Skip to main content

Full text of "Časopis za zgodovino in narodopisje"

See other formats


Google 



This is a digital copy of a book that was prcscrvod for gcncrations on library shclvcs bcforc it was carcfully scannod by Google as part of a projcct 

to make the world's books discoverablc onlinc. 

It has survived long enough for the copyright to cxpirc and thc book to enter the pubHc domain. A pubHc domain book is one that was never subject 

to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 

are our gateways to the past, representing a wealth of history, cultuie and knowledge that's often difficult to discover. 

Marks, notations and other maiginalia present in the original volume will appear in this flle - a reminder of this book's long journcy from thc 

publisher to a library and rmally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to thc 
public and we are merely thcir custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to 
prcvcnt abuse by commercial parties, including placing lechnical restrictions on automated querying. 
Wc also ask that you: 

+ Make non-commercial use ofthefiles We designed Google Book Scarch for use by individuals, and we request that you use these files for 
personal, non-commercial purposes. 

+ Refrainfivm automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's systcm: If you are conducting rcsearch on machinc 
translation, optical character recognition or other areas where access to a laige amount of text is hclpful, pleasc contact us. Wc encouragc thc 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attributionTht Goog^s "watermark" you see on each flle is essential for informingpcoplcabout this projcct and hclping thcm lind 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are lesponsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
bccause we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countrics. Whethcr a book is stili in copyright varies from country to country, and wc can'l offer guidance on whether any speciflc use of 
any speciflc book is allowed. Please do not assume that a book's appearancc in Google Book Search means it can be used in any manncr 
anywhere in the world. Copyright infringement liabili^ can be quite severe. 

About Google Book Search 

Googlc's mission is to organizc thc world's information and to make it univcrsally accessible and uscful. Google Book Scarch hclps rcadcrs 
discover the world's books while hclping authors and publishers rcach ncw audicnccs. You can scarch through thc full icxi of this book on thc wcb 

at |http: //books. google .com/l 



, Google 



mopEiiTt or 




. iimgm 

I 8' 7 *^i^WP^ 
,.t^ 

K B T E s SCUNTIA VERITAS 




vGoo^le 



, Google 



, Google 



, Google 



AP 

.tu 

V. 1-3 



Id b, Google 



'o. I,~. ;*■ 

■■ 7 ■ te I 



KAZALO. 



Predgovor . '. ' . . I 

n. Razprave. 

O podelitvi deželnega marSalstva na Štajerskem 1.1560. A. Ka^ret 3 

Slovensko cesarsko odločilo iz 1. iffS. Dr.K. Štrekelj .... 22 
Prispevki k poznavanju slovenskih krajevnih imen po nemSkem 

Štajerju. I. Dr. K. Štrekelj 70 

Dodatek k spisu iSlovensko cesarsko odločiloc iz L 1675. Dr. K. 

Štrekelj 110 

O slovenskem Štajerju v jožefinski dobi. Dr. Fran lleiič 113 

Grad in graščina ljutomerska, f M. Slekovec 159 

m. Živyei^eplsi. 

V spomin Mateju Slekovcu. F. KovaCiC 52 

Dr. Vladimir Leveč. A. Kaspret ........;.. 198 

IV. Hala izTcstja. 
Pismo generala Ged. Lavdona iz tabora pri RrSavi 14. nov. 1759. 

A. Kaspret 90 

Na Prekmurskem' najden rimski denar. Fr. Kovačič 91 

Prerisek na steklu iz DUrerjevega »Marijinega življenjac. A. StegenSek 93 

Izkopavanja na Slov. Štajerskem 1. 1903. Fr. KovaSiC .... 93 

Polstotetni jubilej Če^e arheologije. Fr. Kova£ič 96 

Kje so bile izkopane >negovske čelade?« Fr, Zmazek .... 183 
Ženitni .dogovor Ivana Vajkarda Valvazorja z Ano Maksimilo ba- 
ronico Zečker dne 2U. jul. 1687. 1. A. Kaspret ..... 186 
Naša Sava, avstrijsko-francoska meja za Napoleonove »Ilirije*. 

Dr. Fran lleSič 189 

Pismo Perczelovo SrediSčanom 1. 1848. Fr. Kovačič 191 

K životopisu Ožbalda Gutsmanna. Or. Fr. Uešič 194 

Rimske najdbe pri Zrečah. F. K. , . . . 196 

V. K4]iieTna poroSila. 
A. Zgodovinska: 

Pogatschnigg dr. Val,- Ingo-Nigo. M. Ljubša 97 

Goldmann dr. E. : Die EinfUhrung dec deutschen Herzogsgeschlechter 

in den slovenischen Stammesverband. Fr. K 98 



.y Google 



Kos dr. Fr.: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. 

M. LjubSa 100 

Zahn v. J. : Urkundenbuck HI. M. Ljubia 201 

Starzer Albert Dr.: Die landesfOrstlichen Lehen in Steiennark von 

1421— 1546. A. Kaspret 204 _ 

Lang Al.; Acta S3lzburgo-Aquilejensia I. Lj. H 204 

Tkalčfč' Iv.: Slavensko bogoslužje u Hrvatskoj. Pr. K. . . r . 205 
Tkalčtč Iv.: Povjestni spomenici slob. i kralj, grada Zagreba. IX. 

F. K. ■ . . 206 

Scbreuer H. : Untersuchungen zur Verfassungsgeschichte der bOhmi- 

schen Sageozett. Lj. H 2it6 

Hoemes Moritz Dr. : Der diluviale Mensch in Europa. Lj. H. . 207 
Vladimir Gudel; Njemačkt litjecaji u hrvatskoj preporodnoj tirici 

F. K 207 

Laszovski Em.: Katica plemstva županij^ poiefike, srijemske ^ viro- 

vitičke 1745— 1902. F. K 207 

Kraljevi hrvatske krvi (924— 1102). F. K 207 

S^her H.: Hrvatski narodni vladari od g. 620—1102. F. K. . . 207 

Horvat Rudolf dr. : Borba Hrvata s Turcima za Petrinju. F. K. . 208 

B. Narodopisna: 

Vid Habjanič; Frjanovo. M. Murko . ' 208 

Kossina G. : Die indogermanische Frage, arhaeologisch beantwortet 

Lj. H. 210 

VL Društvena poročila. 

). Ustanovitev druStva 102 

2. Ustanovni občni zbor a . . . . 103 

3. Prva odborova seja 105 

4. Druga odborova seja 105 

5. Tretja odborova seja 107 

6. Četrta odborova seja 109 

7. Peta odborova seja 211 

8. Prvo predavanje v Mariboru 212 

9. Predavanje v Skokah 213 

10. Dnigi občni zbor 2(4 

11. Šesta odborova seja 215 

12. Predavanje v Ljutomeru ... 216 

13. Dnigo predavanje v Mariboru 217 

14. Imenik druStvenikov 219 



.y Google 



Predgovor. 

fedanji časi so malo ugodni zgodopisju. Politične 
in narodne zmede razvnemajo duhove in kalijo 
zgodopiscu oko. A tudi v takih časih ne sodi, da 
bi se prezirala imenitnost objektivnega zgodopisja, 
kajti prav zgodovinsko znanst^'o nam kaže zvezo 
prošlih časov z dogodki sedanjosti. Hvaležno prizna- 
vamo, da so razjasnili marsikatero dobo zgodovine 
Štajerskih Slovencev tudi sodeželjanski zgodopisci. 
Vendar utegne zgodovinar, ki je sorojak, ki živi med 
narodom in z narodom, ki pozna njegovo mišljenje 
in hlepenje, ki čuti vse gibljaje narodne duše, zve- 
steje slikati prošlost svojega naroda in iskreneje 
sočustvovati z vsem, kar mu je bilo usojeno v raznih 
časih. A tudi ta se varuj, da ga enostransko rodo- 
Ijubje ne odvrne od pota resnice; le „kako je bilo" 
in samo to bodi vodilo zgodovinarjeve volje. 

Usoda, ki je niso zakrivili Slovenci sami, je 
zožila slovensko ozemlje, a vzdržali so se vendar po 
obsežnih deželah, katere smemo zaradi prirodne sliko- 
vite lepote primerjati najlepšim predelom Avstrijsko- 
Ogrske. In da so se te dežele po tristoletnih bojih 
ubranile Osmanom, so Slovenci Žrtvovali imenje in 
življenje ; in kadar koli je šlo za obstanek, čast in 
slavo habsburške monarhije, so se tudi Slovenci,- 



.y Google 



kakor drugi avstrijski narodi, bojevali na mnogih 
bojiščih in mimo tega so še prebili marsikatero 
nevarno, narodnogospodarstveno krizo. 

" Zgodovinsko društvo naklepa vsestranski, pa 
strogo znanstveno, razjašnjevati prošlost Južne Šta- 
jerske in drugih notranjeavstrijskih dežel, ki so bile 
pod žezlom Habsburžanov nekaterikrat upravno 
združene, in vzbujati med rojaki zanimanje za zgo- 
dovinstvo. Bodi jim zgodovina minulih časov zrcalo 
njih bodočnosti ! 

Poleg zgodovine pa bo društvo gojilo tudi slo- 
vensko narodopisje, zgodovino slovenskega slovstva 
in slovensko jezikoslovje ter vrhu tega poročalo o 
izkopinah in starinah južne Štajerske in pa o doma- 
čem in tujem slovstvu, ki bi se nanašalo na dru- 
štveni delokrog. Naše podjetje je torej eminentno 
patriotično; zato se nadejemo, da ga prijazno po- 
zdravijo slovenski rojaki in nemški sodeželjani. 



Odbor. 






■, Google 



o podelitvi deželnega maršalstva na Štajerskem 
I. 1560. 

Po arhivnih virih spisal 
Anton Kaspret 

Iv^nežje gospodarstvo BabenberŽanov in drugih imovitih 
_^^ knezov so oskrbovali štirje dvorski uradniki: kamor- 
nik, stolnik, točaj in maršal. Poslednji je nadziral 
knezove konjake, vodil popotno spremstvo in skrbel za zložna 
prenočišča. Imenitna pa je bila njegova služba v vojnih 
časih ; zalagal je vojsko s potrebnim živežem, nastanjeval jo' 
po gradovih in utrjenih mestih in izsledoval pripravna tabo- 
rišča, v boju pa je stal poleg vojvode in, zastavo držeč, je 
zbiral okoli sebe krdela vitezov. 

Knezi so izvoljevali maršale in druge dvorske uradnike 
izmed ministerijalcev. Ti so bili sicer služni podložniki de- 
želnega kneza in drugih posvetnih in duhovskih oblastnikov 
in itak po stanu dolžni služiti gospoda; zato so jih rajši 
Jemali v dvorske službe nego samosvojne plemenitnike. Ne 
\t pri dvoru, ampak tudi v vojni so služili ministerijalci de- 
želnemu knezu. Izmed njih je vojvoda nabiral krdela vitezov, 
ki so bili za boj in odboj pripravnejši nego samosvojni pod- 
ložniki. In prav ta služba je izpremenila razmerje med njimi 
in gospodom. Za zvestobo in hrabrost so jim podeljevali 
deželni knezi obsežna zemljišča, ki so bila po fevdnem pravu 



.y Google 



časopis za zgodovino in narodopisje. 



dedinska. Odšle se niso prištevali ministerijalci nesvojnim 
podložnikom, ampak gospostvu, in se niso več imenovali 
»ministeriales ducis« , ampak >ministeriales terrae«. Novi 
deželni velikaši so potem prepustili osebno službo pri dvoru 
nižjim dvorskim uradnikom, samo pri pogrebu deželnega 
kneza, pri poklonstvu ali drugih dvorskih slovesnostih so še 
kamornik, stolnik, točaj in maršal, opremljeni z znamenjem 
dostojanstva, osebno opravljali častno službo. To predstvo, 
spojeno z užitnimi pravicami in fevdnimi zemljišči, je pre- 
hajalo od očeta do sina, od roda do roda, in še danes so 
te častne službe dedinska posest imenitnih plemenitskib 
rodbin. ' 

Štajersko deželno maršalstvo so posedovale razne ple- 
menitske rodbine, kakor gospodi Viidonski in Ptujski. Leta 
1428. je Friderik, gospod Ptujski, Ivanu, grofu Schaunber- 
Škemu, zagotovil ptujsko grajsko grofovino in deželno mar- 
šalstvo, ko bi z njim domrl moški zarod gospodov Ptujskih ; 
na podlagi te pogodbe je vojvoda Friderik V. po smrti Fride- 
rika Ptujskega podelil štajersko maršalstvo Ivanu Schaun- 
berškemu (1438)*. Tudi predslednji Schaunberžan, Juri (lil.), 
je bil po smrti strica Sigmunda, grofa Schaunberškega (■{- 1 498, 
20. okt.), edini moški zarodnik te slavne rodovine '. Ko bil 
umrl brez moškega zarojenca, bi bil deželni knez imel pravico, 
drugemu plemenitniku v fevd podeliti maršalstvo ; kajti po 
svojstvu častne službe, ki jo je osebno opravljal maršal, so 
bile hčere in druge sorodnice od nasledstva izključene. Med 
plemenitniki, ki so se potegovali za maršalstvo, ko je še bil 
grof Juri edini zarodnik SchaunberŽanov, so si bili šumber- 
ški Turjačani (Auersperger) v najlepši nadi, da bodejo po 

' A. R. v. Wretschko, Das Osterreichische Marschallamt im Mittel- 
alter, Wien 1697. 

* Glej prilogo I, 8 in 9. 

> StUlz, Zur Geschichte der Herren und Grafen von Schaunberg. 
Denkschriften d. A. d. W. H. Cl. Bd. XII. 1862. 



.y Google 



A. Kaspret: O podelitvi dež. marialstva na Štajerskem 1. 1560. 



odmretju moškega zaroda SchaunberŽanov nasledovali njih 
dostojanstvo in z njim spojena zemljišča. 

Prastara kranjska rodovina Turjačanov se je 1. 1467. 
razcepila na šumberško (SchOnbei^) in turjaško vrsto; de- 
janski pa sta se bili že poprej ločili. Začetnik prve je bil 
Volkart, ki je po delitvi rodbinskih zemljišč dobil Sumberg 
in del žužemberške graščine. A ta posestva so bila zaradi 
neprestanih turških navalov malovredna; v starih ŽuŽem- 
berških urbarjih so skoro na vsaki strani zapisane opombe : 
>Ta kmetija je samopaš (Odt), to so opleniU Turki«. Umevno 
je torej, da so si Volkartovi nasledniki želeli varnejših zem- 
ljišč v sosedni štajerski deželi. Te težnje Turjačanov so 
pospeševale rodbinske zveze z imovitimi plemenitniki šta- 
jerske Vojvodine. 2e v XIII. stoletju so Turjačani sklepali 
rodbinske zveze s štajerskim plemstvom; češče pa so bile 
ženitve in možitve v XV. stoletju. Volkartova soproga je 
bila Barbara Wildhaus, hči štajerskega plemenitaša Henrika 
von Wildhaus, in tudi njegova sestra Elizabeta je bila po- 
ročena s štajerskim plemičem, morda Barbarinim bratom, 
Erazmom von Wildhaus; tudi Volkartov brat Engelhart je 
bil po svoji soprogi Skolastiki sorodnik gospodov Ptujskih, 
ki so se tudi imenovali pl. von Konigsberg. V kolo štajer- 
skega in avstrijskega veleplemstva pa je stopila Šumberška 
\Tsta, ko je Volkartov sin Viljem poročil Marjeto, (roj. pl. 
Kreyg), vdovo Ulrika grofa SchaunberŠkega (f 1484) in 
mater prej imenovanega Jurija Schaunberškega *. Te rod- 
binske zveze so naklonile Turjačanom mnoga priženila na 
Štajerskem. 

Vsled Volkartove ženitve je pozneje pripadla štajerska 
graščina Wildhaus (zah. od Maribora) Turjačanom; nj^ov 
sin Viljem pa je pridobil toU obsežna posestva ob Pohorju in 



.y Google 



ff časopis za zgodovino in narodopisje. 

V Slovenskih goricah, da so mu sorodniki vzdeli priimek 
»Bogati* 1. 

Vpliv in imenitnost Turjačanov in drugih plemenitašev 
so v XIV. in XV. stoletju povzdignile delitve dežel in »bra- 
tovski prepiri* med Habsburžani. V teh bojih so stali Tur- 
jačani, izvzemSi Pankracija (II.) vedno na strani onega Habs- 
buržana, kateremu je po pogodbi ali dedlnski pravici pri- 
padla kranjska dežela *, Zvesto so služili Turjačani, sosebno 
SumberŠki, štajerski vrsti Habsburžanov. Ko se je vprl vlado- 
željni vojvoda Albreht svojemu bratu, Frideriku V., in ga 
oblegal v dunajskem cesarskem gradu (1462), je tudi Vol- 
kartov sin Ivan prihitel cesarju na pomoč. Za to zvestobo 
in pomoč je Friderik podelil TurjaČanom dedno maršalstvo 
v Vojvodini kranjski in jim dovolil sezidati nov grad v Sum- 
bergu ». 

Milost deželnega kneza si je tudi naklonil Ivan (IX.), 
bratranec in dedič Viljema Bogatega. Podpiral je Maksimili- 
jana v mnogih vnanjih vojnah in ga še vrhutega zalagal 
s potrebnim denarjem. Vladar je posojila Tutjačanora vraCal 

' Mucbar Alb. v., Urkundenregesten fQr die Geschichte Inner- 
Osterreichs 1312—1500. Arch. tOr Osterr. Gesch. II. Bd. 1850. Regest 
Stv. 451. : 1494, 3. januarja: Wilhelm von Auerspei^ LehenstrAger lan- 
desftlrstlicher und Cillier Lehen zu Ober- und Nieder-Gastrey, zu Breu- 
tenbach, am Bach, zu Presen unter Baselsdorf, im Bmchbei^ am Bacher, 
auf dem Draufeld des Haarzehends (?) und an der Drau und Statten- 
berg, der Banngewasser Ulzga und Trebin am Glamitz ob Gamlitz, in 
der Grenach bei Gamlitz ob Ehrenhausen. Primerjaj Radics, Herbard 
VIII. 1862, str, 41—43., kjer se navajajo tudi druga posest\'a. 

■ Turjačani in Habsburžani so zgodaj stopili v ožjo dotiko; Eli- 
zabeta, soproga Viljema TurjaSkega (iz glavne vrste), je bila dvomica 
Viride, soproge Leopolda III., in Cimburge, soproge vojvode Emsta 
Železnega, ki jo je za zvesto službovanje bogato obdaril (Radics 1. c. 
str. 31). Med mladostnimi tovariSi Maksimilijana !. je bil Volkart Tur- 
jaiki in dnigi kranjski gospodiči in v tej tovarSiji se je princ naučil 
slovenskega jezika (Dimitz, Geschiclite Krains, li. str. 3. in 4). 

> Dimitz, I. str. 276 in 277. 



.y Google 



A. Kaspret: O podelitvi de£. marSalstva na Štajerskem 1. 1560. 



Uko, da jim je zastavljal ali prodajal deželnoknežje ^aSfine 
in prepuščal dohodke drugih kronskih imovin. V priznanje 
njih uslug in poslužnosli je Maksimilijan I. 1. 1504. obljubil 
podeliti Ivanu (IX,) deželno maršalstvo v Vojvodini Štajerski 
z vsemi fevdnimi užitki in pravicami, ko bi z grofom Juri- 
jem domrl moški zarod SchaunberŽanov'. Ivan se je nade- 
jal, da se bode ta obljuba uresničila; kajti grof Juri je bil 
tačas samec, in iz njegovega potratnega življenja in nezmer- 
nega gostovanja je bilo sklepati, da ne bode po njem za- 
konskih otrok*. V tem slučaju bi bil Ivan, ki je bil itak 
po soprogi strica Viljema Bogatega sorodnik SchaunberŽa- 
nov, stopil na odlično mesto med štajersko gospodo in Šum- 
berški Turjačani bi bili spojili deželno maršalstvo na Kranj- 
skem z enakim dostojanstvom v štajerski vojvodini. 

Toda Ivanove nade se niso izpolnile; ko je še Živel, 
je Juri Schaunberški 1. 1509. poročil grofico Genofevo de 
Arco, ki mu je porodila tri hčere in tri sinove, Ivana, An- 
dreja in Volfganga ; poslednji je preživel svoja brata in po- 
dedoval po očetovi smrti O- 1554} kot edini sin deželno mar- 
šalstvo v Vojvodini Štajerski. Ker mu pa soproga Ana, gro- 
fica Ortenburška, (poročena 1. 1539) ni porodila otrok, je bilo 
videti, da bode z njim domrl moški zarod SchaunberŽanov. 

Z boljšim uspehom se je potegoval za deželno mar- 
šalstvo Ivan baron Hoffmann, lastnik graščin Gruenbiichel 
in Strechau, cesarski svetnik in kamomik, grajski grof v 
Steyru in poveljnik v Dunajskem Novem mestu. 

HofFraanni so se v prvi polovici petnajstega stoletja iz 
Bavarske preselili na Štajersko. Bili so iz prva preprosti 
rudarji, trgovci in mitničarji, a za malo časa so toli oboga- 
teli, da so bili premožnejši od marsikaterega kneza. Bo- 



' Glej prilogo 11. 

* StlUz, 1. c: Jurijeva [gostovanja so slula po vsej deželi; njegovi 
gosti so izluckali marsikateri trideset ved erski sod (Dreiling) in plemeni- 
taSki krogi so rekali: igrad Eferding je velika šola za — pivce !i 



.y Google 



8 Časopis 2a zgodovino in narodopisje. 

gastvo Hoffmannov je utemeljil Friderik HofFmann, mitničar 
v Rottenmannu in oskrbnik ffraščine Wolkenstein. Priru- 
daril je mnogo zlata in srebra, ponakupil razna stužna zem- 
ljišča na Gorenjem Štajerskem in priženil grad Grunbtichel. 
Enako je pomnožil rodbinsko imovino njegov sin Ivan H. 
(porojen okolo 1. 1491.); pridobil je zastavna posestva v 
Hinterbergu, Irdningu, Schladmingu in 1. 1528. graščino 
Strechau; ob enem je rudaril v raznih krajih Gorenje Šta- 
jerske ter sledil zlatice in srebrnice po Moravskem in Juž- 
nem Štajerskem pri Laškem trgu in Konjicah. Velika imo- 
vitost in osebne vrline so priporočile Hoffmanne tudi kra- 
ljevemu dvoru. Leta 1527. je Ferdinand I. zaosnoval dvorni 
svet in dvorno kamoro; prvi je posvetoval in svoje 
mnenje podajal o občih vladnih in upravnih stvareh, sosebno 
pa o vnanji politiki, druga pa je posvetovala o vseh stvareh 
državnega gospodarstva in nadzirala državne finance. Fer- 
dinand I. je imenoval Ivana Hoffmanna za kraljevega za- 
kladnika (Schatzmeister) ter mu izročil vodstvo dvome ka- 
, more, a HofFmannovo ime je tudi v imeniku onih svetnikov, 
iž katerih je bil kralj sestavil dvorni svet (1527)'. In če je 
bil tridentinski škof, Bemhard v. Cies, zadržan predsedovati 
dvornemu svetu, ga je namestoval Ivan Hoffmann. V obeh 
imenitnih službah se je Ivan H. izkazal spretnega svetovavca ; 
izdatno je pomnožil državne dohodke, in če je bila sila, je 
segel v svojo mošnjo in poklonil vladarju posojilo, celo svojo 
namizno srebrnino je postal kraljevi kovnici na Dunaj. Spričo 
izrednih zaslug za dinastijo in driSavo mu je Ferdinand I. 
podelil baronstvo (diplom dne 14. aprila 1535. I.) in ga leta 
1540 imenoval za dednega deželnega naddvornika na Šta- 
jerskem -. Ivan baron Hoffmann je stal na vrhu slave in 

' A. Huber, Geschichte Oesterreichs, IV. str. .210— 213. 

• Donations- vnd Begnadungsbrief Ferdinanda I. um das Erbland- 
hofmeisteramt in Stejermark auf den Namen und Stamm der Freiherren 
von Hoffmann, 16. julija 1. 1540. Kopija v deželnem arhivu v Gradcu. 



^dby Google 



A. Kaspret: O podelitvi dež. marialstva na Štajerskem 1. t560. 9 

veljave, nazivali so ga sploh »visokega barona* (der grofie 
Baron). In ko se mu je 1. 1540. dne 10. oktobra porodil v 
Gradcu najmlajši sinček Ferdinand, je bil novorojenčku kralj 
Ferdinand sam krstni boter '. Ivan baron Hoifmann je dobro 
poznal rodbinske razmere Schaunberžanov, dasi ni bil njih 
sorodnik, kakor Viljem Turjaški'. Že 1. 1548., ko je še bil 
Volfgang Schaunberški v najlepših moških letih, je izposlo- 
vil pismo, v katerem mu je Ferdinand I. zagotovil deželno 
maršalstvo na Štajerskem, ko bi to za njegovega (Ferdinando- 
vega) ali za življenja njegovih zadedičev ali kadar koli pri- 
padlo kroni *. 

Grof Volfgang je umrl dne 12. junija 1559. 1. in še le 
z njim je domrl moški zarod Schaunberški. Malo potem je 
dal Jošt pl. Gallenberg kot sovaruh nedoraslih sinov Volfa 
Engelberta Turjaškega in vnukov Ivana (IX.) cesarju Ferdi- 
nandu izročiti pismo (1559. 15. julija), v katerem ga opo- 
zarja, daje po smrti Jurija, oziroma Volfganga Schaunberškega, 
pripadlo dedinsko maršalstvo na Štajerskem v zmislu zago- 
tovilnega pisma Maksimilijana I. njegovim varovancem, in 
ga ob enem prosi, da bi jim podelil pripalo maršalstvo in 
prisodil njega užitke, dohodke in pravice. Na to pismo je 
dvorski maršal baron Trautson po cesarjevem odloku Joštu 
pl. Gallenbergu odgovoril (Augsburg, 4. avg. 1559.), da po 
Ferdinandovem mnenju nima več Maksimilijanovo pismo 
pravne moči; zato je »Njegovo Veličanstvo po zmislu zago- 
tovilnega pisma (1 548, 1.) ž e podelilo in prisodilo maršalstvo 

' P. J. Wichner, Zwei Burgen und drei Edelsitze in der oberen 
Steiermark. Mtttheilungen des hist. Vereins ftlr Steierm. 1694. Primerjaj 
tudi Dr. Gflth, Strecliau, Mittheil. des h. V. f. St. 1853. 

• K<j je GaSpar Pflug pl. Babensteinski snubil Magdaleno, sestro 
Volfganga SchaunberSkega, sta bila posrednika baron Ivan Hoifmann 
in Andrej Ungnad SaneSki. Poroka je bila 1537. StUlz 1. c. 

' Naslednja razprava se naslanja na akte in listine, ki se hra- 
nijo v rodbinskem arhivu kneza Karla Auersperga v Losensteinleithenu 
v Gorenji Avstriji; fasc Erbmarschallamt in Stevermark. 



.y Google 



10 Čitsopis za zgodovino in narodopisje. 



baronu Ivanu HofFmannu.c In Ferdinand sam je dal Gallen- 
bergu izročiti pismo (Augsburg, 6. avgusta 1559,), da ne 
more ugoditi njegovi prošnji, ker je »že malo pred tem* 
podelil maršalstvo baronu Hotfmannu, ako pa meni, da se 
mu je godila krivica, naj toži pri pristojnem sodišču.' It 
tega je očividno, kako se je Hoffmann podvizal: koj po 
smrti Volfganga Schaunberškega je pri cesarju izposlovil 
podelitev in prisojilo štajerskega in gornjeavstrijskega mar« 
šalstva, po katerem se mu je izročila graščina Frajham ob' 
Pohorju (Frauheim), davčni in upravni okraj Klein-SOlk (in 
der clainen Selich, genannt im Wald) v Gorenji Štajerski 
in graščini Oberwalsee in Senftenberg v Gorenji Avstriji^ 
DoliČna podelilna listina se je pa izdala še le prvega aprila 
1. 1560». 

Vsled cesarjevega pisma je Jošt pl. Gallenberg sklenil 
pri pristojnem dvorskem sodišču dognati pravico Turjačanov. 
Ferdinand mu je v to svrho dovolil sumarno razpravo (Fer- 
dinandovo pismo dne 13. sept. 15b0), in v to je tudi Ivan 
Hoffmann privolil. Ta pravda, ki je bil v njej cesar sam 
stranka, je tekla več tet; kajti Ivan Hoffmann je kot »bea- 
tus possidens« skozi leta zavlačeval razsodbo, opirajoč se 
na to, da se je podelilo maršalstvo >extraiudicialiter« in da 
Turjačani sploh nimajo pravice tožiti. Razsojevanje so za- 
drževale tudi zmede na Ogrskem in v Zalesju in težavno 
pogajanje s Turki za mir (1. 1562). Naslednje leto (1563) je 
razsajala na Dunaju kuga, ki je odvetniku Turjaških varo- 
vancev, dr. Trainerju, zadavila najspretnejša pomočnika;. 
Trainer sam je pobegnil v Line in se je povrnil še le črez 
leto dan. In prav to leto (1564) je cesar Ferdinand poklical 
za kamomega prokuratorja Trainerja, ki se je potem kot 



' Ferdinand I. je bil bržčas v zagotovilnem pismu 1. 1548. o Šta- 
jerskem marSalstvu razveljavil obljube svojih prednikov ; prav tisto je 
storil Maksimiljan I., glej p ril. II. 

' Kopija je v losensteinleithenskem arhivu. 



.y Google 



A. Kaspret-. O podelitvi dtž. matialstva na Štajerskem 1. 1560. 



cesarski opravite!} odpovedal odvetništvu za privatne stranke. 
Dolgo so uvaževali Turjačani, ali bi dali sporno stvar v pre- 
sojo slavnim juristom vseučilišč v Ingolstadtu, Tiibingu ali 
v Padui, kajti ugodno strokovnjaške mnenje imenitnih pravo- 
znancev bi njihovo stvar pcdkrepljalo ; a da bi bili kaj skle- 
nili, (do 1. 1564) o tem ne poročajo naši viri'. 

Več zanimivosti nego pravno postopanje imajo za nas 
načela, po katerih so se podeljevala v XVI. stoletju pripala 
ati novo ustanovljena dedinska dostojanstva in pa momenti, 
na katere se je opiral baron Hoifmann, da je naposled ven- 
darle zmagal. Glavni pogoj so bile izredne zasluge in žrtve 
za državo in cesarsko rodovino. Oba nasprotnika sta po- 
vdarjala svoje in svojih pradedov velike zasluge in zvesto 
službovanje v mirnih in vojnih časih. Viteštvo, poštenost, 
zvestobo in druge vrline Hoffmannov priznava cesar Ferdi- 
nand sam v darilnih pismih 1. 1540. in 1560. Hoffmannov 
oče Friderik je od mladih let do visoke starosti služil pri 
dvoru cesarjev Friderika III. in Maksimilijana L, in se je 
tudi v nevarnih vojnih časih vselej junaški obnesel. Prav 
tako vrlega moža se je izkazal njegov sin Ivan, ki je imel 
pri Ferdinandu I. Še večje zasluge: vojskoval se je na mno- 
gih bojiščih, spremljeval ga v razne dežele in kraje (kakor 
1. 1527. v Stolni Beli grad in 1531. v Frankfurt) in mu v kri- 
tičnih položajih poklanjal premoženje in življenje. Sosebno 
spretnost pa je kfizal v »tajnih stvareh«, v pomnoženju de- 
želnoknežjih dohodkov in v izboljšanju kronskih imovin. 
Tudi Ivanov brat, Andrej Hoifmann, je služil cesarski rodo- 
vini : spremljeval je Karola V. v nevarno vojno s francoskim 
kraljem Francem I. in ga v hudi stiski zalagal z denarjem. 
Celo Turjačani so priznavali te izredne zasluge, ne da bi s 
tem kratili svojih pravic do maršalstva*. 



< Poslednje poročilo odvetnika Trainerja o tej pravdi je datovano 
dne 26. marca 1S64. 

■ Replika Jošta p1. Gallenberga iz leta 1562. 



.y Google 



12 Časopb za zgodovino in narodopisje. 

S Hoffmanni so se po zvestobi in zaslugah lahko me- 
rili šumberški Turjačani. Imenitno listino I. 1463. 13. pro- 
sinca, ki hvali Friderik V. v njej one Kranjce, ki so mu 
prvi prihiteli na pomoč ter so ga oteli, diči tudi ime Ivana 
(VIII.) ', Volkartovega sina. Ivanov brat, Viljem Bogati, je 
bil deželni glavar ter je neprestano branil Kranjsko proti 
turškim navalom; vrhutega je še Maksimilijana podpiral v 
ogrski in bavarski vojni. 

Viljemov bratranec in dedič Ivan (IX.) je bil deželnega 
glavarja namestnik (1504), od leta 1 506 deželni glavar kranj- 
ski in nadpoveljnik v vojni, ki se je bila 1. 1507. vnela z 
Benečani. Ko so se 1. 1515. vzdignili slovenski kmeti za 
»staro pravdo« in oblegali ljubljanski grad, ga je branil 
Ivan. Po Maksimilijane vi smrti je Ivan vkrenil vse, kar je 
bilo mogoče, da se je zavarovala kranjska dežela mladima 
vladarjema, ki sta se mudila v daljnih deželah. In ko se 
je 1. 1529. drevila turška vojska proti Dunaju, je tudi hitel 
Ivan mestu na pomoč, a gredoč se je nekoliko ločil od svo- 
jega spremstva in ni ga bilo več nazaj : bodisi, da so ga 
ubili Turki, bodisi, da ga je usmrtil drug sovražnik.* Smelo 
rečemo, da so bile zasluge Turjačanov in Hoffmannov ena- 
kotežne, samo v bolj živem spominu se je ohranila Hoff- 
mannova vrednost. 

Kar se pa tiče osebnih zaslug Ivana Hoffmanna in 
Ivana Turjaškega, katerima sta se podelili zagotovilni pismi, 
je vendar znaten razloček. Ivan Hoffmann po pravici po- 
vdarja dolgo vrsto zaslužnih let za vladarjev Maksimilijana 
in Ferdinanda, in to tudi častno omenja podelilno pismo 
Ferdinanda I. 1. 1560*. V Maksimilijanovi obljubi 1. 1504. 
pa ni besedice, ki bi se nanašala na zasluge Ivana Turja- 

■ Dimitz, 1. C. I. str. 276. 

• SchOnleben, Genealogia Auerspergica, rokopis v losensteinlei- 
thenskem arhivu, fot. 108. 
' Glej prilogo lil. 



.y Google 



A- Kaspret: O podelitvi dež. maršalstva na Štajerskem I. 1560. U 

Skega; pismo samo pravi: »Obljubili smo našemu plemeni- 
temu, ljubemu in zvestemu Ivanu TurjaŠkemuc In to je 
umevno, kajti Ivan je bil I. 1504. okolo 28 let star. Torej 
mu niso mnogoletne zasluge, katerih ni mogel imeti, am- 
pak rodbinske zveze naklonile vladarjevo milost. Dogodki, 
dejanske okolnosti in letnice, vse kaže na Viljema Boga- 
tega: njemu so po glavi rojile misli po štajerskem dedin- 
skem maršalstvu. Ker ni imel otrok, je postavil svojega 
bratranca Ivana za dediča ter mu s privolilom deželnega 
kneza naklonil deželno glavarstvo (1 504), zemljišča na Kranj- 
skem in prej omenjena posestva na Slovenskem Štajerskem. 
A želel je tudi, da bi štajersko dedno maršalstvo pripadlo 
njegovemu bratrancu Ivanu: v tem slučaju bi njegov dedič 
pomnožil in spojil južnoštajerska posestva TurjaČanov s so- 
sednjo graščino Frajhamsko, ki je bila užitna last štajerskih 
maršalov. Viljelm si je bil v svesti, da se bode njegova 
želja izpolnila; kajti Ivan je bil mlad in pričakovati je bilo^ 
da bode preživel takrat neoženjenega Jurija Schaunberškega. 
Maksimilijan je Turjačanu podpisal zagotovilno pismo 
1. 1504. ob koncu bavarske nasledstvene vojne. Kakor Val- 
vasor poroča, so ga kranjski stanovi ■ tudi v tej vojni pod- 
pirali z gotovim denarjem in izvrstnimi strelci in Viljemu 
ni presedalo nobeno delo in nobena skrb, samo da je za- 
dovoljil vladarja \ V priznanje te in drugih podpor in iz- 
redne udanosti je Maksimilijan zagotovil Turjačanu štajersko 
maršalstvo. Da se je pismo izdalo ob koncu bavarske vojne, 
to dokazujeta leto (1504) in kraj zapisa (Rosenheim). Tudi 
ni misliti, da se je lo vršilo brez vedenja Jurija Schaunber- 
škega, saj mu je bil Viljem Turjaški po svoji soprogi očem 



' Valvasor, X. 307 ; XV. 393 in 395 ; njegovo poročilo se popol- 
Dotna vjema s podatki, ki jih navaja JoSt pl. Gallenberg v svoji repliki 
(1562); besede »Hen Wilhelni von Auersperg hat im bayrischeii krieg 
nit klaine sorg vnd arbeit gehabti dopuSčajo misliti si, da se je Viljem 
osebno udeležil bavarske vojne. 



.y Google 



14 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

ter je razmere v gradu Eferdingu prav tako dobro poznal, 
kakor nekoliko let pozneje baron HofiFmann. 

Ta nada Viljema Turjaškega in njegovega bratranca 
se ni izpolnila. Juri SchaunberSki se je, kakor je bilo ome- 
njeno, 1. 1509. poročil z Genofevo grofico Arco, ki mu je 
porodila tri sinove, Ivana, Andreja in Volfganga. Poslednji 
je bil po smrti bratov in očeta edini zarodnik. Naslednikom 
Viljema in Ivana Turjaškega bi bilo skrbeti za to, da za- 
dobi podeljeno Maksimilijanovo zagotovilo pravno moč tudi 
v tem slučaju, da bi Volfgang Schaunberški umrl brez sinu. 
A rodbinska zveza in prijateljstvo med Turjačani in Schaun- 
beržani, oboje je prenehalo po smrti Viljema Turjaškega 
(f 1506) in njegove soproge Marjete Schaunberške. Volf 
Engelbert Turjaški (f 1557), sin Ivana IX,, je zamudil pravi 
Čas ali sploh ni mislil na to, da bi Maksimilijanovo pismo 
kdaj zadobilo veljavo. Zato je Ivan baron Hoffmann v svoji 
repliki pravo zadel, rekoč: »Maksimilijan I. je Ivanu Turja- 
škemu obljubil maršalstvo, ko bi Juri Schaunberški umrl 
brez rojenega moškega dediča, ne pa z rojenim moškim de- 
dičem ; kakor se je Juriju zarodil sin Volfgang, je bilo ko- 
nec Maksimilijanovega pisma.c Obveljala je torej podelitev 
cesarja Ferdinanda I. in Hoffmanni so obdržali deželno mar- 
šalstvo in z njim spojena zemljišča. Ivan baron Hoffmann 
je umrl dne 18. julija 1. 1564. v Steyru (po drugem poročilu 
na Dunaju) in nekoliko dni potem (25. julija) tudi cesar Fer- 
dinand I. Deželno maršalstvo je po dedinskem pravu prešlo 
na sinove Ivana b. Hoffmanna, Adama, Ivana Friderika in 
Ferdinanda. Najstarejšega so naslavljali z »najvišjim dežel- 
nim maršalom«, njegova brata pa samo z »deželnim marša- 
lomc. Imenitno mesto med štajercikim plemstvom je zavze- 
mal drugorojeni sin Ivan Friderik: bilje najspretnejšl go- 
vornik in imeniten voditelj Štajerskih protestantov. 



.y Google 



A. Kaspret: O podelitvi dež. marSalstva na Štajerskem 1. 1560, ^5 



Priloga I. 

Listinski regesU ia Šestnajstega stoletja o podelitvah 
deželnega marSalstva na Štajerskem (1249—1524-). 

Pravda o podelitvi deželnega marSalstva 1. 1560. se je raz- 
sojala na podlagi dotičnih listin. Zato je dal dr. Trainer, odvetnik 
Turjaških varovancev, iz listin spisati naslednje {1 — 14) regeste, 
ki mu jih je skrivaj izro£i) malo spretni pisar (pismo Trainerja 
dne 27. marca 1. 1562). Listine se hranijo v dvornem in držav- 
nem arhivu na Dunaju; nekatere se še niso uporabile, od neka- 
terih imamo kopije ali regeste. Prvi dosle neuporabljeni regest 
priča, da je grof Mainhard, namestnik cesarja Friderika II., začel 
pred mesecem avgustom 1. 1249 delovati na Štajerskem. Namen 
našemu spisu ni, da bi tudi preiskavali, kateri plemenitniki in 
kako dolgo so posedovali deželno maršalstvo. O deželnih maršalih 
na Štajerskem v srednjem veku glej A. v. Muchar, G. d. H. St. III, 
str. 16 in Fr. Krones, Forschungen zur VerfaUungs- und Ver- 
waltungsgeschichte der Steiermark I. Bd. st. 334 in n. in IV. Bd. 
I. Heft str. 178— 181 (do leta 1411). 

Ad reg. 3. in 4. primerjaj Kummer K., Das M i niste ri a len - 
Geschlecht der von Wiidon. Arch. f. oesterr. Gesch. Wien L!X. 
1879, in tu navedene vire. 

Ad reg. 6. in 7. in o gospodih Wallsee primerjaj Hoheneck 
J. G. Frh. v., Die l6bi. HerrenstSnde des Erzherz. Ostereich o. d. 
Enns, Bd. IlI. ; Chmel, Notizenbl. 1852—1854.; Siebmachers 
Wappenbuch, der oberOsterr. Uradel (Wallsee). 

Ad reg. 8 — 14. in o gospodih Schaunberških primerjaj 
!. Stalz, Zur Geschichte der Herren und Grafen von Schaunberg. 
Denkschriften der h.-ph, Cl. der k. A. d. W. XII. 1862, sosebno tej 
razpravi priložene regeste in listine. 

Inventari der brieflichen lehens-vrkonden vber die mar- 
schaJch Smbter in Osterreich vnd Steyer, so in der scattl D ligen. 

1. Item ein late inischer brief mit ainem insigl von Manhardt, 
grafen zu GOrtz vnd haubtman zu Steyer, ausgeendt vnd auf 
den jungen herrn Herdtneiden von Ort lautendt, darinen alle 



.y Google 



16 časopis za zgodovino in narodopisje. 

gerechtigkhaiten des marschalch ambt Steyer begriffen. Anfang 
dises briefs: Nos Manhardus comes Goriciae; endt: Testes vero 
huius sunt dominus Vdalricus de Wildonia, dominus Vdalricus 
de Liechtenstain. Datum et actujn in Gr^tz in curia parochialis 
ecclesiae anno dom. 1249, VI. non. May (2. maja). 

2. Item ain khaufTbrief vmb Senftenberg, vveliches Walther 
von Tauffkirchen Eberhardten von Walsee sambt alier seiner 
zuegehOrung umb 2250 mark wienner gwicht zu khaufen geben. 
Anfang ditz briefes: Ich Walther von Tauffkirchen ; endt: Nach 
gots geburt vber 1314 jar. 

3. Item ain khauff- vnd lehensbrief vber das marschalch 
ambt in Steyer, weliches Hartneidt von Wildonie denen von 
Pettau verkhaufft vnd inen die hertzogen Albrecht vnd Hainrich 
von čsterreich wider verlihen, Anfang: Wir Albrecht vnd 
Hainrich; endt: der ist, geben zu Lintz, da man zelt von Gristi 
geburt '1324 jar mit zwayen sigiln. 

4. Item mer ain lehenbrief vber das erbmarschachmt in 
in Steyei, so hertzog Leopold Herdtnpidt vnd Friderichen ge- 
brddem von Pettau verlihen, weliche es von Hardtneiden von 
Wildonie khauft. Anfang: Wir Leopold von gottes genaden; 
endt: anno 1325. 

5. Item mer ain lehensbrief vber das marschalchamt zu 
Steyer, so Ertzhertzog Rudolf von Osterreich denen von Pettau 
gelihen. Anfang: Wir Rudolf der viert; endt: anno 1363: darunter 
sich gemelter hertzog mit disen wordten aigner hand* vnter- 
schrieben : Hoc es verum. 

6. Item mer ain vrlaubbrief, darinen ertzhertzog Rudolf 
von Osterreich der viert Eberhardten von Walsee erlaubt, das 
er mdg ein schlofi pauen auf dem Clausenperg vnd dasselbig 
nach sein vnd seiner vorfordern namen mUg Walsee nennen 
vnd sols von im und seinen erben zu lehen empfahen, vnd gehOrt 
jetz zum erbmarschalchambt in Osterreich. Anfang : Wir Rudolf 
der viert; endt: man zelt nach Gristi geburdt 1364. jar vnsers 
alters im 35. jar vnd vnsers gwalts in dem 7. jar -^ Wir der 
vorgenandt hertzog Rudolf stercken disen brief mit der vnter- 
schrift vnser selbs handt -ffe- 



.y Google 



A- Kaspret: O podelitvi dež. marSalstva na Štajerskem I. 1560. 17 

7. Item mer ain lehensbrief vber das landtgericht ain meil 
vmb obern Wa!see, das zum erbmarachalchambt in Oste'rreich 
geh5rig, weliches hertzog Albrecht von Osterreich herrn Rein- 
prechten von Walsee verleicht. Anfang : Wir Albrecht von gottes 
tjcnaden; endt: nach Cristi geburt 14-18'™- 

8. Item ain vbergabbrief, darinen Fridrich von Pettau graf 
Johannsen von Schaunberg das marschaichambt sambt der vesten 
Fraunhaimb so darzuegeharig nach seinem ableiben on mandlicht 
leibserben vbergibt, vnd solliches hertzog Friderich von Oster- 
reich bestatigt. Anfang; Wir Friderich von gottes genaden; 
endt: geben zu der Neustat 1428. 

9. Item ain lehensbrief vber das marschalch ambt in Stejer 
vmb die vesten Fraunhaim so darzuegehOrig, in weUchem hertzog 
Friderich der jAnger graf Johannsen von Schaunberg vnd sein 
mannserben nach abgang herrn Friderichen von Pettau seines 
schwagern gemeltes marschalch ambt .sambt der vesten Fraun- 
haim verleicht. Anfang: Wir Friderich derjUnger; endt; gehen 
zu Wienn anno 1438'" 

10. Item ain lehensbrief von KhU. Friderichen, darinen er 
Reinprechten von Walsee das obrist marschalch ambt -sambt 
aller seiner zuegehOrung verleicht, weliches vermachtsweis von 
weillendt Otten von MeilJau an in komen. Anfang r Wir Friderich 
von gottes genaden; endt: geben zu der Neustadt anno I440'«n- 

1 1 . Item ain lehensbrief von KHaiser Friderichen, darinen 
er graf GOrgen von Schaunburg die schldsser Obervvalsse Burch- 
stal, Senftenberg, halben tail des schloB Schedenstains vnd 
halben tail des schiofi Stretteneckh sambt dem obristen mar- 
schalch ambt in Osterreich verleicht. Anfang: Wir Friderich 
von gottes genaden; endt: geben zu Lintz 1489. jar. 

12. Item mer ain lehensbrief von Khay ser Friderich, darinen 
er nach ableiben graf Johannsen von Schaunberg neben anderen 
stUckhen, gschl6&em vnd gUtem ime das obrist marschalch 
ambt in Steyer sambt der vesten Fraunhaimb vnd dem ambt 
in der clain Selich, genannt im waldt, verleicht. Anfang: Wir 
Friderich von gottes genaden ; endt : geben zu GrStz anno 
14611«. 



.y Google 



18 Časopis za zgodovino in narodopiitje. 

13. Item mer ain lehensbrief von Khayser Maiimilian, darinen 
er graf Sigmunden vnd graf GOrgen von Schaunberg geiiattern 
bede obriste marschalch ambter in Osterreich vnd Steyer sambt 
der vesten Fraunhaimb, dem ambt in der clain Selich, item 
Obem Wa!see vnd Senftenberg mit allen iren zuegehOrung 
verleicht. Anfang: Wir Maximilian von gottes genaden ; endt: 
geben za Wien anno 1494'*''- 

14. Item mer ain lehensbrief von ertzhertzog Ferdinand 
zu Osterreich auRgangen, darinen er graf GOrgen von Schaun- 
berg bede obriste marschalch ambter in Osterreich vnd Steyer 
sambt der vesten Fraunhaimb, dem ambt in der clain Selich 
item Obern Walsee vnd Senftenberg verleicht. Anfang: Wir 
Ferdinand von gottes genaden ; endt ; geben in vnser stat 
Wien anno 1524'™- 

Priloga II. 

1504; dne S. novembra. Rosenheim. 

Maksimilijan obljubi Ivanu pl. TurjaSMemu podeliti 
dedno marSalstvo na Štajerskem, ko bi grof yuri Schaun- 
berSki umrl bres moSkega aarojenca. 

Kopija iz 16. stoletja %' rodbinskem arhivu kneza Karla Auers- 
perga v Losensteinleithenu. 

Wir M3ximilian von gottes gnaden RSmischer Khunig, zu 
allen zeyten mehrer des reichs zu Hungarn, Dalmatien, Croa- 
tien etc. Khunig, Ertzhertzog zu Oesterreich, Hertzog zu Bur- 
gung, zu Brabandt vnd Pfalzgraf etc. Bekennen, das wir als 
regierunder herr vnd landtsfUrst in Steyr dem edlen vnserm 
lieben getreuen Hannsen von Auersperg, herrn zu SchOnberg, 
vnserm hauptman in Crain zuegesagt haben, sagen ime auch 
soiiches zue in craft ditz briefs, wann der edl vnser Heber ge- 
treuer Georg graf zu Schaumburg, vnser erbmarschalcH in Steyr, 
on mSndlich leibserben abgeht, das wir dem gemelten Hannsen 
von Auersperg vnd sein m^ndlichen leibserben daselb erbmar- 
schalch amt in gemelten vnserm fttrstenthumb Steyr mit aller 
nutzung, gait, freyheit vnd zuegehOrung eingeben vnd vor aller 



.y Google 



A. Kasprel: O podelitvi dež. maršalstva na Štajerskem 1. 1560. 19 

mentglich lassen wellen, vnd ob ainich brtef danvider ausgien- 
gen, die wellen wir hiemit widerruft vnd aufgehebt haben. 
Alles vngeuSrlichen mit urkhundt ditz briefs. Geben zu Rosen- 
haimb am fOnf^en tag des monats novembris, nach ChristJ ge- 
burt tausent fanfhundert im vierdten, vnsers reichs des ROmi- 
schen im neuntzehenden vnd der andern im funftzehenden jare. 

Priloga 111. 

1S60, dne 1. afriJa, Dunaj. 

Ferdinand I. poHeli loanu baronu Hoffmannu spričo 
mnogih saslug dedno tnarSalsioo na Štajerskem in s nJim 
spojena semljiSča. 

Kopija )z 16. stoletja v Losensteinleithenu. 

Wir Ferdinand . . . Bekemien, als wir hievor in genediger 
erwegung vnd betrachtung des erlichen, alten, adelichen vnd 
lOblichen herkhomens, namens vnd geschiechts der Hofman, 
auch ansehlichen, natzlichen vnd getreuen dienste, so dasselb 
geschlecht der Hofman weilendt vnsern vorfarn ROmischen Kai- 
sem, Ktitlnigen vnd Regierenden Ertzhertzogen vnd FOrsten 
iw Oestenreich Iftbiicher gedachtnus ye vnd albegen vnd son- 
derlich der edl vnser lieber getreuer Hanns Hofman, freyhenr 
zum GruenpUchl vnd Strechaw, erblaadhofmeister in Steyr, 
vnser ratcamer hauptroan in der Neustat vnd burgvogt auf 
Steyr, vns nun lange jar vorhin an vnsern Khuniglichen vnd 
volgendts Khaiserlichen hof in hohen ansechlichen ambtern als 
vnser gehaimer vnd getreuer rate in vnsern vnd vnserer Khu- 
nigreich, Ftlrstenthumen, land vnd leutte, hochwichtigen vnd 
aDgelegnen sachen zw Fridens vnd Khriegszeiten eriicb, be- 
stendiglich, hocherschieSlich vnd nach vnserm genedigsten wil- 
len vnd gefellen erzatgt vnd bewisen haben, er noch taglich 
thaet, vnd hinfUro zu thun vntertheniglich erptltig ist, auch 
vol thuen mag vnd soli, zw ergetzlichkait vnd erkantnus solches 
erlichen, redlichen vnd best^ndigen wolhaltens vnd ansechlichen, 
nutzlichen vnd getreuen verdienens, ernentm vnserm rat Hann- 
sen Hofman, Freyherrn, .dise besundere genad gethan, genediglich 



.y Google 



2U Časopis za zgodovino in narodopisje. 

zuegesagt vnd bewilligt, namblich vnd zw was zeiten vber 
khurz oder lang sich zuetragen wUrde, da(i N. die graven zw 
Schaumburg, erbmarschalkh in Osterreich vnd Steyr, one eeliche 
tnanliche leibserben mit todt abgeen vnd also angeregt erb- 
marschalch amt in Osterreich vnd Steyr vns oder vnsem erben 
vnd nachkhomen als regierenden herm vnd landsfUrsten ledig 
werde vnd halmpelt, dafi wir solcli erbmarschalkh ambt in 
Osterreich vnd Steyr sambt allen desselben ein- vnd znegehii- 
rungen, rechten vnd gerechtigkhaiten, allermalJ vnd gestallt es 
beruerte grauen von Schaumburg innen gehabt, ernenten Han- 
sen Hofman vnd seinen eelichen manlichen leibserben erblichen 
zuesteen lafi- vnd verleihen sollen vnd vvellen, alles inhalt vn- 
sers gab vnd vvUbriefs, so wir derselben zeyt als K5mischer 
Khunig an vnserm khuniglichen hof derhalben obgenannten 
Hansen Hofman gefertigt zuestellen tassen; vnd vns dann nun- 
malln durch absterben weillendt Wolfgangen grauen zw Schaum- 
burg als den letzten des namens vnd stamens mans persone« 
der grauen zw Schaumburg die obbemelten obristen erbmar- 
schalch ambter in vnsem FUrstenthumben Osterreich vnd Steyr 
mit sambt der vesten Fraunhaimb vnd dem ambt vnd vrbar 
dartzue gehdrendt, auch dem ambt in der clainen Selich ge- 
nanndt im wald vnd dartzue die schlOsser Obern Walsee vnd 
Sennftenberg ledig worden vnd haimgefatlen sein, das wir 
demnach mergedachten Hansen Hofman freyherrn zum Gruen 
Puchl in craft obbenants vnsers gab- vnd wilbriefs vnd den 
obangezeigten vrsachen, aus sondem gnaden vorbemette obriste 
erbmarschalch ambter in angeregteh vnsem FUrstenthumben 
Osterreich vnd Steyr sambt der berurten vesten Fraunhaimb 
vnd dem ambt vnd vrbar darzue gehOrendt, auch dem ambt 
in der clainen Selich genantit im Wald vnd darzue die schtOs- 
ser Obern Walsee vnd Sennftenberg, mit allen vnd ir yedes 
eem, wirdn, rechtn, ntltzen, zinsen, diensten, wildpawen, ge- 
iaden, gerichten, perkhwerchen, zinsivein, zehenden, pydmar- 
ckhen, lehen, manschaften, geistlichen vnd weltlichen vnd allen 
andern iren gerechtigkhaiten vnd zuegehOrung, wie die, vor- 
mals die grauen zw Schaumburg von weylendt Khaiser Maxi- 



.y Google 



A- Kaspret: O podelitvi dež. marSalstva na Štajerkem 1, 1560. 21 

milian Ičblicher gedachtnulJ vnd hernach von vns als herrn 
\Tid landsfClrsten in Osterreich vnd Steyr zw lehen emphangen 
ind inngehabt haben, zw lehen genedigtich verlihen, leichen, 
die auch wissentlich mit dem brief, was wir ime von recht 
vnd gnaden wegen daran zwferleihen haben. Also daO er vnd 
scine lehens erben manns personen des namens vnd stamens 
der Hofman, die hinfUro von vns vnd vnsern erben in lehens- 
weis innhaben, nutzen vnd nieiien mllgen, vnd vns mit den- 
selben schIOssem, vesten vnd marschalch ambtem getrew vnd 
gewertig sein vnd dauon dienen vnd thuen sollen als getreu 
lehensleut ihrem rechten Herrn zu thun schuldig vnd pllichtig 
sein, vnd sich von recht vnd allem herkhomen gebUrt vnd 
lehens- vnd landts recht ist. Vngeuerlich. Mit vrkhundt ditz 
briefs besiglt mit vnsern anhangenden innsigl. Geben Wien 
den ersten aprilis anno sechtzigsten. 



.y Google 



Slovensko cesarsko odločilo Iz 1. 1675. 

Spisal dr. K. Štrekelj. 

med minoritskim samostanom ptujskim in njegovimi 
podložniki v Majšpergu so postale v tretji četrtini 
XVn. stoletja pravne razmere tako napete, da so si 
kmetje, razdraženi, ker se je vedno odlašalo z odloko njih 
tožeb in pritožeb, naposled poiskali pravice sami: ubili so 
1. 1674. samostanskega gvardijana, p. Frančiška Bonoma, ter 
s tem bolj kakor š čemerkoli pospešili končno rešitev svojih 
pravd. Cesar Leopold je precej naslednjega leta naredil 
tem sporom konec z odločilom, ki je objavljamo spodaj >. 
Ker se je moralo 1. 1720. poleti kmetom vnovič zabiČiti, kar 
je ukazal cesar skoraj petdeset let prej, smemo sklepati, da 
cesarska odloka ni bila taka, kakoršne so si želeli in pri- 
čakovali kmetje, ki so pač upali doseči mnogo več. Tudi 
naglica, s katero je ukazal gvardijan odločilo razglasiti, nam 
jasno priča, da se ž njim ni zgodila samostanu nikaka krivica. 
L. 1675. je pal namreč praznik prečistega spočetja Marije 
Device (8. dec.) na torek ; en dan prej, v ponedeljek, je hitro 
odposlal gvardijan odločilo duhovniku majšperškemu, da naj 
ga že drugega dne (>crastino<) javno razglasi; čakati do 
prve nedelje se je zdelo samostanskemu načelniku očividno 
predolgo. 

Slovenski tekst cesarskega odločila seveda ne izhaja, 
naravnost iz cesarske pisarnice; narediti ga je dal temveč„ 

' To listino mi je dal g. prof. dr. K. Glaser, kateremu jo je 
izročil marljivi preiskovavec domače zgodovine, prezgodaj umrli M. 
Slekovec, ki jo je najbrž dobil iz arbiva v minoritskem samostanu 
ptujskem. 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj: Slovensko cesarsko odlo^lo iz 1. 1675. 23 

kajpada v naglici, da bi se namreč prej ko prej razglasit 
samostanskim podložnikom, tninoritski gvardijan, na njem 
podpisani Gašpar Dieti. Nas zanima vse odločilo ne zato, 
ker nam kaže epizodo v dolgotrajnem boju za kmetiško 
gospodarsko osamosvojo, dasi se je v njem prelivala celo 
kri, ampak za to, ker nam je ohranjeno v slovenščini, četudi 
ne moremo imeti ž njo posebnega veselja : zakaj, pač ni treba 
praviti umnemu bravcu, če le površno pregleda spis. Ker 
so slovenske, na Štajerskem pisane reči iz prvih časov na- 
š^a slovstva tako redke, nam mora vendar biti dobro do§la 
vsaka drobtina in nas potemtakem zanimati tudi to cesarsko 
odločilo. Pomislimo le, da so ravno Štajerci med vsemi 
Slovenci začeli zadnji pisati v domaČem jeziku: na jugo- 
zapadu Hasl, Rupnik, Gorjup 1. 1770., preko Boča pa Volkmer 
celo Še le 1783. leta! 

Iz starejših Časov so se nam ohranile le malenkosti: 
poleg sredi škega tožilnega pisma iz 1.1648. samo obrazci za 
prisege ! ' Zategadelj ne bo odveč, ako izročimo javnosti 
tudi zgoraj omenjeno cesarsko odloČilo ter mu pridenemo 
nekaj opomenj o morebitni domovini njegovega prelagavca 
in o jeziku njegovem, kateri nam daje povod, da se do- 
taknemo obširneje nekih še ne pojasnjenih prašanj naše 
zgodovinske slovnice. 



< Tožilno pismo je objavil v Kresu 11. (1882) na str. 282—83 M. 
Slekovec. Od priseg spadajo sem : 

«) Prišla iz I. IS70., pisana pri Veliki nedelji; objavil jo je M. Sle- 
kovec v spi:>u iDoneski k zgodovini cerkv3 in fari na Kranjskem« 
v Izvestjih muz. društva za Kranjsko VIII. 47. 

t) »Prisega iz Stajerja«. ZaCetek je objavljen v MikloSičevem berilu 
za 8. gimn. razred 1865, str. 41 — 42, brez vsakega drugačnega 
oznamenila. 

tj Prisega iz I. 1695., natisnjena 1. 1885. v knjigi »Župnija sv. Lov- 
renca na Dravskem polju* in ponatisnjena v Glaserjevi iZgodovini 
slovensk^a slovstva«, L str. 144, od koder jo poznam. 

dj in aj SrediSki prisegi iz sredine XVIII. stoletja (blizu 1735, 1770); 
objavil ju je M. Slekovec v Kresu II. 523. 



.y Google 



24 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

Suetiiga Ca^fsaria Beffeick 

Veliku tschastiti v Bogu Duchouni tudi tschastiti Dobri ' 

Prijatelj 

Potem cho Ca^fsarska Suetlust' sadolti ie schlilliela 
ienu saftopila te schwarunge, ienu toshbe, ketere ueliku 
Let, mai uami, ienu uaschim gruntam se bele, ienu per 
Comifsarijh ueliku krati, so naprei nefsene bele, nam tudi 
ti naschi Commifsarij, ienu cho ^ per praudih sedej fo rattaly 
tem toshbam ienu schvvarungam fn Konz sturitj, de bo po- 
sehmal ienu ufselaj, en tal ienu ta drugi se snal darshati;* 
Ca*lsarska Suetlust sapoue De pusehmal ta konuent ali 
Closter vsakikiterimu Kbmetu kader bo vsaki* stibro dolulil 
ali plazhal de ima en zedelz kai, ienu kultku ie dal. * 

Fraimuni kai antizhe, imate ui uasch urbar u Gradiz 
h-konzliji' Poloschit, de bodo Commifsarij pregledali, zsche 
eden, ali ta drugi Fraimon kai grunta ali semle ima, od ketere 
kai stibra' grede, de se bode mogla vsakiterimu* štibra gori 
poftauit, keteri pak nizh nimaio od tistih se nemore stibra iematj. 

Kai rabate sadene, sapoue Ca^fsarska suetlust vfsim 
tistim khmetam, kheteri en zeu grundt ima, da imaio to 
defsetsko robato," tu ie kulikukrat Conuent saschatfa alj 
sapouei, na robato priti, flifsig ienu perzaiti, tudi dobre 
ienu motshne robazhene pofslatj, "> Fraimoni pa duakret u 
tednu, ienu dokler Clofter tem robatscham kruh ienu uinu 
da, taku tisti khmetie kateri to siuinfko ali drugo uofno 
robato" daiato, tolikukrat che'* se iem bo na robato sapo- 
uedalo, ienu bodo'* falili, imaio pres ufse druge sgouari" 

' Sprva : D a b r i. — ' Pozneje ; Svitlust. — • Pač pisna napaka. 

— * V originalu je pika; ker sega do sfui podredni uvodni stavek, smo 
postavili rajSi dvopičje. — ' Sprva: sakilerimu in saki. — • Očitno 
je nekaj izpalo (n. pr. izročiti). — ' Sprva ; konzliji. — ■ Sprva ; s a k i- 
terimu. — ' Sprva: ta defsetska robata. '• V originalu pika. 

— " Sprva; ta siuinfka alia uolna robata. — '* Popravljeno 
napak v: zhe. — " Sprva: robata sapouedata, ienu boda. ~ 
" Popravljeno v: sgouori. 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj : Slovensko cesarsko odločilo iz 1, 1675. 25 



Conuentu dati sa ufsak dan pol Rainisch : peshzi pak defset 
kraizeriou. 

Vezh sapoue Ca'=fsarska Suetlust; de uise slraifFenge 
chi fo u zaiti rainziga P: Francifca Bonomo kateri skusi 
kmete ie ubit wil, ienu P:Vmzenza' imaio gori usdignane 
biti, te drugi pak od tih drugih Guardianou kateri khmet-. 
ie tsches petnaist Rainisch ftraifFan bil, tistimo se more po- 
sihmal na negoui gomi ali defsetini od ftarih dolgoue* doli 
obraittanu bitti", jenu pofsehmal ufse tiste uekshi straiffinge 
morieio skusi umportaisch gospude spofsnatie biti. 

Kai to* gorne antizhe sapoue Ca*fsarska Suetlust de 
tiOormoni fodolshni pelati ibie gome toku deletsch dokler 
sonze uboshi gnadi gre, ali k uaupatu, cheteri pak suoio 
gomo ali defsetino u kloster nepostaui, tisti ie dolHian sa 
vsaku* uedru en grosh dati, sa te zedelze uole so dolfhni 
Patri khmetam sa stoin datj. 

Sauole teh uin, cheteri* Closter na stibri, notri ozhe, 
ali bode iemal, ozhe Ca=fsarska sfletlust, de Conuent ie 
dolfshan ufeti vsaki' startin sa eden Rainisch mein, koker 
per drusih se preda : Kai pa tiste uina, katere Conuent pusti 
uon totschiti, antizhe ie dolfhan ta Closter datj khmetam 
praue ienu nikar skasne uina: Oni pa khmetie so dolschnt 
sakiteri startin uina sa en Raini.sch uifhe ufetj, ienu daz 
farni platschat. 

Jenu potem cho Clofter na tih seimeh pstant sam po- 
bira toku tudi zapoue Ca'fsarska Suetlust de Conuent fam, 
nikar khmetie ima plazhat ienu saloshiti, kar na te malefiz 
pershona' bode gori schlu. 

Kai te druge toshbe ali schwarunge antizhe, dokler 
tiste en tal so mei tem drugim fmeshene, ienu Oekfhi tal 
robate antizhe, fa ene tudi ni muie uradno od nih gouorithi, 

' Izpal je ptedikat — ' Namesto; dolgov. — ' Pisec je Sel iz 
konstnikcije : obrajtati. — * = te. — " Sprva; saku. — ' Namesto; 
chetcre. — ' Sprva: saki. 



.y Google 



26 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

ozhe i6nu sapoue Ca^fsarska fuetlust, de od tistih obeden 
nima gouorithi fchomuz de imaio želu pofablene biti, jenu 
nafhe shwarunge, kreg ali praude fhkonzhane biti, ieou en 
mir mei Clofhtro ienu tem khmetam biti, utaki uilhi de 
j)ofehmalu te khmetie fe imaio pokorni, pofhteni, ienu suesti 
pruii Conuentu Dershati, ienu (chi Buh obari) eden ali obeden 
se nima podstopit, superstauit, ali ena roka, ali ftrah > sturitj, 
kokor pred enim lettam se ie sgodilu, kateri pak kai tazign 
fe bode podftopil, ta ima sQoi leben ienu foie kar ima sgubitj, 
ta Conuent tudi ima te khmete per prauizi dershati, inu 
Richtig flifsig achtingo iemetj, de obena toshba napre ne pride. 

(Od druge roke.) 

Rogatur Rfiidus Dnus Parochus aut curatus loči, qua- 
tenus fuprafcriptam Celaream Refolutionem clare et diftincte 
craftino puhlice promulgaret, ac etiam eius vigorera bene 
inculcaret nostris fubditis, ut eius tenorem bene percipiant, 
ac iuxta eum fe exhibeant, fecus fe Sl Damnis et mulctis 
nullatenus fe immunes fciant, fed feuerč cum tranfgrefsoribus 
procedetur: facta promulgatione dignetur Rridus Dnus Pa- 
rochus aut Curatus in fidem fe fubfcribere ac diem promul- 
gationis his inferere, et Denuo mihi remittere. adiungo mo- 
dicum gratiale pro habito labore. Pettouij 7 Xbris 675. 

Fr. CasparusDietl GuardUs Ord. Min. 
Conuentual. m. p. 

(Od tretje roke.) 

Haec fupra mandata et confcripta, a me fubfcripto funt 
puhlice promulgata in Templo Diua' Virg[inis] in Monte 
gratiarum vulgo Neu Stifft die 8. Decembris 1675. 

Georgius Schnidarzhiz' 
pro tpre Vicarius ibidem m, p. 
(Od četrte roke,) 
16. Juli 720 a Dno Parcho in Monfperg ipfis noftris fubditis 
rufticis promulgatae fuerunt. 

' Pozneje; fhtrah. — ' O tem Žnidarčiču ima nekaj dat Orožen, 
Die Dinecese Lavant, 1.505. 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj: Slovensko cesarsko odločilo iz I. 1675. 



Napis od Eunaj (zopet od druge roke:) 
Rndo Domino Parocho aut Curato in Monsperg, 
(Poleg tega nekaj registratumih Stevilek.) 



Ker je bilo to cesarsko odločilo preloženo na Ptuju in 
namenjeno Slovencem na severni strani Boča, bi po pravici 
pričakovali, da je pisano v narečju imenovanih krajev. Toda 
motil bi se, ki bi trdil, da se v njem zrcali res govor ene 
izmed navedenih pokrajin. Kakor vse kaže, ni bil prelagatelj 
tega odločila rojen tam ; usoda ga je zanesla v ptujski samo- 
stan z juga, odkod, se ne d& za gotovo sklepati, ne sama 
ker je obseg našega spisa prekratek in premalo značajen, 
ampak zlasti zato, ker so kraji od Boča do Save v jezikov- 
nem oziru prava — terra incognita. Marsikaj bi ga cela 
oznamenjalo za Posavca — Dolenjca; toda na večino teh 
značilnih potez se ne moremo ozirati zategadelj, ker se dad6 
izkazati tudi na štajerskih tleh, ki so od Save nekoliko bolj 
oddaljena, o drugih pa, ki se nam zdč neštajerska zdaj, morda 
pokaže natančnejše spoznavanje narečij, da so doma tudi 
tokraj Save. Za skupino Se, ki bi nam tukaj pomogla, ne 
najdemo v vsem rokopisu niti enega primera; iez, ki se 
enkrat rabi, se govori tudi na Štajerskem od Save do Pilj- 
štanja in morda še dalje na sever. Po obliki feden (u tednu^ 
se ne da nič sklepati, ker bi tudi starejši Dolenjci kakor 
Štajerci govorili tjeden, keden; gotovo se je prva oblika ohra- 
nila kje tudi na Štajerskem. Po posameznih dolenjskih krajih 
{že od Ljubljane) se govori v edninskem tožilniku ženskih 
samostalnikov n za stari o in še starejši a; enako ima naš^ 
rokopis robata, ena roka. Da bi se kje na Štajerskem tako 
govorilo, nisem mogel dozvedeti; in vendar mislim, da bi 
bilo prenagljeno, samo po tem sklepati, da je bil naš pisavec 
ob Savi doma. Saj nam a v robata (nam. riibolo) priča, da 
je govoril tudi on včasi a za nepovdarjen o, kakor ga na- 
hajamo — seveda ne v navedeni končnici — prav pogo- 



.y Google 



is za z^dovina in narodopisje. 



stoma v neki nepoznani štajerski knjižici, ki jo na kratko 
imenujem Beaedišf,^ kjer se piše takole: padev {= podel pri 
vozu) 35, lopata 36, lobada (= 16boda) 37, topariSe 39, perlož- 
nasteh 88, iirai 102 (2. izd. život) itd. Še menj smemo za 
dokaz posavsko-dolenjske domovine našega pisavca šteti pri- 
mere, kjer piše « za dolgo povdarjeni o: svetlust, dolušil, 
pusehtnal, somui, cdu, toka, gospude, pruli, Buh. Tudi Besediše 
namreč pozna to posebnost: kokuS 15, kua 16, žagazda 36, 
dremuta rastlina »Walstro« (Galium verum) 37, skuz 40, okuli 
47, za hunje 53, put v teh putnik iukencah 64, zupet 79 itd. 
Enako pozna tu u tudi prisega iz t. 1696 od Sv. Lovrenca 
na Dravskem polju: somuč, ffospud, iaku, Bug.* Niti preglašanja 
samoglasnika o v «, ki je navadno po Cerkljanskem, Vipav- 
skem, Dolenjskem, (n. pr. v Truberjevi domovini), ne smemo 
Šteti za znak dolenjsko-posavske domovine našega pisavca, 
ako piše: šliSeli, robačetie, zmeŠene, gavole (za involja iz zavoljo) ; 

■ Najstarejši na t isek te knjižice je zasledil v admontski benediktinski 
knjižnici p. Valter Šmid in objavil o njem kratko vest v »Ljubljanskem 
Zvonu« XIX (1899) 254. Ves naslov ji je tak: .Einkleincs UVOrterbOchlein. 
n3mlicb |windisch und dt;iitscber| Sprache, — Enu Mala jBesedishe' 
Nemrizh jSlovinskiga, inu Nemsbkiga; Jesika. — Mahrbui^, |zu finden 
bey Joseph Merzinger, bUrgerk Buchbinderj und Buchh&ndler 1789.t 
8" 112 stani. Pozneje sem jaz naSel v Gradcu Se dva natiska: enega v 
joanejski knjižnici iz 1 1809. z i-<tim naslovom, samo da slove konec: 
> . . . Marburg gedmckt bey SchUtz 1809. Zufinden bey Joseph Merzinger, 
bUrgerl, Buch-| binder und Buchhandler.« drugega pa v vseučiliSki knjiž- 
nici iz 1. 181B., kjer slove konec naslova: » .'. . GrStz, jgedruckt bei 
Johann Andreas Kienreith, 1818. | Zu finden bey Anton Ferlinz, bUrgerl. 
Buchbinderj und Buchhilndler in Marburg.c Ta natiska sta skoraj ne- 
spremenjena, le tu pa tam so popravljene neke tiskarske pomote prvega 
natiska, zato pa je stavec dodal nekaj novih, kakor bi se bal, da bi 
jih vtegnilo biti premalo. Pisatelj BesediSa je bil doma okoli PoljiCan ali 
Slovenske Bistrice; tosodimponekterih izrazih, ki so Se danes tam doma. 
— ' Krajinsko nareCje pod BoČem na jugu ima sicer tudi « za o, 
toda, kolikor se da sklepati iz medlih, sicer pa prav dobro doSlih po- 
datkov v Vestniku 1875, str. 175 nn. samo v kratko ali sekundarno dolgo 
povdarjenili zlogih : kuga, palužek, vudu, n"ge, piilajnu ; v pr\'otno dolgih 
ima Ml viikMli (okoli), piJule (polje, od plati), drevrtil (drevo), pudv<i"je 
(podboj) itd. 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj: Slovensko cesarsko odločilo iz 1. 1675. 29' 

tudi v tem nam črta račun BesedUe pišoč: golobimk 15, 
l^Htk 19, kraleo 59, brez vedejne 93, brez do/x)najne (ohne 
ErfuUunjT) 95, poinaj&mti (pomanjšano) itd. 

Nekaj posebnosti govori pa odločno zoper to, da bi 
bi! naš pisavec Dolenjec. Za stari r, kadar je dolgo pov- 
daijen, ne piše po dolenjskem izgovoru fj, ampak le e: 
zapoe« (6krat, zapovei enkrat)', cen, pešci, zmešeite, kreff, jemeti, 
zapocedalo. Tudi v zlogih pred povdarkom piše za e le e in 
ne kakor dolenjski pisatelji i: scetlust, eelu, prež tse. Štajerska 
posebnost se mi zdi tudi to, da piše naše odloČilo povsod 
dosledno saki, sako za. tsaki, vsako, kar govori odločno zoper 
doienjščino. V štajerskem Besedišu ■ vidimo namreč prav 
pogostoma isti pojav : Hoii dan, en saki, 80, 82, per saki per- 
Rodnosti, saki stan 97, enemu sakimo 81, 91. Ta v se iz- 
pušča v tej besedi tudi v krajinskem narečju: mk (Vestnik 
1875, 126). Dalje govori očitno za nedolenjsko in nepo- 
savsko domovino našega pisavca raba pronomina kuj namesto 
kar: fraimoni kai antiče; kai rabate zadene; ^t to gorne 
antiče; kai te druge tožbe antiče. 

Po vsem tem, kar smo ravno naveli, smemo torej skle- 
pati, daje bil prelagatelj našega c^arskega odločila Štajerec, 
doma nekje v ozemlju PoljiČane-St.Jurij-Planina-Kozje-Pod- 
četrtek-Rogatec. Če piše enkrat tistimo, iz tega Še ni nič 
sklepati na neštajersko domovino ; v prisegi št. lovrenški se 
tudi piše drugimo, in menjavanje samoglasnika u z o je v 
Besedišu tako pogosto, kakor da bi bil spisal knjižico 
Gorenjec. 

Jezik našega prelagatelja očividno ni prav ugajal pre- 
gledovavcu njegovega dela, pač samostanskemu tovarišu, 
kateri mu je izpravil nekaj posebnosti tako, kakor se je 
njemu zdelo, da bi moralo biti; navedeni so zgoraj ti po- 
pravki pod. črto. Zlasti mu ni ugajala raba samoglasnika a za 



' Pomniti je glede zapov^, da se govori «;' v tem glagolu tudi i 
irečiih, ki n^ poznajo dolenjskega retleksa jatovega (na Krasu). 



.y Google 



30 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

nepovdarjeni o v tožilniku in sicer, kar je pač razumljivo. Tudi 
pred saki in aako je postavil praviloma v, kolikor je namreč 
zapazil teh primerov; mimo tega pa je po nepotrebnem 
dodal nekaj novih pomot 

Grafika našega pisavca je nekaka mešanica bohoričice 
z grafiko nemško. Bohoričica, ki jo je pisavec poznal po- 
vršno pač iz evangelijev in listov, katere je bral narodu ob 
nedeljah in praznikih pred predigo, še ni bila napravila 
nanj takega vtiska, da bi bil posnel v nji veljajoča grafična 
pravila. Zato piše za I zdaj zk, zdaj pa tudi zaek, taeh, z; za 
i mu služi poleg /h tudi ah, fch in sek, za ž pa ima ah poleg 
Jh, sch in tudi samega f. Sikavce izraža tako : s z znamenji 
/", ft in % 2 pa z znamenjema s in fs', za c piše z, pa tudi 
C v besedi cesarski (po lat.). Zadnje znamenje mu rabi v latinskih 
tujkah po tedanji navadi tudi za k. Ali je sckoinus in fkkon- 
sliane brati na začetku s Šumevcem, ni gotovo, ker je ravno 
v teh stvareh stira grafika strašno nedosledna ; najbrž imamo 
pred sabo le napačno pisavo, kakor je popravljavec po ne- 
potrebnem popravil tudi /}yah v fhlrah, kar se gotovo nikjer 
ne govori. Pisavcu je brnel v glavi Že šumevec drugega 
zloga, ko je še pisal znamenje sikavcu prvega zloga. Mehčani 
{palatalni) 2; izraža pisavec samoz /: pozablen8,zemle,pdati,cedtie, 
tal, vole; ali je tukaj tudi samo govoril / kot srednji nemški {. 
se iz tega Še ne dk sklepati. Mehčani nj izraža z in (sastoin, 
tnein), pred vokalom i pa opušča vsako zaznambo; nth (pri- 
merjaj tudi boshi = božji). Za trdi i (*) piše vedno /, samo 
enkrat nahajamo Že u(zm); potemtakem je pisavec na koncu 
besed pač Že govoril zanj w ter pisal I le zato, ker je tako 
videl v evangelijih, oziroma, ker je govoril I ali * tudi, ko 
je postal zlog zaprt (dal — dcUa, posehmal — posehmalu). Proti 
koncu svojega spisa piše preiagatelj za v nekaterikrat H: 
fHoi, fdetlust ; sicer pak mu mu je po tedanji šegi navada, 
izražati v tudi z ». Enkrat rabi w za b : icil. To prihaja pač od 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj : Slovensko cesarsko odločilo iz 1. 1675. 3| 

tod, ker štajerski Slovenci izgovarjajo nemški «■ kot b: WeiH kot 
Bein: zato je naš pisavec pisal narobe vil za bil. Ako stavi 
na a včasi dve črtici, kakor se izraža v nemščini d, nima to 
obenega pomena za izgovor: to je le pisavčeva — manira 
pisave, na katero se nismo hoteli dalje ozirati, ker bi samo 
motila razumljivost: enako stavi danes marsikateri nemški 
pisač na s ali z tupatam kljuko, s čemer pa noče izražati 
\. S aU z. 



V glasoslDraem oziru je opomniti poleg žt omenje- 
nega Še to-le: 

Vokal a se spreminja vsled vokalne asimilacije v o: 
tttu (poleg iaku), kokar (poleg koker). kar nahajamo oboje že 
pri starih pisateljih ; isto vidimo tudi v besedi sotnui (echomta). 
V nepovdaijenih zaprtih zlogih ra in aj se spreminja v e: 
dvalcret (poleg tulikukrat), sedej. V drltč stoji « vsled prene- 
senega kipečega naglasa ; tudi štajersko BesediŠe piše preee 14, 
odddti 28 (poleg davi 111, bar se govori tudi na severo- 
vzhodu), plemen (plamen) 29, UU^ (talog) 38, nešU 41, nemril 
(v naslovu, 49, 71, 76, 104). 

Pri vokalu e je zabeležiti, da se piše včasi, kadar je 
nepovdarjen, zanj t : fraimoni, te drugt; morteio je pač pisna 
pomota. FVi tem ni pozabiti, da tudi štajersko BesediŠe piše 
v nekih besedah skoraj dosledno t za «: ži (Že), netnriČ, 
vsilej 44, Či 73 ; isto vidimo tudi v krajinskem narečju v 
nepovdaijenih in sekundarno povdarjenih zlogih : ji pldnu 
(je p.), či (če), jiden (jeden), zimlja (zemlja), zmočlna (zmo- 
čena), rejlna (rejena) (Vestnik 1875, 78, 126). 

Za i imamo samo v nepovdaijenih končnicah t, če 
sploh smemo tu izhajati od vokala e, in ne iz t, ki je na- 
stopil iz mehke deklinacije, oziroma iz nominativa m. g. 
zložene deklinacije: gori, skuzi, caiti, potem v zloženi dekli- 
naciji (?«> *»>«. Da namreč naš Srni ni od žene, ampak da je 
narejen po dtiši, to je, da se je razvil po analogiji in ne 



.y Google 



32 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

glasovno, to nam potrjuje deloma v narečjih na koncu 
ohranjeni e kot e (dave, dreve, potlej, deloma pa isti pojav v 
srbščini, katera ima tudi v vzhodnem narečju (ekavštini) v 
tem primeru i (ženi) in ne e (žene), kakor bi pričakovali. V 
zaprtih zlogih prominalne deklJnacije piše naš pisavec na- 
vadno e (tem, teh, seh), vendar pa tudi i (tih, sih), dasijeto 
redkeje. Čudno je, da beremo nfidaj namesto pričakovanega 
pselej ali vsele; ta oblika je pač naslonjena na kedaj, nazaj itd.; 
nasprotno se mi zdi mai za mej (:= meždu) pisna pomota, 
ker se sicer piše le met; štajersko Besediše pozna le novo 
obliko nud. 

Nepovdarjeni in kratko povdarjeni i se slabi včasi v 
«, to je, e je tukaj znamenje polglasnika, nastalega iz i: bele 
(pač nam. b^U iz bU^), te khmetie. Isto vidimo na premnogih 
mestih tudi v Besedišu; besedi srnica in lesica (za sinica ni 
lisica) sta četo splošno razširjeni, toda najbrž nastali le po 
narodni etimologiji, z naslombo na ^mn (pomni, da ji pravijo 
tudi jesenica) in na les; primerjaj hrvaško njenica z naslombo 
na sjeiia. Tudi štajersko Besediše imaveč primerov za e iz i: 
veče 58; njeh 62, »eti 63, njeina 41 (po njem'^)^ zapooede 95, z 
mojemi 105 itd. 

O vokalu o smo glavne stvari omenili Že gori. Preda 
za proda poznajo že naši stari pisatelji ; tudi v štajerskih na- 
rečjih je prefiks pre izpodrinil že prefiks pro; primerjaj šta- 
jersko Besediše: predav 46. Prekmurci govore celo prestar. 

O polglasniku je omeniti, da se dolgo povdarjeni, 
kakor v južnih Štajerskih narečjih, preminja v d (dan, dolžan), 
kratko povdarjeni in nepovdarjeni pa se ohranja in seveda iz- 
raža s vsakaterimi vokalnimi pomočki: e, a, i (sejmeh, keteri, 
kateri, vsakiteri, kader ....). Isto velja tudi o sekundarnem pol- 
glasniku: za ko ,quod', rabljeno prislovno, je pisal prelagatelj 
cke, česar njegov popravljavec ni umel in je popravil v žche 
(če : tolikokrat, ki se jim bo na roboto zapovedalo) ; pa tudi 
cki se piše za tak ko: ehi Bug obari ,was Gott verhUte'. 



.y Google 



Dr. K. štrekelj : Slovensko cesarsko odločilo 12 1. 1675. 33 

Za polglasnik iz samoglasnika 1* imamo o v besedi um, kar 
stoji za v-un, kjer je v poznejši labijalizacijski pristavek, ne 
pa stari p besede vxnw. Polglasnik za i smo našli že besedi 
bele, te (kmetje); po pravici pa ga smemo iskati tadi v he- 
s^i štrajfenffa in Sirajfinga iz starejšega 'Hra/tinga. Ako piže 
naš prelagatelj poleg teh oblik še Švarunga, pač ne bomo rekli, 
da je tu naš narod še ohranil u, ampak da mu ta tujka Še ni 
prešla v kri in je pač bila bolj znana le prelagatelju samemu, 
ki jo je prevzel iz nemške kanclije, ker je vedel, da pozna 
narod že tujko harati iz schteeren, kar se v bavarskem narečju iz- 
reka gehwar«n. Isto velja, mislim, tudi o Dalmatinovem ma- 
nunga. Ali je v uaupatu ,waltbot' o že oslabljen v polglasnik 
(primerjaj kranjski vaipet) ali pa le izražen z a (primerjaj 
robata), se ne d& določiti. 

Glede konsonantizma nam je opomniti nekaj o 
sogtasniku j. Naš spominek piše kakor pred njim že starejši 
pisatelji (Dalmatin, »Stapleton« in drugi), Strajfati, štrajfinga, 
kjer je y »parasitičen«, kakor nam kaže nemška podstava te 
besede. Toda zakaj in kako se je tu pojavil ;7 S tem pra- 
šanjem se je bavil v Archivu fUr slav. Phil, XXII. 490 že 
ilešič, v kolikor se tiče narečja v Št. Jurju ob Sčavnici, pra- 
^anja pak ni rešil. Ta j tudi ni omejen na navedeno narečje, 
ampak ga v gotovih zvezah nahajamo tudi drugod kakor 
na Štajerskem, in sicer tu češče, tam redkeje. Po moji sodbi 
je njega razvoj čisto fizijologičen. Navezan je pred vsem 
1. na spiran tični značaj za njim stoječega konsonanta 
(to je, za njim mora nastopiti s, z, S, i, / ali k); 2. pa zlasti na 
padajoči p o vdarek (~ ali ") pred njim stoječega vokala. 
Kjer se je pojavil pod drugačnim, kakor tem zadnjim po- 
gojem, je pač vplivala moč analogije, ker je v dotičnih be- 
sedah vsaj ta ali druga oblika (v tej ali drugi zvezi) nosila 
zahtevani povdarek. Ce pomislimo, da zadene povdarek 
" ali " (zadnji velja seveda le za srbščino in starejšo dobo 
nzše slovenščine, danes je pri nas tudi ta navadno ~ ) vselej 



.y Google 



34 Časopis za zgodovino in narodopisje. 



prvo polovico vokala, zato se druga njega polovica lehko 
>reducirat pred nastopnim spirantom v / (j), kot nekak 
zadnji komponent navideznega diftonga, če smemo tako go- 
voriti. Vokali, za katerimi nahajamo tak j, so a, o, w in c: 
da bi se bil razvil za vokalom i, nimamo primera, ker je 
sploh vsak ij pri nas postal i. To pravilo nam dokazujejo 
ti-Ie primeri. Za d: bitjs iz Ms, biijti iz MHi, grfijski iz grdski in 
to iz gr&dski (iz grajski dalje grajŠčak, grajSČtna), korajŽa iz 
hor&za, p&jUtva iz pčštuba (kar je nemški Badstube, ne pa Back- 
stuhe ali Beitzstuhe, kakor misli Debevec v »Dom in Svetut 
XVI. (1903) 441; primerjaj Schmeller-Frommann 1. 209. in 
Unger-Khull, Steir, Sprachschatz pod besedo Badstube 2. 
»Gebaude, in dem der Flachs vor dem Brechen gerdstet 
wird; es dient auch zum Waschen, als Backofen, sogar als 
Tagl6hnerwohnung<), pl&jhnem iz pldhnem (potem tudi pldjhtiifi 
iz pldJmiti), ptiijSČ iz pl^Č (tako v srbščini, pri nas po Škrabcu 
pWč), piSjh iz prSh, osndjŽi iz osndH, striijh (Prekmurci) iz 
strdk, srajf iz šrAf (poleg iravb), Spdjs iz špds. vrdjzji iz vriiiji, 
zmdjh (Prekmurci) iz Srnah; sem spadajo tudi števniki na 
najst iz na desete, kar je dalo najprej naeset, nd^et, potem najaet : 
enajset, dvanajset itd. do dvajset, tako tudi ordtnalia etiajsti, 
dvanajsti itd,; tudi jl4jšter bo prav tako spadalo sem, dasi 
Pleteršnik povdarja JtdŠter. — Za o, oziroma o : kojeji, srbski 
kozji z " na o, ojster, srbski oHar z " na o, grojzdje, grojzd, 
srbski grozdje, grdzd^ gojzd, srbski g6zd, vojsk iz vosk, vDsek; 
cerkljanski najsi iz noiii, na Dolenjskem n6Si (nom. je potem 
postal deblo, gen. ndjšle), se torej ne strinja. — Za 0: ddjh 
(Prekmurci) iz diih, hijskali iz k&skati, plujž iz polž, kar pov- 
darja srbščina puz, Pleteršnik polž; sem spada pač tudi 
ptujsko iz polzko, posltijh posl&jhnoti iz posl&k posliihnoti (Prek- 
murci), ujk za uk = viijh igle ,NadeIčhr' (KUzmiČ 130) ^jskati 
iz ti;Ara<i. — Za (? : grejb iz greh (Prekmurci, pisano ^j, to je ejj), 
fpjst iz fest, pejsa iz pesa, Štjf iz Uf ,Sch(ipfi6fFeI' (Prekmurci), 
^ijs iz špes jSpiess', Mjhm (Cerkno) trfščim, vfjsim iz v^im. 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj: Slovensko cesarsko odločilo iz 1. 1675. 35 

(potem tudi vejMti iz vhiti). V prekmurščini imamo tak _; tudi 
za samoglasnikom e, ki zastopa stari polglasnik in bi se v 
zapadni slovenščini glasil <?.- kuntejstvo kurvejski (iz kurivn- 
Čkstvo, kur&Vkčkskyi), zdejhnotSi zap. ddkttetn, srbski dahnem, 
gejhne (posejhne, posejbnjeno, posejhnolo, posejhno), -srbski 
pfaahnSm, spejhni zapadno spčhne, vejhne. Ako imamo ujzda 
za uzda (iz uztfd), mislim, da je to razširjeno od zvez z iiido, 
?B uzdo; isto velja o skujza in slojza namesto skuza, sloza iz 
al\2it; bGjsen ,brez rogov' je morda iz bSjs od bSs ,baarfuss'. 
Štajerski Aty'd (hujdic) je postal pač po kontaminaciji iz hM 
in kujH, kakor imamo tudi hrajH in štajerski bojU po kom- 
parativih, kjer je jH opravičen (kujH, rajši, mlajši, slajši), vendar 
fjlej tudi spodaj primere s parasitičnim j pred b in d. Ne- 
katerih izjem pa ne vem razložiti: že zgoraj sem omenil 
f/ajSter in najšč. Zakaj imamo j v bejšati (bežati)? Da bi se bil 
tukaj obranil izgovor vokata e kot ej, ni verojetno, ker na- 
hajamo to obliko v narečjih, kjer se e nikdar ne izgovarja 
tako ; zato mislim, da tiči tudi tu naš parasitični / Toda 
beseda ni bila povdarjena na e. O Štajerskem mujmo pa 
sodim, da sploh ne spada v naše vprašanje in da ga ni 
identificirati s Truberjevim murnu, kar se je moglo iz mimo 
razviti samo v zvezi s substantivi, ko je postal ta predlog 
proklitičen navzlic svojima dvema zlogoma (primerjaj 
gorenjski mem); ni-li pred štajerski predlog-adverb pri- 
stopil v* (primerjaj vniz, vaoter, vnic), kar bi potem res dalo 
mujmo ? 

Ostane nam Še nekaj besed, kjer se je parasitičen _;' 
razvil ne pred spiranti, ampak pred afrikatama c in č in pa 
pred zvenečima eksplozivama b in d. Sem spada Štajerski 
mujcika iz mucika, pdjcek iz pUr^k. Besedi sta pač tujki, kakor 
tudi kujsa ,Schwein' (primerjaj tudi madžarsko koča). Pred 
b in d imamo j v : bojdi ,sei' {v Prekmurcih), bojdikaj ,nequam' ; 
mjdtte iz vudne = vi dfcne (KUzmič 108); gojd iz god, s. god 
fltoliko ji gojd je ,quotcunque sunt', Vestnik I. 110) v gojdno 



^dby Google 



časopis za zgodovino in narodopisje. 



rano, pojb iz pSb (pri Kastelcu puob Neb. cil. 258), piural 
pojgye iz pojje in to iz p<^bje (drugi j je prešel v d^. Tudi 
tukaj je pač naglas kriv te razširile včkala v diftong. Dru- 
gači je pred ž. Pred i nahajamo primere v .cerkljanskem 
narečju, kjer se govori pi^i (nominativ, accusativ singularis, 
toda lokal slove te j^i) iz p$Č, triji iz tr^i = tretji (srbsko 
treii z "' na e), srfijie ,sreča' srbsko are6a (z " na e), enako 
sr^čn, srijč^n. Tako je pač razlagati tudi n^Sem iz neiem, kar 
povdarja Pleteršnik n^m, kakor ndčem; morda tudi najsi iz 
nožW. V ziljskih infinitivih tejii, rejci, pejii je vplival supinum, 
ki bi imel povdarek p^ itd. Ni namreč pozabiti, da so vsi ti č iz 
starejšega č, staroslovenski št, in da se je iz ht, kakor iz tj 
razvilo najprej jtj in potem Žele (', oziroma it. Enako imamo 
v nekih narečjih parasitičen j tudi pred palatalnim w in /' : za 
konj (koH) se govori kqj», za kralj {kral') pa kraji, da, nekod 
se je n in ^ celo popolnoma opustil (koj, kraj). V cerkljanskem 
ajffn, štajerskem ojffett (Besediše 73), pri Štjurju na juž, žel. 
celo aj(fi iz ojgj (za staroslovensko ogiik, pri naših starih pisa- 
teljih ogejn) seje pojavil hj najprej v kosih padežih: i i-jevske 
deklinacije je pred končnicami o-jevske prešel v _; in omehčal 
pred njim stoječi n: ognja ognju; ker se v navedenih narečjih 
oHj spreminja v ojn, seje isto zgodilo z ognja, j pa je stopil 
pred g; za soglasnikom g bi moral namreč onemeti,, ker 
dotična narečja ne poznajo mehčanega g., kakor vidimo to 
v prekmurŠCini, kjer se glasi nominativ ogt/en, to je odžen, 
genitiv pa ognjar to je, iz ogn (z n-em na koncu besede) je 
nastalo najprej oggn, to je odin in potem Šele odžen. 

Zgoraj najdeno pravilo, da nastopa lehko po vokalih s 
padajočim povdarkom pred spiranti (s, z, S, S, /, h), včasi 
tudi pred b in d, parasitičen j, nam pomaga razjasniti neko 
čudno končnico v prekmurski deklinaciji, namreč mno- 
žinski lokal na aj, ej, i. Našli smo, da po navedenem 
pravilu govore Prekmurci diijh za duh, grejh za grSh, po- 
dujh za posluh, atrajh za strah, Sejf za hf, žtnajh za žmah. 



.y Google 



Dr. K. Strekelj: Slovensko cesaisko odločilo iz 1. 1675. 37 

Enako so začeli pod istimi pogoji tudi v ranožinskem lokalu 
govoriti proSnjajh za proSnjčh, stopnjajh zn stopnjdh, skuzajh 
za Bkuzdh, vodajh za voddk in analogifino h-aje)k za krajek, 
ttoidjk za. stolcih, trejh za ireh. Enake oblike so se potem 
pojavile tudi pri zaimenski in zloženi deklinaciji : t&jh iz (^*, 
jijh iz jih in dalje po analogiji dobrijh iz dobrih. Toda te 
oblike na fyh itd. niso našle podpore pri drugih iz istega 
debla, kakor je bil n. pr. nominativ sing. dujk, poalujh pod- 
piran s kosimi padeži diijka, dUjhu ali poalujha, poslujhnem. Po- 
sladek te osamelosti je bil, daje spirant h za spirantom^' onemel 
in se je začelo govoriti ; proSnj&j, stopnjdj, skuz&j, vod&j, Jeraj^, 
tfj in — ker za ij nastopa v slovenščini i — tudi stolci, ji, dobri 
(za ttolcijk, jijh, dobrijh : stokih, jih, dobrih). Da se je stvar 
res tako razvila, vidimo iz tega, ker se je pozneje začel 
opuščari h celo v primerih, kjer so ga podpirale oblike kosih 
padežev, ter se je začelo govoriti ; dUj, posluj, straj, ffrSj in 
so ti tako okrajšani nominativi sploh izpodrinili starejše ter 
popolnoma zavzeli njih mesto, tako da se danes tu pa tam 
v Prekmurcih že tudi sklanja dHj — dUja, straj — straja, 
poduj — posluja, z6j — ščja \z zčh (srgn. suock ,Zinsen'). Tudi v 
sredi besed je A v takih zvezah onemel, kakor nam kažejo 
oblike mejka (KUzmič 141) poleg mejhka 78, srbski mekan, 
l^ko poleg l^hko 142, srbski Idgan, UAjta 103 iz žldhta. Vendar 
je mešanje oblik z j in oblik z jh provzročilo, da se je tudi 
za edino opravičeni _; začelo pisati jk, n, pr. pragnUjh namesto 
praznuj poleg poitiij na isti strani (KUzmič 60, 129). Potem- 
takem je Oblakova razlaga^ prekmurske končnice aj, ej v 
prekmurskem lokalu plur. napačna: h je izginil šele, ko se 
je bil pred njim razvil j, kateri bi se ne bil mogel pojaviti 
brež njega, ker se na pojav samoglasnika j kakor v ad- 
verbijih vendar ne moremo sklicavati pri množinskem mest- 
niku. Sploh je j v adverbijih (zdaj, kedaj itd.) ločiti od 

' Gl. Zor GescMchte der nom. Deklination, Archiv f. si. Phil. 
XU. 3A8 D. 



.y Google 



časopis za zgodovino in narodopisje. 



našega prašanja^; ta ni samo slovenski, ampak sploh slo- 
vanski, dasi se morda drugod ni razvil tako bujno, kakor pri 
nas: srbski onudaj, onaj, ovaj, bolgarski t\j, češki potomaj, 
poljski tutaj, dziesio}', maloruski tuj , tukaj' itd. Morda tiči ta 
adverbijalni y tudi v štajerskem doj za doli iz dS; štajerski 
Skojnik spada morda,, ker je tudi n spirantom soroden glas, 
ki se da daljšati, pod pravilo, ki smo je o razvoju para- 
sitičnega ; podali zgoraj ; seveda bi morali z Ilešičem v 
podstavo vzeti najprej obliko SkSnik. 

V zvezi s parasitičnem j je obravnaval Ilešič* tudi pra- 
šanje, zakaj je v se verno- vshodnještajerskih narečjih soglasnik 
n v določenih skupinah (pred — ski, — Sak [iz ski + jak], — ci, 
— ek [k, kij, ka, ko) in pa v nekaterih posameznih besedah prešel 
v nj (h), ter skušal ta pojav razložiti tako : v vj-a se je še 
ohranil posledek vpliva nekdaj za njim stoječega k, prav 
tako kakor imamo v poljščini pahski, Krasinski, deien itd. ali 
pa v gorenji srbščini kohc, pijanshoo itd. IleŠiČ misli torej v 
omenjenih štajerskih primerih na thistorično mehčanjee, s 
katerim mu je odprt »nov most med slovanskim jugom in 
severom<. Jaz hočem podirati mostu, ki res obstoji med 
južnimi in severnimi Slovani — Bog, da je — toda Ile- 
šičevi razlagi se moram odločno upreti, ker je neosnovana. 
Kar je namreč povedal na rečenem mestu o sevemo-vshodnjL 
štajerščini (ali bolje rečeno o narečju št. jurskem ob Ščav- 
nici), to velja tudi za druga slovenska narečja, na primer 
za kraško in cerkljansko. Toda v obenem ne smemo iskati 
vpliva starega fc; ta se je, kakor vvsej slovenščini in srbščini 
ali hrvaščini sploh, strnil s polglasnikom i v en sam edini, 
trdi polglasnik'. Kako naj bi torej trdi polgtasnik, kije vrhu 

• To velja zlasti o dotičnih adverbijih v IleSičevem spisu str. 491. 
— » Archiv fUr slav, Phil. XXII. 401 nn. — > Dvojnega sekundar- 
nega polglasnika, lii je nastal tu pa tam pozneje iz polnih vokalov na 
naSih tleh, ali se je razvil iz starega slovenskega polglasnika po nekaki 
vokalni harmoniji (primerjaj narečje v Bočnij, ne smemo me£ati v ta 
prašanje. 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj: Slovensko cesarsko odločilo iz I. 1675. 39 



tega v omenjenih skupinah deloma zelo zgodaj izginil, imel 
tako omehčevalno moč? Tudi tukaj imamo opraviti samo s 
fizijologičnim pojavom. Znano je, da se ti različno izgovarja 
in da imamo vsaj troje m-ov : mehkega (k), srednjega (n) in 
guturalnega (zaznamujem ga za silo z ■^). Pred velarnimi ali 
guturalnimi soglasniki slovanščina nekdaj ni poznala n-a, ker 
se je ta moral z vokalom pred njim zliti v nosni samo- 
glasnik ali pa izpasti ; če bi ga bila imela kot takega, bi ga 
bila v stari dobi (kakor v praslovanski) izgovarjala pač tako, 
kakor izgovarja tak n Še dandanes neolikeini Nemec (vj). V 
prvi historični dobi slovanski smo ga imeli pred velarnimi, 
(guturalnimi) konsonanti samo, kjer so polglasniki izpali, 
ali pa tudi v tujkah. Toda naši guturali so izgubili v teku 
let staro veljavo, saj je obče znano, da jih moremo danes 
brez sile rabiti pred e in i; ruščina in poljščina spreminjata 
danes za njimi celo y v i, kar je najboljši dokaz, da naši 
guturali niso več stari guturali, ampak da so morali v teku 
časa izpremeniti tudi staro mesto artikulacije. Posledek tega 
je, da tudi » pred njimi ne more biti danes več stari gu- 
turalni n (■»)), ampak, da se' je primerno tudi on prilagodil 
artikulaciji novih velamih (guturalnih) soglasnikov, katera se 
je več ali manj pomeknila bolj v sprednji del ust : to je, iz 
Yj je moral postati n ali celo h (nj). To zadnje se je zgodilo 
pri nas v zgoraj navedenih in morda še v katerih drugih 
narečjih. Od ostani smo imeli v genetivu in nadaljnih 
padežih potemtakem ostanjka, od igan%lc pa žganjka, kakor 
se je govorilo seveda tudi v tujkah Štattjga, ganjk, Sranjga, 
janjka. Enako je govoril Čeh dahk, ryhk, Darynk. Iz genitiva 
in drugih kosih padežev se je potem omehčani n (= nj) vrinil 
tudi v nominativ ter postal samovladec v takih besedah, ki so 
se končavale na ik,' kakor je bil edino opravičen v besedah 
na — ka, — ko, in v tujkah; zgodilo se je torej to najprej v 

' Potemtakem je popolnoma neosnovano, sprejemati z Valjavcem 
nov slovenski sutiks ai^ek. 



.y Google 



40 ' Časopis za ^odovino in narodopisje. 

IlešiCevi skupini V. in IV. Ker pa je s sufiksom %k%., bki v 
najoži zvezi suiiks bck, ki se je iz zadnjega razvil, ker ima 
nadalje moški sufiks kci> poleg sebe za ženska bitja na strani 
su^ks -kka, zato ni čuda, da imamo »j tudi pri moških, 
zlasti krajnih imenih na hck : poleg poljanoa je vedno tičala 
poljanjka, poleg moškanca moSkanjka, poleg trbegoneet pa trbe- 
gonjka ter mu posodila svoj za imenovana narečja pra- 
vilni ttj. Enako si imamo tudi razlagati, da se v besedo 
konec ,finis' ni mogel vriniti »y, ker mu ni bilo na strani po- 
dobnega feminina; pri lastnem imenu Konec pa imamo na 
strani tudi ženo njegovo, ki ji je narod gotovo rekal Konjka. 
Če se pa je enkrat cela truma takih besed na bch začela 
ponašati z mehkim », je začelo segati to vedno dalje in nj 
nastopati tudi pri sufiksu ica: ffibanjca, predganjca, Idkonjca. 
Iz samostalnikov na njka, oziroma na njec, se je nj rjizširil 
naposled tudi v adjektive iz njih na «^ in v tčh izpeljanke na. šok 
(Ščak), kjer je zopet zarodil po analogiji nove primere: lanski, 
danski. — Omeniti mi je še nekaj navideznih izjem : AnjtUea 
imamo zato, ker je iz Anka (Anka); isto velja o apanjikati 
in anj&kati od spanjkati in anjkati; oblike s (S so le nadaljni 
dirainutivi. FStSpanj je naslonjen na druge besede z mehkim 
M, če ni vplival nemški plural — BSume; Sanjtati pa ne vem 
razložiti, najbrž je naslonjeno na kako drugo besedo. 

Pri ravnokar obravnavanem pravilu je Še neka »izjema« : 
za vokalom e in » imamo v navedenih narečjih za pričakovani 
nj samo n: slovenski, tatinski, radimki, Sadinci, SlabHnei, toda 
genitiv Radinjec, Slabtinjee, iz česar tudi Ilešič sklepa popol- 
noma prav, da se je prej govorilo Sadinjci, Slabtinjci. Toda 
isto velja tudi o radimH, slabtinski, kakor tudi o ^ovetuki. 
Odkod torej tukaj n za pričakovani nj? Po moji sodbi odtod, 
ker sta pred njim stoječa vokala palatalna; pomisliti je, da 
za samoglasnikom i onemi v skupini tj tudi j. V Dalmatin- 
ovem pentatevhu (1578), kjer je pisatelj v pravopisnem oziru 
bolj samostojen kakor v bibliji (1584), je zapaziti, da se piše 



.y Google 



Dr. K. Strekelj: Slovensko cesarsko odločilo iz 1. 1675. 4] 

n namesto navadnega in (= jn za nj fnj) sicer ne izključno 
(to je, piše se tudi pogubleine, immie, gnmnenie), toda vendar 
samo za samoglasnikoma e in i (če prvi ne stoji za povdar- 
jeni i): vataienem, poterienu (= potrjenju), preminmu (pre- 
menjeno). Tudi štajersko Besediše piše za vokaloma t in e 
samo n, za vokaloma a, o pa jn (in). 

DrugaČi je stvar z besedo sejem, ki se piše tudi v našem 
rokopisu (Bejmek) in se po drugih krajih govori senjem, senje, 
semenj, semenj (recte svt^j). Smemo li našo besedo naravnost 
identificirati s poljskim in gorenjesrbskim sejm? Stara Češčina 
pozna snem, genitiv senmu^ torej z nemehčanim n, kar moramo 
videti tudi v staroslovenski obliki sinkrn^, genitiv svnuna, 
kateri odgovarja Češka tako natančno, kakor le mogoče (po 
Havlikovem pravilu); v novi češčini imamo v nominativu 
t^em, v genitivu pa še vedno aenmu; prvo razlaga Gebaueri 
iz vpliva oblik »neti, snal, kar je res mogoče, ker se je v 
genitivu, kjer s ni bil neposredno pred n-om, še ohranil n. 
Za poljski sejm (staro ^em) sejmu izhaja Brllckner* od starega 
dahnit *za 8%nkm%t, kakor pravi. Toda smemo li nasproti 
■češki obliki sploh nastavljati bi,jkm\? Jaz mislim, da ne; na 
glagol se tu ne moremo sklicavati kakor v Češčini, ker na- 
mesto pričakovanega 8n(fč iz a\n^H pozna danes poljščina 
samo zdjifi, kar je narejeno tako, da se je glagol j<fč spojil 
najprej z od, od zloženke odjač pa se je kot preiiks odluščil 
samo o in je tako kot nov glagol ostal djač, s katerim seje 
znova spojil n = s%; tako je nastal nepričakovani glagol 
zdja^. Od 8%jwm% torej ne smemo izhajati zategadelj, ker take 
oblike sploh nikdar ni bilo; toda za poljščino in lužiško 
srbščino to niti treba ni. Iz »nurtk, genitiv sinhfna, se je v 
teh jezikih razvilo sinem — seAma, iz aeAma je nastalo, ker 
dela palatalni A pred m-om težave izgovarjanju (kakor <5, I 
pred C, t, primerjaj oica, ojca, slovenski pyea iz pe&ca, srajca 

* Historickd mluvnice I. str. 545. — * Archiv f. slav. Phil. XII. 



.y Google 



42 Časopis 2a zgodovino in narodopisje. 

iz sraica, vrejca iz vr»Sca), najprej a^ma, iz kosih padežev pa 
se je potem ta j vrinil za w tudi v nominativ ter zarodil 
sjem, ki se je naposled udal kosim padežem tudi gledž raz- 
vrstitve glasov ; sejm. Toda smemo li pri nas misliti na enak 
razvoj? Če bi bilo tako, potem bi tisto >historično mehčanje« 
Ilešičevo, češ, da se je še pri nas ohranil « (nj) iz nk, bilo 
celo opravičeno ! In vendar ni in ni ! Pomisliti moramo 
namreč, da imamo semenj ne samo mi, ampak tudi Hrvatje, 
ki govore v Čakavcih satn^tij ,nundinae', genitiv samnjA 
(Nemanič I. 25), na Krku pa semenj (Miklosich, Lexicon 
pal.-slov. sub »Hkui), drugod pa tudi sajam. Sejeli tudi pri 
Hrvatih ohranilo »historično mehčanje«, katerega ne po- 
znajo niti Cehi? Naš senjem — od te oblike nam je pač iz- 
hajati — se ne da razložiti niti kakor češki snetn, niti kakor 
poljsko-lužiški sejm. Po moji sodbi imamo tu opraviti z zrastkom 
dveh oblik. Tudi Hrvatje in Slovenci so, kakor vsi drugi 
Slovani govorili nekdaj s\nkm\, genitiv »»nkma, kar je dalo 
potem, ko so začeli giniti polglasniki snhm — s\nma. Poleg 
oblik s%nma, s^nmu, s\nme, s^nmom pa se je govorilo od laj^m 
(po starem zaim\, iz eajutvi) tudi zajma, zajmu itd., dalje od 
iiajkm tudi najma, najmu itd. Iz s%nma poleg zajtna, najtna je 
mogla nastati kombinirana oblika s\ttjma, s\njmu, 8\njmom 
itd., iz katerih oblik se je nj za n preselil potem tudi v ime- 
novalnik snj\m, ki se je po kosih padežih razširil še nadalje 
v sin/ifn, kar daje ravno naš smjetn. Iz te oblike se je potem 
na eni strani, kakor v poljščini-gor. srbščini, razvil s^em, 
sajam, to je, povsod tam, kjer za » (nj) nastopa sam j, na drugi 
strani pa je po metatezi nastalo semenj, samanj ; neki Štajerci 
pak so v prvem odvrgli poslednji m in govore senjt, ker so 
jim bile take tvorbe na njem nenavadne in so iskali v njih 
rajši glagolščak ali pa kolektiv. 

Po tem ekskurzu o razvoju nekih j in nj v našem je- 
ziku vrnimo se zopet k našemu spominku. Opombe se mi 
zdi vredno, da pisavec ni morda vsled pomote pisal konzliji. 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj : Slovensko cesarsko odločilo iz 1. (675. 43 



kar mu je popravljavec premenil v h-konzliji; hotel je paC 
podati v njem svoj izgovor k koncUjit česar popravljavec ni 
veC videl v njegovi pisavi, ker je sam za k pred soglasnikom 
k govoril že /*•. V «fe za Aofe, kar pišejo skoraj dosledno že 
vsi starejši pisatelji, ni onemel k, ampak beseda je prirejena 
iz zanikanega nočem, kateremu se je odvzela negacija. V 
soje poleg f^jo je v, kakor znano, izpal po vplivu zaimka 
moje; to omenjam, ker ni omejeno na kranjščino. 

Zgoraj smo že omenili posebnost našega pisavca, da 
piše za vsaki, vsako le saki, sako. To velja pak le za te skupine, 
sicer piše tudi on v, oziroma po tedanji navadi, iz Česar pa 
ni ničesar sklepati na vokalnost ali konsonantnost tega glasu, 
u: ufu, u/sak dan. V zadnjem primeru pišejo tudi naši prvi 
pisatelji dosledno le vsak, v tem ko jim sicer rabi le vsaki: 
rsak dan je torej tudi v našem spominku odrvenela tvorba 
in zato je v ohranjen. Drugači je stvar z vse (ufse). Tu 
se je p ohranil pač zato, ker je vplival nanj moški spol 
tega zaimka, kateri se je moral glasiti nekdaj us (s kratkim 
u). Ta us je, kakor ui iz bfcik, u» (primerjaj z-unaj) iz »»fc, 
*dur iz dtkrk, vudne iz »% dkne, nastal tedaj, ko je onemel 
končni polglasnik ; ženski spol se je poleg njega glasil pra- 
vilno vsa, srednji pa cseitd. Iz teh oblik je bil potem v pre- 
nesen tudi v u3 in tako smo dobili vus, obliko, k: jo naha- 
jamo v naših starejših pisateljih ; enako se je un razširil s 
samoglasnikom v od oblike wte (vinS). Rečeni e«« je pozneje 
branil, da niso zgubile svojega d tudi oblike vsa, vse itd. V 
vsaki, vs^o pa je morala zveza Ž njim postati že nejasna 
in zato je v štajerščini odpal, kakor v mrrft (iz vmreti 
— umreti), boien (iz vbožen — ubožen), že (iz vže — 
u2e); tudi štajersko Besediše pozna razen aoH Še: novii 



■ Enako piSejo starejSi pisatelji namesto >-* samo c svoim britkim 
tetpleinem, svoiemi dniiinami, dalje namesto i-i (»hth) samo i: iz nebes 
doli žveplom inu z ognom sežgal; potem namesto e-o samo o; vsejh 
ri£eb (Dalmatin). 



.y Google 



44 Časopis za sgodovino in narodopisje. 

-50, nazffor 57, šivltU 57 (uživljati), Ar" mioajnu 70 (k umi- 
vanju) itd. 

Komparativ vekit, ki ga nahajamo pri vseh starejših 
pisateljih in je bil v prejšnji dobi edin v navadi, mi daje 
povod, da pristavim o podobnih tvorbah malo opomnjo. 
Suman> in Škrabec* razlagata vekšt sicer po moji sodbi prav, 
toda vendar ne dovolj jasno. Izhajati moramo seveda iz večSi. 
Teinja po loCbi soglasnikov i in 5 je razvila sprva zelo 
krepko artikuliran t {iz tt, v katerem se je drugi del afrikate 
zenačil prvemu) i vetH, primerjaj češko vitSi, Krepka artiku- 
lacija, ki je zavoljo nekdanjega polglasnika zahtevala za 
soglasnikom t majhen odmor, pa je pospešila prehod so- 
glasnika t v k, ker se je t moral nekoliko glede mesta artiku- 
lacije približati ^ju, pa ga je jezik vendar hotel imeti lo- 
čenega; primerjaj knalo, Maka iz tnalo, tlaka itd. Da bi se 
pak bito isto zgodilo tudi pri vik^ kakor mislita Šuman in 
Skrabec, in da bi to bilo nastalo res iz «ilS po vihH, kar 
rabi Dalmatin, o tem dvojim. Za take prehode nimamo pri- 
merov in dokazov; nihie iz niktože, hči iz d^či, tči, kit in 
hkap€c iz tkalec — kkaUc, nam dokazujejo mariveč ravno 
nasprotno, da je namreč vihH nastalo iz vikši. Od kod pa 
vikši? To je po moji sodbi analogijska tvorba po vekH 
Vekši namreč ni ostal brez otrok: rodil je pri ogrskih Slo- 
vencih tudi botiffH (to je boukši) namesto boljši, kjer g (k) ne 
stoji morda za j. Dalje je pospešil nastop komparativa dakM, 
kjer je seveda vplival pozitiv di4g (dolg) sam. Enako se je 
začelo v novejši dobi na našem sevemo-vshodnjem Štajer- 
skem za vekši govoriti ali vsaj pisati vdkSi z ozirom na vdik. 

V oblikoslovju nima naš rokopis posebnosti, ako iz- 
vzamemo dvoje troje malenkosti. Gen. plur. veliku fcnrii (poleg 
dvakret, ktdikukrat, tulikukrat) je tvorba po i-deklinaciji, kamor 

' V (Slovenski slovnici po Miklošičevi prim.c str. 75. — • »Cvetje 
i vertov sv. Frančiška« XIIL 4, 



.y Google 



Dt. k. Štrekelj: Slovensko cesarsko odločilo iz 1. 1675. 4S 



je beseda že zgodaj prešla iz u-deklinacije. K množinskemu 
rodilniku robaiene (to je rčbdčane) iz robota + jamn\ imamo 
dativ plur. robaiam (če ni pomota), ki bi se strinjal s staro 
soglasniSko deklinacijo, katera se nam v slovenskih kakor 
čeških krajevnih imenih še kaže v nekih sledeh: pri- 
merjaj koroški Goricam, Soeiam od Goričane, SeeSane, lokal 
Goriiah, Sceiah, Češki Lužaa ; pri nas je tukaj A posnet po lokalu 
drugih deklinacij. 

V besedi posehmalu namesto posehmat imamo opraviti s 
kontaminacijo raznih oblik, ki jo v nji nahajamo Že po- 
gostoma tudi pri starejših pisateljih. Že zveza posehmal je 
taka mešana tvorba, ker bi po zahteval lokal za seboj ; 
posehmal je narejeno iz pravilnega dosekmal, postavivši na- 
mesto predloga do prepozicijo po, kakor v dozdaj — pozdaj. 
Iz poBehmal in iz pravilne zveze dosegamalu pa se je zverižila 
nova, še bolj križana tvorba posehmalu: po z napačnim sklo- 
nom in množinski genitiv poleg edninskega ! Štajersko Bese- 
diše piše oddosehmao 28. 

Glede drugih končnic v deklinaciji je opomniti, da so 
že povsod nove, torej instr, sing. htam, tem kmetam, gruntom; 
samo enkrat bo pač brati om: tem Clastro, kjer pa končnica 
ni izpisana; genitiv plur. mehkih debel ima ov: krajcerjov; 
dativ plur. am: kmetam; nominativ plur. n.a: vina, v zloženi 
deklinaciji pa s: skazne vina. V lokalu sing. o-deklinacije 
imamo i (per cajti) in u (tednu). Zanimiv je za štajerščino 
nominativ plur. kmetje za zdaj navadno kme^ 

V konjugaciji je opozoriti na obliko ^ede (kaj štibre 
grede) poteg gre (u božji gnadi gre), Z glagolom gr^da se je 
zgodilo isto kar z bada. Ta zadnji se rabi v našem rokopisu 
še cesto v polni obliki (de se bode mogla, ali bode jemal, 
kar bode gori šlu), pa tudi že v skrajšani (de bo posehmal, 
bo štibro dolužil). Da bi bila v našem in podobnih primerih 
grede nova tvorba po grrdč, kakor je v srbščini dadem po dade'^ 

' Primerjaj Oblak v Archiv fUr slav. Phil. XnL 474. 



.y Google 



časopis za zgodovino in narodopisje. 



ni zelo verojetno. V Času, ko se je 2aČel izpodrivati 
celo bodem, hodei, bode, ni pričaliovati, da bi jezik nasprotno 
pot hodil pri gnm. Da je bil pri ffrem proces loži in kore- 
nitejši in imamo torej v starejšem jeziku menj oblik z d, to 
je posledek manjše razširjenosti te besede, ki se z hodem 
nikakor ne more primeijati glede čestosti. Tudi ni pozabiti, 
da je bil srbski dadem podpiran še od idem in budein, kar se 
našemu' gredetn ni zgodilo, ker je Mem ravno vsled njega 
manj v rabi, bode/H pa }e hodil vštric njega. 

V nedoločniku imamo navadno Se ohranjen *: biti, dati, 
^erzati (darzati), govoriti, jemeti, pelati, poslati, priti, sturili, točiti, 
vzeti, založiti, zgubiti, Odpal pak je tudi Že i v: plačat, podsioptt, 
postavit, zuperstavit in v položit. Pravilo je očividno: v glagolih 
s povdarjenim soglasnikom pred konCnico ti ostdne ta ohra- 
njena ; kadar pa je glagol povdarjen na tretjem zlogu od 
konca, izgubi nedoločnik svoj i. Omahovanje vidimo pa že tudi 
tukaj: poleg ialoHti imamo položit (to je poldžit z odprtim o). 
Prodiranje sedanjikovega naglasa v infinitiv je začelo torej 
pospeševati nastopanje nedoločnika brez i'; jezik je hotel 
imeti na predzadnjem zlogu povdarjen nedoločnik. Daje ta 
doba bila le prehodna, nam kažejo današnji nedoločniki, ki 
sploh nimajo v veČini narečij nikakega i. 

Ne oziraje se na mnoge nepotrebne ali sicer jeziku 
popolnoma neznane nemške besede (kakor ratati ,raten' 
[tudi v štajerskem Besedišu], frajmon ,Freimann, Mann ohne 
Zinsgut im Gegensatze zum Zehentmann', zaM/ati ,zapove- 
dati' [kakor tolmači prelagatelj sam], Jiisik ,fleissig', srgn. 
vlhzic, umportaUi ,unparteiisch', mateficperšona ,Malefizperson', 
ahtinga ,Acht', rihtik, leben itd.), hočemo naposled navesti, kar 
je kake omembe vredno v leksikalnem oziru. 



> Primerjaj o tem prav primerne opomnje IleSičeve v Atchiv fUr 
slav. Phil. XXII. 506-508. 



.y Google 



Dr. K. Štrekdj: Slovensko cesarsko odloČilo iz 1. 1675. 47 

AntikaH ,angehen, bertlhren'; ta nemškujoča tvorba, 
brez reSeksivnega se, ni šele iz časov patra Marka, ampak 
jo poznajo že prvi pisatelji; pišejo pak tudi tiče sam brez an 
in tt: kar pak te ceremonie inu cerkoune naredbe inu postave 
tiče (Dalmatin). Cela kompozicija je vredna toliko, kolikor 
koroški tro^atop^t ,w«gtreten' ali cuapusUt' ,zulassen'. Zanimiva 
p^k je zategadelj, ker se prefiksi navadno ne izposojajo; 
enako poznajo Srbi grški prefiks para: parakuvar ,kuharjev 
pomagač', paraUtia ,prilažič', paraboHH se ,protiviti se'. 

Desetska r6b<Ua ,Zehentrobot' je gola preloga nemške 
besede, ne oziraje se na domačo desetino. 

Eden aH obeden ,nihče' je pač nenavaden izraz in gotovo 
ne domač, iz nemščine posnet, katera je za stari tnkein iz 
lukeiit ,nicht einer', ko seje pozabila ta stara oblika, začela rabiti 
obliko einkdn, einkeiner, n. pr. : so hat der vogt einkein recht 
zu dem liegenden guot, ali: ein vogt soli och einne keinne 
vogtknecht nemun ane eins probsts gunst (Grimm, D. Wtb. 
V. 493). Ta nemški einkein je bil pač našemu pisavcu pred 
očmi ali dušo, ko je prelagal ; ker pa mu slovensko edett 
obeden ni dalo istega pomena, je vteknil med oba nedoločna 
izraza še ali. 

Gnada božja. Izraz »dokler sonce u boži gnadi gret je 
popolnoma naroden, dasi ga novejši slovarji zavoljo besede 
gnada ne registrirajo več. Navadno pak se ne govori tako, 
kakor pi5e naš prelagatelj, ampak »sonce gre A božji gnadi<:, 
kakor ima tudi Gutsmann v slovarju stran 360. Slovenski 
izraz >sonce gre k gnadi« je posnet gotovo iz nemščine: 
die sunne gžt ze gen&den, to je ,zur Ruhe' ; primerjaj Aven- 
tinovo poročilo pri Schmelleiju' I. 1725: »Durft bei den 
alten Teutschen keiner sagen, sie (die Sonne) gienge unter, 
must sprechen, sie gieng zu R6st und Gnaden, wie dann 
noch etwan das narrisch gemein Volck meint* Enako pravi 
Anglež the sun is going to resi ,sonce gre počivat' in tudi 
Srb se izraža prav tako, kakor poroča Vuk v Rječniku * 695 



.y Google 



48 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

pod besedo amlriti se ,sich zur Ruhe legen' : *smirilo ae sunce. 
Srbiji kažu da suncu ne valja reči zagje, niti sjede, 
nego smiri se, jer kad mu se reče zagje, onda ono 
(sunce) reče: zažao, pa ne izišao! a kad mu se reče 
sjede: onda ono reče: sjeo, pa ne ustao! a kad mu 
se reče ; smiri se, onda ono reče, smiri se i ti!« Nem- 
ščina nima, v kolikor sem mogel jaz zapaziti (Grimmov slo- 
var še ni dospel do teh besed) nikjer pri ze gnaden pristavka 
QoUes, kakor naša slovenščina; zatorej mislim, da je boija v 
tem primeru pač šele pri nas pristavljeno. Prašanje pak na- 
stane, imamo li videti v tem pristavku le krščansko misel 
na milost božjo. Ni namreč pozabiti, da se tudi pri drugih 
narodih s sončnim zahodom spajajo nazori o oboževanju 
sonca. Albanec pravi : dUe per&ndone ,sonce je zašlo', do- 
besedno ,sohce je postalo bog'; Novogrk izraža misel ,sonce 
je zašlo' z Jpao£Xetws 6 ^Xio;, dobesedno .sonce je zakralje- 
valo, postalo kralj'; Rumun zaznamuje pojem .zahajati' o 
soncu z besedo asjintesc ,svet postati, posvetiti se', od staro- 
slovanskega svet\, ,zahod' mu je asfintit ,posvetba, posvetilo, 
sanktifikacija'1. Zavoljo teh nazorov se mi zdi potrebno, izra- 
ziti vsaj dvomoma domnevanje, da si smemo nekaj podob- 
nega misliti morda tudi o našem pristavku bo&ja, in da je 
tedaj, ko je narod prevzel nemško besedo gnada v tem 
reklu, razumel vsaj sprva to besedo v pomenu, Id jo ta še 
ima v stari nemščini, to je, da je naša fraza toliko, kakor: 
sonce gre k božjemu pokoju, gre počivat kakor bog. Sicer 
pa še enkrat ponavljam, da je to samo -— domnevanje. 

Gormon ,der Weinbauer, gornik'. Caf v Pleteršniku po- 
daje gorman. Naša beseda kaže, da je narod (ali vsaj prela- 
gatelj?) občutil v suiiksu zvezo z nemškim man, kateri se 
je sicer kot sufiks ohranil pri nas nespremenjen, to je tak6, 



' Primerjaj Laz. Sainčan »Le mot ,saint' dans les idiomes bal- 
quaniquesc v Mčmoires de la socičtč de linguistique de Pariš XII. 1903. 
stran 331—334, in pa Grimm, D. Mythol.« 702. 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj: Slovensko cesarsko odločilo iz I. 1675. 



da se ne da sklepati iž njega na to, da si je bil narod v 
s ves ti njegovega postanka iz besede, ki slove v današnji 
nemščini Mann : racman, purman, prdanan .prekraurec' itd. 

Izgovor, —i (sgouar) .Ausrede' omenjam za to, ker je 
ženskega spola, kakor rabijo enako na£i starejši pisatelji tudi 
druge sestavljenke z govor, n. pr. Truber (to slovensko pred- 
guvor), Krelj (je daltverdo odgovor). Po spričevanjuLevčevem> 
se tudi okrog Krškega rabi odgovor še v ženskem spolu. Te 
premembe spola je kriv seveda nemški vpliv. 

Nikar ,durchaus nicht, nicht aber* ; prave jenu nikar 
skazne vina ; konvent sam, nikar kme^e. To je iz ni-ha-že = nič. 
Da bi bila ta okrepčevalna in lepa nikalnica nemškega iz- 
vira (iz ni^euri), kakor je mislil Leveč*, nikakor ni verojetno 
in mogoče: iz povdarjenega nemškega m nikdar ne dobimo 
pri nas a. Ker se besedi včasi prideva te (nikarte), to še ni 
dovolj dokaza za nemški izvir, saj imamo tudi mi nd — nčit, 
na — mde, oj — ojte, jdi — jdtte, viš — vište^ itd. V starejših 
pisateljih pomenja nikar tudi /te «omo'; de sta zatiga volo 
nikar le ona dva, temuČ tudi vse človeštvu umreiti (moglu) ; 
je on poročil, nikar te svojim jogrom, temuč tudi vsim drugim 
vučenikom (Dalmatin). 

Peici ,Handrobotleute' v nasprotju s tistimi, ki dajejo 
vprego. 

PStoTit iz nemškega ,Bestand'; dandanes je beseda Že 
izgubila začetni p. 

Somui ,sondem' iz satnoi od stano. To besedo pozna tudi 
čakavščina sdmoi ,solum' poleg enako narejene, iz italijanščine 
vzete sdi«! in adloi ,solum' (Nemanič. Čak.-kroat. Stud. III. 63). 
Beseda je znana tudi sicer, zlasti pa vsem starejšim pisateljem, 
in to vveč pomenih: 1. ,allein, nur': samoč vino piti; nikar 

' Die Sprache in Trubert Matthaetis, Pri^amm Realschule Laibach 
1878, str. 36, 37. — • o. c. str. U. — ' Da je ta ta* res samo oi*! in 
ne morda kak refleks stare oblike snMUk, to je izrekel že Oblak; zlasti 
pa nam to dokazuje Hegiserjeva navedba v slovarju, kjer se nemSki 
tiehe prelaga naravnost z vidi/h. 

4 

D,3,tz.dbyGOOgie 



50 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

le satnuč z vodo, temuč z vodo ino kervjo ; oni vuCe take 
vuke, kir nejso, samuč človeške zapuvidi; nesmo tam obe- 
niga Človeka nesli, samoč konjče inu osle (Truber); — 

2. ,ausser': ne jedo, samuč da se umijejo; nihče nej dober, 
samuč le sam edini Bog (Dalmatin) ; nikar en lasec od naše 
glave ne more pasti, samuč aku je božja volja (Truber) ; — 

3. jSondem': ta človek nej živ na samim kruhu, samuč od 
slejdnje besede; inu nas ne vpeljaj v skušnjavo, simuč nas 
rejši od zlejga (Dalmatin). LeveC je mislil, da stoji ta samue 
namesto temui. Toda če primerjamo rabo nemškega sunder, 
vidimo, da se Ž njo popolnoma strinja raba našega mmoc. 
Tudi nemški sunder pomenja namreč: 1. ,auf gesonderte 
Weise, im einzelnen, ftir sich, allein' : er sasz sunter, sunter 
sine brudere; — 2. ,ausgenommen, ausser"; — 3, ,sondem' 
in to že v stari nemščini: nicht als6 dasz der geist zu nichte 
werde, sondern dasz er gerichtet werde an Gott. Ce pa. je 
tako, potem naš satnoČ ne more biti * «i»fc v^, kar so slov- 
ničarji naredili po teirtk p^ (Miklošič VGr. III. 147, Sket v 
Kresu V. 58), in njega ni rodil temv^ = ttmui; resnica je 
mariveč deloma nasprotoo : samvi (iz mmoi) je tako vplival 
na temvel, temeč,* da je bil v tem zlog ve, e premenjen v » in 
da se je za temv^S začelo govoriti temuc, katero edino obliko 
pozna slovenščina. Ako bi bil u v temuč nastal glasoslovno 
iz ve, kar je nemogoče, bi se moral ta veznik glasiti v do- 
lenjščini * (em«č. Krajšanje vokala v zlogu i« iz tf bi dalo 
namreč kveCemu v%,, u>, primerjaj prSovi, preteč iz prSv^, stežka 
pa u, ki bi ga morali razlagati potem kakor « v nus, tiš, 
duri, zunaj, kar pak ni verojetno zategadelj, ker imamo v 
navedenih besedah opraviti s starim polglasnikom, v temuč 
bi pa imeli pred sabo enako obravnavan sekundaren pol- 
glasnik, ki se je razvil še le na naših tleh razmeroma pozno. 
Tudi se je v temuČ zgodaj izgubil čut zveze z instr. 

■ o. C. str. 39. — 'V najstarejši Štajerski prisegi iz 1. 1S70. naha- 
jamo obliko Umei (Themech). 



^dby Google 



Dr. K. Štrekelj: Slovensko cesarsko odloČilo iz 5. 1. 167 5i 

trni, ker pišejo starejši pisatelji vedno temul, ne pa Hmttl, 
kakor bi pričakovali, če bi si bili zveze res še v svesti (pri- 
merjaj v Dalmatinu tejm rajši). Če se kje za mmul piše setnui, 
imamo iskati v tem e izraz polglasnika, ki se je razvil iz 
morda pa tudi vpliv besede temul, katera je naposled popol- 
noma izpodrinila v pomenu ,sondem' besedo samoi, ki jo 
je prestrojila. 

Ukazen. — zna, — o ,verdorben' od skaza namesto izkaza 
detrimentum, Verderb'; dandanes rabimo navadno peirticip 



F«Č ,Qberdies, weiter, femer', tako tudi na Krasu s pri- 
dejanim Se in bret njega. To je po nemškem: sgn. m^r 
,ausserdem, noch dazu, femer*. Slovenščina je ta nemški 
komparativ v njega starejši obliki mAri prevzela tudi nepre- 
ložen ter ga rabi kakor nemščina v pomenu ,vielmehr, eher, 
5ondem' : ni dobička, mar izguba. V mariveč smo nemškemu 
mdri (^ mSr, mehr), ki je že ob sebi vei, pritekniH po nepo- 
trebnosti še enkrat več. 

V Nemškem Gradcu, 18. februarja 1904. 



.y Google 



v spomin Mateju Slekovcu. 

Priobčil Fr. Kovačič. 

l^^o so se delale priprave za ustanovni občni zbor »Zgo- 
J^iSfi^ dovinskega društva«, je pripravljalni odbor razmo- 
trival tudi vprašanje, kdo bodi kandidat za pred- 
sedništvo novega društva. Brez dolgega pomišljanja se je 
v odboru in zunaj odbora obrnila pozornost na župnika pri 




Sv. Marku nižje Ptuja, g. Slekovca. »G. Slekovec je res 
primeren predsednik, ako se preseli v Maribor«, je pisal 
kratko pred občnim zborom začasnemu predsedniku odličen 
slovenski vseučiliški profesor. 



.y Google 



Fr. KovaCiC: V spomin Mateju Slekovcu. 53 



Kot Zgodovinar je imel Slekovec velik ugled pri Slo- 
vencih in Nemcili, tvarine je imel nabrane sila veliko, za 
domačo zgodovino je bil ves vnet ; vrhutega se Je odločil proti 
jeseni 1 903. 1. stopiti v stalni pokoj in se preseliti v Maribor, 
kjer bi prevzel službo škofijskega arhivarja. 

Ustanovni občni zbor ga je torej opravičeno z velikimi 
nadami izvolil za predsednika. Vedelo se je sicer že takrat, 
da resno boleha, a bilo je upati, da kmalu zopet okreva. 
Ko mu je pa tajnik naznanil izvolitev in priposlal v podpis 
neko vlogo na mariborski mestni sv6t, je odpisal : »Tukaj 
vrnem vlogo na mestni svfet z opazko, da je to najbrž moje 
prvo in zadnje delo kot predsednika »Zgodovinskega društva". 
Hiram vedno bolj in bolj . . .i Vloga, ki jo je podpisal, sicer 
še ni bila zadnja, a njegova slutnja se je, žal, le prezgodaj 
izpolnila. 

Že v 1 . štev. društvenega glasila nam je torej izpolniti 
Žalostno dolžnost, da zapišemo nekaj vrstic v spomin vele- 
zaslužnemu preiskovalcu domače zgodovine. Zlasti želimo 
opozoriti javnost na njegovo slovstveno zapuščino, da bi se 
vzbudile mlajše moči za zgodovinsko delo ter nabrano gra- 
divo porabile in nadaljevale. 



Njegove življenjepisne podatke naj nam pove lastna 
avtobiografija, ki si jo je spisal. »Rojen dne 6. avgusta 1846 
<v rokopisu letnica izpuščena, na posebnem listku je opazka, 
da se je rodil ob 6. uri zvečer) v Kunovi št. 29 Negovske 
župnije kot zakonski sin Jožefa Slekovca, kmeta, in Marije, 
roj. Kramberger. > Dovršil je svoje študije v Mariboru ter 

* O svoji rodovini si je rajni sestavil ta le rodovnik (podamo le 
glavni liniji): 



.y Google 



časopis za igodovino in narodopisje. 



je bii ondi 23. julija 1871 v mašnika posvečen. Prvo sv. mašo 
je služil v Negovi 6. avg. 1. 1. Cez 10 dni, namreč 16. avg. 
1871 je nastopil kaplanijo v Središču. Po smrti župnika 
Vrbnjaka je postal provizor in kot tak je služboval od 1. febr. 
do 16. marca 1874. Dne 1 . maja 1878 je bil premeščen v Cirkovce, 
od tam pa 20. jun. 1879 k Sv. Meirku nižje Ptuja. Ondi je 
moral vsled nevarne bolezni stopiti 1. okt. 1882 v začasni 
pokoj in iti čez zimo v Gorico na Primorskem, od koder se 
je v spomladi toliko okrepčan povrnil, da je mogel 1. junija 
1883 nastopiti kaplanijo pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. 
Dne 18. dec. 1887 je bil vmeščen za župnika pri Sv. Marku 
nižje Ptuja, kjer ga je mil. knez in škof dr. Mihael Napotnik 
o priliki druge kanontčne vizitacije dne 30. avg. 1897 imenoval 
svojim duhovnim svetovalcem.« 

Do sem avtobiograiija ; dostaviti nam je le še nekoliko 
vrstic. Pri zadnji kanonični vizitaciji na praznik sv. Cirila in 

Simon Slekovec poročen z Nežo Vuk 
(t 5./i. 1717) v Kralovcih. 



Jožef (• 10./4. 1768)poroe. 28./6. 1789 
z UrSo Zorko v Kunovi St. 29. 



Uria, Katarina, 
Marija, fiarbara, 



Jožef '1. /4. 1809, 

poročen 9. febr. 

1835 oj 2 Marijo 

Kramberger. 

Jožef »a/a 1837 
(t 31./1. I8U) 
Marija*28./S.1839 
Ana • *./5. 1842 

litij ■ E./e. lau. 

b) poroč. 25./1. 

1854 z Marijo 

V<^;rinec 

Tomaž • ie,/12. 
1854 

Mati mu je umrla - 
17. aprila 1870, star 61 let. 



Vid • 14./6 1770 poroč. 3./4. 1794 z 
Uršo Holc. 



Marija, Jurij, 

Jožef, Kata, Ad> 

drej, Anton. 




Viktorin). 

Martin • 18./10. 

1844 (sedaj na 

domovini). 

45 let stara dne 25. junija 18S2, oče pa 



.y Google 



Fr. Kovačič: V spomin Mateju Slekovcu. 55 



Metodija 1. 1903. ga je knez in Škof v priznanje njegovih 
zaslug v pastirstvu in na slovstvenem polju imenoval kon- 
zistorij alnim svetovalcem. Takratje že hudo bolehal, 
da se je le s težavo držal po koncu. Začetkom meseca vino- 
toka je šel v Ljubljano iskat zdravniške pomoči, od koder 
se ni več povrnil. S 1. decembrom je stopil v pokoj, a že 
14 dni pozneje, dne 15. decembra mu je smrt po mučni 
bolezni zatisnila oči. Med mnogimi drugimi slovenskimi od- 
Učnjaki je tudi on našel zadnji počitek na ljubljanskem po- 
kopališču sv, Krištofa. 



Po svojem temperamentu je bil Slekovec bolj melan- 
holik, kar je vplivalo na njegov značaj in je bilo v zvezi ž 
njegovim krhkim zdravjem. Po svoji visoki in ravni rasti se 
je zdel vsakomur orjak, v resnici pa je že od mladosti več- 
krat in hudo bolehttl. V dijaških letih je zelo stradal; včasi 
po več dni ni nič toplega zavžil. Po materini smrti je namreč 
dobil mačeho, ki je bila zanj prava »pisana mati* ; odtrgala 
mu je vsako podporo domače hiše, ker ji ni bilo ljubo, da 
se je šolal. Stradanje v mladih letih je zapustilo sledove v 
njegovem telesu. Že za časa bogoslovskih študij je nepre- 
stano bolehal in pozneje kot kapelana pri Sv. Marku ga je 
bolezen tako hudo pograbila, da se je že skoraj obupalo nad 
njegovim ozdravljenjem. Neki ptujski mizar je že poslal vzorce 
za rakev, češ, saj bo tako umrl. Milo primorsko podnebje ga 
je sicer nekoliko okrepčalo, a prav trdnega zdravja tudi 
pozneje ni bil. 

To je vplivalo tudi na njegovo duševno stanje. Melan- 
holik deluje ne le z umom ali z rokami, ampak tudi s č u v s t- 
vom. Ako je Slekovec delal, je delal iz vseh moči, vse mu 
je segalo v globino srca in ondi našlo odraz. Zato ga je pa 
tudi naporno delo večkrat sila izmučilo in mu tako manjšalo 



.y Google 



56 Časopis za zgodovino in narodopisje. 



življenjsko moč. Bučne veselice ga niso mikale, v družbi je 
sedel rad tiho in poslušal ; tu in tam se nasmehnil, koga 
podražil ali povedal kak dovtip. Kadar je pa priložnost na- 
nesla, je bil kralj v družbi ter je z duhovitimi dovtipi vzbujal 
splofno veselost in občudovanje. Če mu je bil kdo v družbi 
posebno ljub, na tega so najbolj letele njegove puščice in 
drago mu je bilo, če se je dotičnik. znal dobro odrezati. 
Sladkih in laskavih pogovorov ni maral, bil je odkrit značaj, 
a svojega prijateljstva in ljubezni ni razodeval v blestečih 
besedah. To je bil povod, da ga marsikdo ni umel. Njegov 
govor seje zdel marsikomur rezek, trd, suh in osoren. A kdor 
seje potrudil prodreti skozi zunanjo lupino, se je lahko pre- 
pričal, da tu bije blago srce in da je morda tudi sam globoko 
vanj zapisan. 

Blaginja ljudstva mu je bila zelo na srcu. »Resno delo, 
pouk, čitanje dobrih knjig, tega nam je treba, to manjka 
ljudstvu«, je rekel večkrat. Prizadeval si je veliko, umstveno 
in nravno povzdigniti ljudstvo. O priliki nekih žalostnih 
prestopkov v njegovi župniji začetkom 1. 1900., katere so 
hlastno izrabili izvestni časniki, je v nekem pismu z bolest- 
nim srcem zapisal besede : »Nesrečni „šnops" bode nam ljudi 
v vsakem oziru popačil in ugonobil. Človek se trudi, a do- 
čaka malo sadu . . .« Lahkem išljenost, brezposelnost, zaprav- 
Ijivost je naravnost grajal pri mladih ljudeh ; vsled česar se 
ga je marsikdo izogibal, ki se je čutil zadetega. Sicer je pa 
bil iskren prijatelj mladine in je zlasti dijake velikodušno 
podpiral. 

Pomanjkanje materine ljubezni v mladosti in skoro 
vsakršne pomoči v dijaških letih je vtisnilo v njegovo dušo 
nekako otožnost in nezaupnost. Bolezen in razne trpke iz- 
kušnje poznejših let so jo le še povečale. V mlajših letih je 
rad zahajal med ljudi, pozneje se mu je nagromadilo dela, 
zlasti ko se je vglobil v zgodovinske študije ; sedaj je prišel 
v dotiko z ljudmi le bolj v službenih rečeh. 



.y Google 



Fr. KovačiC: V spomin Mateju Slekovci 



Najbolj ga je bolelo, če se je prevaril v kakem pri- 
jatelju, »Kakor na dlani sem ponujal svoje prijateljstvo, a ko 
je prišla prva poskušnja, sem sprevidel, kako jalovo je bilo 
prijateljstvo, lažnjiva vsa prijaznost. To človeka bolit, — je 
rekel večkrat. Vrhutega ga je zadnja leta mučila nervoznost 
in druge bolezni. Pri melanholiku je psihološko popolnoma 
naravno, da v sitnih razmerah postane pesimist. >Najrajši 
sem med svojimi zgodovinskimi osebami«, je pravil, če se 
je v kom prevaril. »Te se vsaj kažejo odkrito, kakšne so, 
bodisi da so dobre, bodisi da so zabredle na kriva pota.« 
Ves svoj prosti čas, kar mu ga je ostalo od stanovskih 
dolžnosti, je posvetil zgodovinskim študijam. Za domačo 
zgodovino je bilo to dobro, zanj samega pa slabo. V prejšnjih 
Jetih je zahajal bolj v družbo, potoval je na Velehrad, na 
Francosko v Lourdes, v Rim, v Bosno i. t. d. To mu je bilo 
razvedrilo. Zadnja leta si ga pa skoro vselej dobil med 
starimi listinami in knjigami. Sedel je navadno v svoji spalni 
sobi, ki mu je bila ob enem delavnica, v gostem dimu, — 
navadno je namreč pri pisanju kadil. Popolnoma zamišljen 
v svoje zgodovinske probleme je pozabil na vse krog sebe ; 
večkrat se niti ni ogledal, če je kdo vstopil, pisal je dalje 
in še le čez nekaj časa je rekel: >Malo počakajte, kmalu 
-sem gotov«. Tako je presedel dneve, tedne in mesece, zlasti 
Če se je lotil kakega večjega dela. Le ob lepem vremenu je 
šel za nekaj časa na vrt ter kadeč smotko, stal pri ulnjaku 
in opazoval čebele, potem pa zopet sam kakor čebelica 
zbiral svoje zgodovinsko gradivo. Ako ni mogel čemu priti 
na sled, se je hitro odpeljal v arhiv v Gradec aH v Maribor 
in, če je našel, česar je iskal, se je že s prvim vlakom vrnil 
k svojemu delu ter prinesel včasi s seboj cele kupe listin. 
Ves je oživel. Če je prišel v družbo s človekom, s katerim 
seje mogel kaj pogovoriti o zgodovini. Tedaj mu je tekla be- 
seda živahno in s svojim Čudovitim spominom je vsakogar očaral. 



.y Google 



58 Časopis sa 2|;odovino in narodopisje. 

Po tej splošni karakteristiki Slekovčeve osebnosti se 
nam je natančneje ozreti na njegovo zgodovinsko slovstveno 
delovanje. V tem oziru je Ž njegovo smrtjo v našem zgodo- 
pisju nastala velika vrzel, ki se ne bo tako kmalu zamašila. 

Kot zgodovinar je bil Slekovec samouk. Kakor je sam 
pripovedoval, kot dijak ni imel posebne vneme za zgodovino. 
Najljubša mu je bila na gimnaziji matematika in fizika; Še 
pozneje je rad s svojimi fizikalnimi »eksperimenti t zabaval 
družbo. V svojem uradovanju, občevanju in v zgodovinskem 
raziskovanju je pa imel uprav matematiško natančnost. 
Njegovo nagnjenje do naravoslovja spričuje tudi to, daje 
za markovsko šolo na lastne stroške nabavil raznih fizi- 
kaličnih učil, pomorskih živalic in paviljonček za Čebele. 

Ko je pa kapelanoval v Središču, so imeli SredišČani 
neko pravdo, kar je Slekovca napotilo, da je začel brskati 
■ po ondotnih trških listinah. Pri tem se mu je vzbudilo veselje 
do zgodovinskega raziskovanja ; izboren pomnež ga je nekako 
opominjal, da je poklican na zgodovinsko polje. Zgodovina 
središkega trga mu je zato tudi ostala vedno pri srcu; še 
1. 1900. je zbiral gradivo za Središče, češ, >po 20 letih bode 
menda že čas, da se resno lotim središke kronike, ki me je 
dovedla na zgodovinsko poljec.' In zadnje njegovo delo, ki 
ga je za tisek izdal, se tiče trga Središča.* Manjkalo mu je 
sicer potrebnih predštudij, a to je kmalu nadomestil z občudo- 
vanja vredno vztrajnostjo. Pripovedoval je sam, kako se mu 
je godilo, ko je prvič prišel v graški arhiv. Dal si je pri- 
nesti stare listine, — a ni jih znal brati ! Ogledoval je črke 
sem in tje, pa ni šlo. Oddal je torej listine in se vrnil domov, 
a pogum mu ni upadel. V Mariboru si je v škofijskem arhivu 
izposodil na dom star kodeks ter ni prej miroval, dokler se 
ga ni naučil gladko brati. Brez obsežne paleografične teorije 



' v pismu na g. M. LjubSa dne 18. marca 1900. — » Kapela Ža- 
lostne Matere božje v SrediSCu. Maribor 1902. 



.y Google 



Fr. Kovačič : V spomin Mateju Slekovcu. 59 



se je s samim čitanjem mnogoterih listin tako izvežbal, da 
mu tudi slaba starinska pisava ni delala posebnih težav. 

Že izpočetka se je Slekovec postavil na pravo stališče 
zgodovinske kritike: zajemal je svoje podatke iz prvotnih 
virov, ne pa morda le po tiskanih »raznih virihc eklektično 
sestavljal svoje zgodovinske spise. Kdor prebira njegove 
tiskom izdane spise, se lahko prepriča, da pač navaja razna 
dela, a mnogokrat popravlja njihove podatke, sklicujoč se 
na izvirne listine. Ko je zaradi bolezni moral počivati v 
Gorici, si je čas kratil — s čitanjem listin. Deželni odbor 
štajerski mu je namreč v pismu z dne 6. decembra 1882 
št. 12.859 dovolil, da si sme izposojevati listine iz deželnega 
arhiva; sprejemati in rabiti jih je pa moral v knjižnici ve- 
likega semenišča v Gorici. 

Kakor pri čebelah razločujemo dve vrsti delavk: ene, 
ki donašajo od raznih cvetlic snovi za strd in satovje, druge, 
ki iz nabrane tvarine izdelujejo toli umetne celice ter jih 
napolnjujejo z medom, tako nekako bi se dali razdeliti učeni 
delavci na zgodovinskem polju. Nekateri z neumorno de- 
lavnostjo zbirajo gradivo iz različnih arhivov, a ne dospejo, 
da bi to vse povezali v lepo celoto, drugi, ki imajo bolj 
urejevalen um ter širni in pronicavi pogled, vstvarjajo liki 
mozaike krasna zgodovinska dela. Našega Slekovca moramo 
prištevati prvi vrsti zgodovinarjev. V zasebnih pogovorih in 
v pismih je večkrat naravnost izrazil željo, naj bi kdo drug 
enkrat porabil nabrano gradivo, on sam da nima k temu 
nagnjenja in ne časa ; njegova moč je bila vsa osredotočena 
v zbiranje tvarine. ' Sicer je v spisih, kijih je v tisku priobčil,, 
pokazal, da zna tudi prav mično tkati zgodovinski čilim, 
vendar njegovo posebno veselje je bilo, zbirati gradivo. In 



' Prav značilna je opazka, ki jo je večkrat zapisal v njegova 
gimnazijska spričevala profesor zgodovine Mesmer: iBesser Kenntnis 
der Thatsachen als Eindringen in den Zusammenhangc. Iz matematike 
in naravoslovja je imel vedno jako dobre rede. 



.y Google 



■60 Časopis za zgodovino in narodopisje. 



V tem oziru je storil neverjetno veliko. Nabral Je podatkov 
iz deželnega in kn. šk. arhiva v Gradcu, kn. šk. arhiva v 
Mariboru in v Ljubljani, istotako je iskal podatkov v Zagrebu, 
na Dunaju, v Solnogradu ter v raznih občinskih in zasebnih 
arhivih zlasti pri minoritih v Ptuju, od koder je marsikaj 
po njegovem posredovanju prišlo v deželni arhiv v Gradec. 
Deželni odbor mu je zato tudi dvakrat izrekel pismeno 
zahvalo. 

Drug vir, iz katerega je marljivo zajemal, so stare 
matrike. Stikanje po matrikah, krstnih, poročnih in mrliških, 
se utegne komu zdeti pedantično delo, a kdor le količkaj 
ve, kaj se pravi iskati zgodovinsko zanesljivih podatkov, bo 
pritrdil besedam, ki jih je rajnik pisal 17. decembra 1898 v 
nekem pismu: »Matrike so dragocen in najzanesljivejši vir 
za našo domačo zgodovino, a treba je vedeti, kako se pre- 
gledujejo in ekscerpirajo«. Da je Slekovec znal v matrikah 
zadeti na izlato rudo«, mu daje spričev2do med drugimi od- 
lični štajerski zgodovinar J. Zahn v pismu dne 20. decembra 
1884: »Sie scheinen in Ihren Matrikeln ein sehr schSnes 
Materiale fiir Genealogie zu besitzen«. Zatorej ga prosi za 
podatke o raznih plemiških obiteljih in daje takrat še mla- 
demu zgodovinarju nekatera navodila, kako naj urejuje iz- 
piske iz matrik. Slekovec si je iz matrik nabral ogromno 
drobnih podatkov in opozoril na marsikatero pomoto v raznih 
zgodovinskih knjigah. Zaradi mnogobrojnih genealogičnih 
in biografičnih izpiskov je slovel ko kak orakelj. Razni zgodo- 
vinarji in plementtaži, nemški, ogerski in hrvaški, so se obra- 
-čali nanj, ali če so se obrnili na deželni arhiv, jih je ta 
navadno opozoril na g. Slekovca. Marsikateri aristokrat je 
osebno poiskal markovskega župnika, ki mu je vedel toliko 
povedati o njegovih dobrih in slabih prednikih, da ga je 
kar osupnilo. 

Postrežljiv je bil zelo, če je bilo treba komu postreči 
z zgodovinskimi podatki. Bodisi Slovenec, Nemec ali Madžar, 



.y Google 



Fr. KovaEiS: V spomin Mateju Slekovcu. 6t 

vsakemu je rad ustregel, Če je le mogel, četudi ga je to- 
včaa stalo veliko truda, Časa in gmotnih žrtev; s svojim 
zgodovinskim zakladom ni bil skop. Slekovčevo delovanje 
seje zelo cenilo pri graškem historičnem društvu ; Jos. v. Zahnu 
je veliko pomagal pri sestavljanju krajevnih imen na Sp. Šta- 
jerskem za njegov »Ortsnamenbuch*. Znano je bilo njegovo 
ime v dunajski akademiji, dunajskemu antropološkemu društvu 
je storil veliko uslugo, ko je podpiral Vladimira Levca pri 
sestavljanju njegovih »Pettauer Studiem. Tudi pisateljem 
'Matice Slovenske« je v marsičem pomagal; zlasti je dal 
več podatkov za Glaserjevo »Zgodovino slovenskega slovstva* 
in je obžaloval, da se mu je to prepozno naznanilo. Pri 
svojem zgodovinskem talentu in železni marljivosti bi bil v 
drugačnih okoliščinah gotovo na daleč zaslovel in postal ud 
kake znanstvene akademije. Dejanske razmere, v katerih je 
živel, pa niso bile ravno ugodne za zgodovinsko delovanje 
v šiijem obsegu. Služboval je ves čas na deželi, daleč od 
velike knjižnice, arhivov in muzejev; stanovska opravila, 
razne skrbi in sitnobe vsakdanjega Življenja na deželi, vse 
to ga je oviralo pri njegovem zgodovinskem delu. In vkljub 
temu je storil silno veliko. 

O svojem zgodovinskem delovanju je pa sodil jako- 
skromno. Koncem svoje avtobiografije je na majhen listek 
zapisal sledečo opombo: >PeČa se v prostih urah, kar mu 
jih preostaja od uradniških in službenih poslov, z zgodovino 
domačih krajev. V ta namen je preiskal veČ arhivov, pre- 
gledal matrike in druge uradne zapisnike ter sestavil več 
kronik in zgodovinskih spisov.i 

Znanstveno delujoč človek potrebuje tudi primerne 
dražbe, kjer se ideje med seboj krešejo in sprožijo nova 
vprašanja. Tega je Slekovfic pogrešal. Zatorej ga je zelo 
veselilo, če ga je obiskal kdo, ki se je zanimal za domačo 
zgodovino. Večkrat je obžaloval, da je med štajerskimi Slo- 
venci tako malo historičn^a zanimanja in močno si je želel, 



.y Google 



^2 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

da bi naSel nekoga, komur bi lahko izročil svoje delo v 
nadaljevanje. Zatorej se je zelo veselil, da se je naposled 
ustanovilo iZgodovinsko društvo«, ki bi naj odšle z zdru- 
ženimi močmi obdelovalo domaČe zgodovinsko polje. Izrazil 
je sicer bojazen, da bo mlado društvo v naših malenkostnih 
razmerah imelo preveliko potežkoč, a. ko je slutil, da več ne 
bo vstal iz bolniške postelje, je vso svojo HterariCno aa^u- 
ščino in zgodovinsko knjižnico izročil društvu, češ, da ga 
veseli vsaj ta zavest, da se njegovo slovstveno blago ne bo 
po smrti izgubilo, ampak uporabljalo in spopolnjevalo. 



V naslednjem podamo pregled Slekovčevih spisov in 
sicer; a) tiskom izdanih spisov; b) kronik; e) raznih drugih 
izpiskov, 

a) Tiskani spisi: 

Svoji avtobiografiji je Slekovec pridjal seznaraek vseh 
svojih spisov (v vsem 70 sestavkov, med temi je pa nekatere 
dvakrat štel, namreč kot članke v časnikih in kot posebne 
izdaje), ki so v tisku izšli. Mnogi izmed teh so sicer 
že omenjeni v Glaserjevi »Zgodovini slovenskega slovstva* 
(IV, str. 161), vendar ne vsi, zatorej jih tu priobčimo, kakor 
si jih je sam sestavil. 

1. SrediSčani in omioSki grajSčaki. Z^dovinski spisek. SI. Gosp. 
1879, št. 45—49. 

2. Babji klanec. SI. Gosp. 1879 (St. ni označeno). 

3. Knici na Slov. Štajerskem. SI. Gosp. 1880, St. 5-12. 

4. Kobilice na Slov. Štajerskem. SI. Gosp. 1882, St. 12, 20. 

5. Cerkev in samostan franCiSkanov v Ormožu. Cerkvena priloga 
(SI. Gosp.) 1882, St. 63—65. 

6. Kuga na Slov. Štajerskem. Zelo obširen spis, objavljen v 
SI. Gosp. 1. 1883, 1884, 1885. 



.y Google 



Fr. KovaČiČ: V spomin Mateju Slekovci'. 63 

7. Župnija Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Krajepisno-zgodo- 
vinske irtice. 8*, 136 str. s sliko (Haiibor, Leoihova tiskaina 1S8S). > 

8. ZlatomaSnilc Franc Fe^er. Cerkv. priloga (SL Gosp.) tS85, 
St 126, 127, potem 1886, 5t. 128. 

9. Slovensko tožilno pismo iz 1, 1648. Kres, JI. 282. 

10. Dve srediSki prisegi iz \8. stoletja. Kres II. 523. 

11. Kdaj je Sredi££e dobilo pravice cesarskih ti^ov ? Kres V. 477. 

12. Pravljice o coperaicah v SrediSCu. Kres V. 572. 

13. Hagjari v SrediSču t. 1848. SI. Gosp. 1878, št 47. 

14. Spomini iz minolih časov. SI. Gosp. 1886, £t. 25, 26, 28. 

15. Drobtinice za zgodovino slov. šolstva. Popotnik 1887, £l. 1—9. 

16. Sv. Vid pri Ptuju. Odlomek iz krajevoe zgodovine. St. Gosp. 
ta87, SL 16, 18^22. 

17. Doneski k zgodovini cerkvfl na Kranjskem. Slovenec 1887, 
St 119 (.Listek.). 

18. Odlični Kranjci. Slovenec 1887, St. 194—198, 202—204, 206, 
210, 212, 214, 218-228, 230—231. — Ta spis je izSel istega leta v po- 
sebnem odtisku (150 izvodov m. 8°, str. 81). 

19. Z Dravskega polja. Književno delovanje župnika Fr. Bezjaka. 
Slovenec 1887, St 228, 229. 

20. Kobilice. Večemice družbe sv. Mohorja 1887. 

21. Beitrftge zur Kirchengeschichte der Steiermark. Grazer Volks- 
bUtt 1888, Nr. 128, 146. 

22. Sv. Barbara v Halozak. Cerkv. priloga (SI. Gosp.) 1889, £t. 2. 

23. Škofija tn nadduhovnija v Ptuji. SI. Gosp. 1889, it. 12—14, 
16 i. t d in 1. 1890. Spis je izjel nekoliko razširjen v posebni knjižici, 
m. 8*, str. I96 v 250 izvodih. 

24. SlovenEčina vc.kr. uradih pred 100 leti. Slovenec 1890 St. 172 
vpodUstku. 

25. Dr. Gregorij Oglar (Carbonarius 4e Wieseneck). Slovenec 
18», H. 181 in 1. 1890, £t 178. 

26- Iz Ptujske okolice. (O Škofovskem obiskovanju v ptujski de- 
kanijL) Slovenec 1891, St. 153-154. 

27. iHolhamerci.i Odlomek iz domače zgodovine. SL Gosp. 1892 
dne 25. febr. 

28. Sekelji, rodoslovna in životopisna razprava. Slovenec 1893, 
h. 247-256, 159—263. Ponatis istega leta str. 50 m. 8° v 200 izvodih. 



' O tem spisu se je rajnik izrazil, da je tu in tam pomanjkljiv, 
^ je ie pozneje naiel več podatkov. 

Knjižica ae je tiikalavSOD izvodih, založil pa jo je lovrenSki rojak 
g. dr. L Mlakar. Med SlekovČevimi rokopisi se nahaja tudi nemSki pre- 
vod te knjižice v rokopisu druge roke. Na I. str. je Slekovec pripisal 
opombo: V. TheodtM- Weinhard, Lehrer in St Uargarethen unter Pettau. 



^dby Google 



54 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

29. Simon Jožef Pomat Slovenec 1893, št. 272. 

30. Doneski k zgodovini cerkva po Slovenskem. Zgodovinski 
Zbomik 1891, St 15. 

31. Duhovščina v Novertl mestu in okolici 1. 1734 in 1737. ^odo- 
vinski Zbornik 1892, §t. 21. 

32. Pfarrvorsteher in Abstall. Ein Beitrag sur steierm. Kirchen- 
geschichte. Grazer Volksblatt 1893 Nr. 282. 

33. Die Szekely oder Zekel von Kevent, Frciherren von Friedau. 
Sadsteirische Post 1894, v posebnem odtisku (100 komadov) str. 67 m. 8*. 

34. Polidor pl. Montagnana. Životopisna Črtica. »Slov^iecc 1894, 
St. 64 — 67. Isti spis je izSel 1. 1895 v iZgodovinskem Zbomikuc St. 28 
in v ponatisu 100 izvodov m. 8° st. 18. 

35. Turki na Dravskem polju. Zgodovinska Črtica. SI. Gosp. 1894, 
St. 21—23. To črtico je pisatelj predaval dne 10. maja 1894 o priliki 
zborovanja učiteljev ptujskega okraja pri Sv. Marku nižje Ptuja. 

36. Pobirki iz dnevnika ljubljanskega škofa Hrena. Izvestja mu- 
zejskega druStva za Kranjsko IV, str. 148^156. 

37. Turki na Slov. Štajerskem. Slov, Večemice 1894. 

38. Vurberg. Kraj e pisno - zgodovinska črtica. Slov. Gosp. 189S, 
St. 1—13. V posebnem natisu 40 str. m. 8» 

39. Wurmbei^. Topographisch-hiatorische Skizze. (Prevedel iz 
slovenščine Janko Munda). V ponatisu iz SUdst. Post 1895 str. 82. 

40. Šolstvo v Ljutomeru. Popotnik 1896 in Še 1898. 

41. Madjari in njih navali na Slov. Štajer. SI. Gosp. 1896. 

42. ProSt Jožef Hržič. Slovenec 1897, št, 131, 132. 

43. Doneski k zgodovini cerkva in fara na Kranjskem. Izvestja 
18%, str. 222—229. 1898, str. 41—47. 

44. Sv. Jožef pri Mariboru. SI. Gosp. 1897, £t. 38, 39, 40, 42, 44-46. 

45. Dodatki in popravki k I. zv. iZgodovine župnij v dekaniji 
Kranj.i Slovenec 1988, St. 40. 

46. Cven-gradič. SI. Gosp. 1898, št. 17, 18. 

47. Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške. Priloga iVoditelju* 
(teologičnemu listu v Mariboru). V posebnem odtisku str. 44. 

48. V istem listu je priobčil 1. 1899 (str. 317—324) izvirni zapisnik 
iVisitatio EccL Parochiaiis s. loann. Bapt.c v Mariboru iz 1. 1621. Potem: 

49. pod naslovom lArhivalni izpiski za zgodovino lavantinske 
Škofije* poročilo iupnikovo in vizitacijski zapisnik iz Ljutomera 1. 1617 
(I. I-IOO, str. 154-159), pa pisino sek, škofa Mart. Brennerja velikoned. 
komendatorju iz 1. 1593 in pismo nadvojvoda Maksimilijana solnograš- 
kemu nadškofu zaradi vizitacije pri Vel. nedelji in v Ormožu L (617 
ter župnikovo poročilo od Sv. Benedikta in Jarenine iz 1. 1611 (190J, 
str.297— 304). L. 1902 (str. 59—61) pa je pod istim naslovom priobčil usta- 
novno pismo Klare, vdove Herde^ Ptujskega v Ormožu 1. 1354 ter listino 



.y Google 



Fr. KovačiČ: V spomin Mateju Slekovcu. 65 



scic. Škofa Jurija rV. Agricolaiz 1. 1475, s katero potrdi posveCen je grajske 
liapele v Ormožu. 

50. Dalje je v »Voditelju- priobCil več ocen, in sicer 1. 1898 
istr. 303—310) oceno dr. Pajekove knjige »Zgodovina poUčanske župnije«, 
I. 1901 pa oceno Jos. KrŽiSnikove knjige »Zgodovina horjulske farei in 
t. 1903 oceno knjižice Fr. Pemfiia »Trsteniki:. 

51. Duhovniki rojeni v Kranjski župniji. Izvestje 1902, str. 12—37. 

52. Kapela žalostne Matere božje v Središču. Maribor 1902. Str. 136. 

53. Jožef Ivan Knolc. Izvestje 1902. 

Zaradi bibliografične popolnosti priobčimo še nekatere 
nezgodovinske spise nabožne in druge vsebine, ki jih je 
deloma sam sestavil, ali pa predelal in priredil za novo iz- 
dajo. Navaja jih sam med svojimi spisi. 

54. OčeSčenjužalostneMatere nekaj. Cerkv, priloga 1881, St. 40— 44. 

55. Marija, žalostna mati. Sestavil Fr. Bezjak. Slekovec je četrti 
natis celo predelal in petega pomnožil. 

56. »Vekivechna pobosznost nai svetesoga Sacramentai. Cerkv. 
priloga 1882, £t. 73. 

57. Čudovita sv. hostija. Cerkv. priloga 1882, St, 79, 

58. Sveti Alojzij mladeničem in deklicam zvest in zanesljiv vodnik 
proti nebesom . . . Spisal Fr, Ser. Bezjak. Maribor 1683. L. 1885 drugi 
pomnoženi natis. 

59. Rožni venec na čast žalostne Matere božje. 1884. 

60- Statistično poročilo občne bolnišnice in blaznice usmiljenih 
bratov v Gorici 1. 1882. (Vsled proSnje priorja usmiljenili bratov po- 
slovenil.) 

61. Kratkočasnice. Slov. Večemice 1885. 

62. Smeinice. Koledar družbe sv. Mohora 1886. 

Ta pregled nam kaže, da je Slekovec bil plodovit pi- 
satelj. Svoje spise je v veliki večini objavil v slovenskem 
jeziku in v poljudni obliki. Ko bi bil svoja dela izda! v 
nemškem jeziku, bi mu pač to prineslo slovito ime v šiijem 
rtetu in morda tudi gmoten dobiček, a sedaj mu je slovenski 
narod dolžen tem večjo zahvalo, ker je s svojimi spisi v naj- 
širjih slojih vzbujal zanimanje za domačo zgodovino in histo- 
rično zavest v ljudski duši, 

S tem še pa njegovo delo ni končano, ampak ga pre- 
cejšen del tiči v kronikah in drugih neobjavljenih zapiskih. 



.y Google 



56 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

b) Kronike. 

Že 1. 1855 je škof Slomšek zaukazal spisovanje žup- 
nijskih kronik in v kurendi dne 10. decembra i. 1. razložil 
veliko važnost teh kronik za zgodovino kakor tudi za pravo 
in podal navodila, kako naj se sestavljajo. Isto je ponovila 
tudi škofijska sinoda 1. 1896. 

A kroniko dobro sestaviti, ni lahka reč. Še v zapiso- 
vanju sočasnih dogodkov je treba veliko razsodnosti in pre- 
vidnosti, da se stvar resnično in objektivno sporoči potomstvu, 
da se morda ne spravlja v kroniko nepotrebna navlaka, važni 
momenti pa prezirajo; veliko več truda in znanja pa zahteva 
kronika, ako se hoče raztegniti tudi na minule čase. Po 
pravici opozarja Slekovec v pismu na g, V. J. 17. decembra 
1898, naj se nikar preveč ne zanaša na kronike, ker so ve- 
činoma nezanesljive in zelo pomanjkljive. Kdor se natančneje 
ne peča z zgodovino, ne more tudi pri najboljši volji sestaviti 
povsem zanesljive kronike o starejših časih. 

V tem oziru ima Slekovec velike zasluge, ker je mnogim 
krajem opisal njih zgodovino in hkrati pokazal metodo, kako 
se naj sestavljajo kronike. Njegove kronike pri raznih župnijah 
so prava zakladnica za naše zgodovinarje; to in ono je sicer 
že sam objavil, a mnogo tega, kar bi bilo vredno spraviti v 
širji svet, še tiči v rokopisih, Skoda, da svoji avtobiografiji 
ni dodjal seznamka svojih kronik, zatorej naš seznamek 
morda ne bo popoln. ^ 

' Pisatelj se je v iSOdsteirische Presse« in v iSlov. Gospodarju« 
obrnil s proSnjo do vseh onih gospodov, ki imajo Slekovčeve kronike 
ali pisma literarne vrednosti. Odzvali so se p. n. gg, : dr. K. Cliloupek, 
zdravnik v Ljutomeru, Vid Janžekovič, kapelan pri Sv. Lenartu v SI. gor., 
Martin Žunkovič, c. kr. stotnik v Kromerižu, gdC. Marija Štupca, učiteljica 
pri Sv. Marku, stud. phil. Lud. Pivko na Dunaju, Jos. Lonfarič, kapelan 
pri Sv. Petru pri Radgoni, župnik Jos. Sinko pri Sv, Lovrencu SI. gor., 
M. Ljubša, kurat v c. kr. kaznilnici v Gradcu, Jos. MihaliC, župnik pri 
Sv. Barbari, Božidar FlegeriC v Vodrancili, Jos. Kralj, dekan v Zavrču. 
Vsem tem izrekam tukaj iskreno zahvalo. 



.y Google 



Fr. Kovačič: V spomin Mateju Slekovcu. 67 



1. Najimenitnejša kronika, ki jo je Slekovec sestavil, je ljuto- 
merska. On sam je bil na njo ponosen in jo je imenoval svojo naj- 
lepšo kroniko. Stala ga je tudi neznansko tmda; poklonil jo je 
svojemu dragemu prijatelju, rajnemu dekanu I. Skuhala. 

2. Kronika pri Sv. Križu na Murskem polju. Pridcjana je tudi 
kronika trga Veržeja, ki je nekdaj bil pod župnijo Sv. Križa. 

3. Kronika Sv. Petra pri Radgoni. Podal ji je doneske (1. 1 888) 
v vsem 102 str., pozneje je Se nabral sicer veC gradiva, a ga ni vtejpiil 
vporabiti. 

4. Kronika Male Nedelje. 

5. Kronika Sv. Marka nižje Ptuja. 

6 Kronika Sv, Marjete na Dr. polju, 

7. Za kroniko Sv Lovrenca v SI. gor. je zbral le idrobtinicec 
1.1888, ki pa vendar obsegajo zgodovino cerkve, vrsto duinih pastirjev, 
ofitelje, cerkovnike in odlične Lovrenčane. 

S Za Sv. Lenarta v SI. gor. je spisal 30 listov velike pole 1. 1894, 
večinoma so podatki o raznih osebah. 

9. Za Sv. Miklavža pri Ljutomeru je tudi sestavil enake podatke. 

10 L. 1899jezgotovil kroniko za Sv. Tomaža, katero je zelo skrbno 
sestavljal, a natančnejih poročil nimamo o njej. 

It. Ob Vidovem 1. 1901. je zgotovi! kroniko Sv. Duha v Ločah, 
ki obsega 180 poL O tej piše 14. jun 1901 : »To je zadnja moja kronika, 
druge se ne lotim nobene veči. Imel je namreč na dnevnem redu druge 
načrte, katerih pa ni mogel več dovršitL 

12. Kronika pri Negovi, 

13. Kronika pri Sv. Ani, spisal jo je 1 1902. 

14. Drobtinice za kroniko župnije sv. Miklavža v Zavrču. 

c) Razni izpiski. 

1. Nekako ponosen je bil Slekovec na svojo bogato 
zbirko raznih odličnjakov, o katerih je zelo skrbno zbiral 
podatke. V pismu g. stotniku Žunkoviču dne 6. febr. 1902 
piše o tem: »Slovencev nas je malo in ko nas pobere smrt, 
bomo celo pozabljeni«. Da bi torej otel pozabljivosti naše 
zaslužne in odlične može v posameznih krajih, si je zapisoval 
vse, kar je kje o kom zasledil. Vedel je večkrat komu na- 
tančneje povedati podatke iz njegovega življenja, kakor do- 
tičnik sam. Kdor ve, kaj velja oseba v toku zgodovinskih 
£inov, ve tudi ceniti vrednost take zbirke. 



.y Google 



^ časopis za zgodovino in narodopisje. 

> Zgodovinskemu društvut je izročil na tisoče in tisoče 
lističev, po stoletjih in alfabetično urejenih, ki obsegajo same 
personalije. Sestavljavcem šolskih in župnijskih kronik in 
raznih monografij utegne ta zbirka še dobro služiti, »Zgodo- 
vinsko društvo* bo s tem vsakomur rado postreglo. Časovno 
obsegajo 16., 17., 18, in 19. stoletje. Dalje nazaj so zazna- 
movana le tu in tam kaka imena, ki jih je dobil iz raznih 
listin. Ko so se po tridentinskem koncilu vpeljale matrike, 
se množijo življenjepisni podatki. Ti podatki se tičejo največ 
duhovnikov, zakaj te je vsled njihove službe v matrikah 
lažje zasledovati, kakor lajike, katerih imena včasi le ob 
rojstvu in ob smrti pridejo v matrike. Zadnja leta je sestavljal 
zlasti vrsto učiteljev po raznih krajih. 

2. Med rokopisi se nahaja mnogo podatkov za razne 
župnije ; razven onih, ki so omenjeni med kronikami, je precej 
tvarine za Središče, Ormož, Veliko nedeljo, Polenšak, nemški 
vitežki red (precej izpiskov iz križniškega arhiva), Remšnik, 
Konjice, Majšperk (med drugim je iz ondotne mrtvaške matrike 
izpisal mnogoštevilne in pomenljive izraze za smrt, ki jih je 
rabil župnik Jamnikar 1752 — 1762; ta izpisek je priobčil v 
»Voditelju« 1. 1902 str. 127), ptujske minorite, Slivnico, Hoče, 
Sv. Jurij na Sčavnici i. t, d. V načrtu je imel zadnja leta 
spis o najstarejših župnijah na Slov. Štajerskem, a o tem 
se razven raztresenih zapiskov nahaja le uvod 2 ", , strani 
na '/* pole. — Več let je zbiral tvarino za zgodovino plemiške 
obitelji Pesni Čar (POssnitzer), ki ima svojo grobnico v 
minoritski cerkvi v Ptuju. Mislil je sploh opisati grobne spo- 
menike v tej cerkvi. 

3. O Božiču 1. 1897. je dobil Slekovec od škofijstva na- 
roČilo, naj prevzame uredni.^tvo pri popisovanju zvonov ter 
si naj v ta namen sam izbere sposobnih sodelavcev. Opisali 
bi se naj vsi zvonovi po škofiji in delo bi se naj končalo v 
5 letih. Slekovec je ta posel rad prevzel, dasi je izjavil, da 
v tem oziru ne bo mogel kaj storiti, ker je začel bolehati 



.y Google 



Fr. Kovačič: V spomin Mateju Slekovcu. 



in ker mu je zaradi visoke postave bilo prenerodno plezati 
po zvoniščih. Za sotrudnika si je pridobil g. Vida Janžekoviča, 
kateremu je dal zato potrebna navodila. O tem podjetju je 
18. sušca 1899 zapisal lepe besede: »Trud je sicer velik, a 
zavest, koristiti domovini, — je sladka«. 

Sklenimo te spominske črtice z besedami, katere je rajnik 
zapisali. 1900. v predgovoru kzanimivemu rodovniku »Fiirbas- 
Horvatov rod v Strelcih«, ki gaje v rokopisu v obliki knjižice po- 
klonil posestniku Janezu Horvatu v Strelcih župnije Sv. Marka. 
Oziraje se na znane evangelijske besede: »Poberite kosce, 
da konca ne vzamejo*, piše; »Tudi nam Slovencem veleva 
mati Slava, skrbno poiskati in shraniti vsako znanstveno 
zmce, da se ne pozgubi, in da se iz drobtinic napravi in 
na mizo domaČega slovstva postavi hleb zdrave dušne hrane. 
Biti v tem oziru pokoren materi Slavi in s svojimi slabimi 
močmi vsaj nekoliko koristiti mili domovini, zbiram in na- 
biram že mnogo let po raznih arhivih iz listin in zapisnikov 
zgodonnske drobnosti, ki imajo kako znanstveno vrednost, 
zakaj le predobro čutim potrebo zanesljive domače zgodovine. 
Zgodovina je narodu učiteljica življenja, vir pravic in dolž- 
nosti in voditeljica bodočih časov. • 



.y Google 



Prispevki k poznavanju slovenskih krajevnih 
imen po nemškem Štajerju. 1. 

Spisal dr. K. Štrefae^. 

'*fj®|aš pesnik primerja potujčeno zemljo pergamenu, ki je 
A^ prišel v roke tujcu, kateri je zbrisal stari poetični 
tekst in začrtal na njega mesto svoje treznopro- 
zajične zapiske. Kakor ni več videti na pergamenu obene 
stare črke, enako se zdi pesniku na potujčeni zemlji vse 
zbrisano in pokončano, kar bi spominjalo na čase, ko so 
tam živeli najbliži bratje naših prednjikov: 

Tuj trg in grad, tuj ves je kras, 
Oh naši so samo ~ grobovi ! 

(S. Gr^orčiC), 

Toda ves sled vendar ni vgonobljen. »Non omnis 
moriart se glEisi tudi iz grobov ! Kakor je na palimpsestu stara 
pisava sicer zbrisana, vendar ni popolnoma vničena, da bi se ne 
dalo z reagencijami razbrati vsaj nekaj prejšnjega teksta, ki 
nam deloma pričuje o jeziku in vsebini. Taka obledela pisava 
so na potujčeni zemlji krajevna imena, o katerih pravi W. 
Humboldt, da so najstarejši in najtrajnejši spominki, v ka- 
terih nam davno zamrli narod pripoveduje takorekoč sam 
svojo usodo, in se samo vpraša, aH nam ta njegov glas 
ostane vedno še umljiv. 

Študije o krajevnih imenih so zelo težavne, in treba je 
obilo previdnosti, da človek ne zagazi ; koliko je v razva- 
linah sledov še starejše dobe, kakor je tista, ki je preisko- 
vavcu najbolj v srcu in v misli! Tudi jaz bi se jih Še ne 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj : Slov. krajevna imena po nemškem Štajerju I. 71 

bil poprijel, ako bi me ne bila takorekoč prisilila k njim 
izvrstna knjiga Zahnova » Ortsnamenbuch der Steiermark in 
Mittelalter, Wien 1893c, ki Človeka nehote zapelje v naročje 
etimologije. Za pokušnjo podajem spodaj nekaj plodov tega 
truda v presojo možem, ki razumejo kaj o teh preiskavah. Da 
bi tudi tisti, ki nič ne razumejo o takih stvareh, molčali, tega 
seveda ne dosežem ni jaz ni kdo drugi, ker nič ne mika 
človeka tako, kakor iskati izvir imena svojega in svoje oko- 
lice, če tudi so vspehi takega iskanja premnogokrat samo — 
sanje! 



I. -Admont — vodomati. 

Ime Admont se je dozdaj razlagalo različno. Benedik- 
tinski mnihi, ki imajo tam slavnoznani samostan, so je 
hoteli v prejšnjih dobah izpeljavati iz latinskega ad montea 
(monasterium [fundatum] inter montana, unde ei Admunt 
uocabulum'), kar pa je, kakor je opomnil dr, Rich, MQller*, 
napačno že zato, ker ima admontska dolina to ime že skoraj 
dvesto let prej, kakor je bil ustanovljen tamkaj samostan. 
Druga razlaga domačih mnihov, ki vidi v besedi latinski 
tviamas ,dijamant', je enake vrednosti kakor tista, ki razlaga 
ime Vindobona s ,quia vinum bonum dat' : dotični razlagavec 
je hotel svojemu sijajnemu domu pridejati poetični nimbus. 
Ko so nastopili keltomani, so videli v imenu, ker se v listinah 
nahajajo tudi oblike A^amunl, Agemunt in AgmutU, keltično 
besedo ag — , katera jim je pomenila ,voda', pa v resnici po- 
menja ,hrib'. Kaemmel pravi: »Undeutsch, aber nicht slavisch 
wohl auch Admundis vallis<=. Naposled je že imenovani Rich. 
' Vita Adalberonis § 3. v MG. SS. 12, 130. — " Blatter des Ve- 
reines fOr Landeskunde von NiederOsterreich XXII. (1888) 285-295. — 
'Glej Otto Kaemmel, Die Entstehung des Osterreichischen Deutschthums 
f. Band : Die Anf3nge deutschen Lebens in Oesterreich bis zum Aus- 
gange der Karolingerzeit. Leipzig 1879, str. 2%. opomnja 1. 



.y Google 



72 Časopis za ZROdovino in narodopisje. 

Muller našel v besedi, česar pred njim ni iskal v nji nihče, 
pristno nemko. 

Maller proglaša Admotit za nemško osebno ime in sodi, 
da so se v Nemcih osebna imena rabila nespremenjena in 
brez kakega pristavka v poznam enovanje vod, rek in potokov. 
»Zwar ob Admont ursprunglich Bachname gewesen, erhellt 
nicht; vielleicht darf vermutet werden, dafs der vom Licht- 
messberge herabkommende Lichtmessbach, der sich darin 
als junge Namenbildung kennzeichnet, ursprOnglich Admont 
geheissen habe. Er hatte sich zuerst auf das Tal, dann auf 
Stift und Ort iibertragen, die hart an seiner Miindung in die 
Enns erbaut sind.«' V resnici se je s tem imenom Se dolgo 
časa oznamenjal potok Lichtmessbach, kakor spričuje listina 
iz 1, 1184., ki govori o alveus Admunt. Toda Moller je prišel 
do svoje trditve po drugi poti in ga ni na to napeljala ravno- 
kar omenjena listina. Našel je namreč, da se podobno ime- 
nuje v starih listinah potok blizu Maribora, namreč Vffmmd 
1093' in pa Vodmunt'. To ime, ki je očitno pridejano potoku, 
je napotilo tega učenjaka, da je iskal tudi v imenu Admont 
ime potoka. Nejasno ime potoka pri Mariboru je skušal 
razložiti iz nemščine, postavivši se na prej naznačeno sta- 
lišče, da je oboje le nemško osebno ime in da se osebna 
imena rabijo tudi v poznamenovanje vodž. To čudno teorijo 
skuša podpreti s troje imeni. Najprej z imenom Baacerick, s 
katerim se enkrat imenuje koroški potok Pasrich, Passerht</ 
pri Althofnu*; toda že ta zadnja oblika nam jasno kaže, 

' o. C. pg. 286. — ' Schroll, Urkundenb. v. St. Paul im Lavant. 9 Trad. 
Nr. 5 = Zahn, Urk. B. v. Steierm. 1. 101 Nr. 87 .bona ... in saltu adiacente 
a torrente Vdraunt dieto usque ad torrentem Gemnitz.i — ' Urkundenb. 
1 C, opomba 4. Kateri potok je to danes, se ne v6. Felicetti in Orožen 
(Dioec. Lavant I 604, 60S) mislita na današnjo Čmici ali drnianito (pra- 
vilno bi bilo Omnica aH Črvmca), ki teče med gorama RemSnikoni in Vud- 
matom v dolino ter se izliva v Dravo blizu mostu pod Št. Ožbaltom, Ime 
Črmmca, potok z rdečo (Crmno, črvno) vodo, se lepo strinja S spodaj 
podano razlago imena Vudmat. — * Na Štajerskem je PantriTig planina 
pri Muravi (slov. Poiamikf Prim. Foier iz poiarj. 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj : Slov. krajevna imena po nemSkem Štajeiju 1. 73 

da nimamo nič opraviti z osebnim imenom * Ba2er/ch (besser- 
reich), ker ni doumno, zakaj naj bi se bilo pozneje spremenilo 
tako, kakor se je res ; pač ne zablodimo preveč v stran, ako 
pravimo, da v besedi tiči gotovo slovensko ime na — nik. 
Drugo tako ime, ki je Miillerja zapeljalo k njegovi teoriji, 
)& ime Ce6irmar. Toda če pogledamo dotično mesto v listini', 
(terminus de steinbach inter allodia marchionis Leopoldi 
et quorundam nobilium reuertitur in riuum cebirmar), 
vidimo takoj, da .se prva voda imenuje z nemškim imenom, 
druga pa z latinskim ; pri prvi manjka latinsko oznamenilo 
riuo, ker je nemščine veščemu pisavcu bil ta pristavek ne- 
potreben (saj je v besedi Steinbach tako povedano, kar je 
treba), pri drugi vodi pa pristavlja oznamenilo riaum, a zato 
se mu ni več zdelo potrebno, pozneje še enkrat pri imenu 
zapisati barh, ker je riuus cebirmar že popolna preloga nem- 
škega zeberm&resbach, kakor se navadno imenuje ta potok 
pozneje. Toda sklepati iz tega, da se je imenoval potok 
samo cAirmar, in ne cehirmArespach, je popolnoma prenagljeno. 
Tako torej izgine MUUerju druga podpora njegovi teoriji — 
in ostal bi edini Vodmunt — Admunt kot dokazilo, da so po- 
toki imenovani z osebnimi imeni. 

Da pa reši to tretjo podporo, koliko mu je zopet treba 
premagati težav, da more najti in primemo razložiti ime, ki 
ga potrebuje! V svojo srečo ali nesrečo je steknil pri FQrste- 
mannu Altd. Namenbuch I, 135 nekega .4rfCTMMMiquietAndreas 
appellatur. Toda kako razložiti to besedo? Prvi del dela grozne 
.sitnosti, ker se noče prilegati mariborskemu Vodmuntu, pa se 
tudi ne v6, ali tiči v njem adal ,adel' ali hodu ,boj': težave 
dela zdaj manjkajoči I, zdaj manjkajoči h. Naposled se Mtiller 
vendar odloči za prvo, in da reši Nemcem ime Vodmuat, 
nam pove, da je ade v istem razmerju do uode kakor adal 
do uodal (Odel) : iz uode si potem sam za svojo potrebo 
naredi osebno (moSko) ime * Uodemunt in ga pripiše mari- 

' Salb. von Gottweich, S. 251. Urk. Nr. 1. von 1083 



.y Google 



74 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

borskemu potoku, žensko osebno ime Ademunl pa določi v 
podstavo besedi Admont Jalovi so razlogi, zakaj bi Ade- 
munt moralo biti žensko ime, ko FOrstemannov Namenbuch 
odločno pravi, da se je ta njegov Adeinunl zval Andreas, ki 
je vendar le moško ime. Vse MOllerjevo razlaganje je videti 
grozovitno učeno in temeljito, vendar nam mož ne more nič 
povedati, kaj naj bi neki pomenjal ta Ademunt, UodeimiHt. Mi 
moramo pa v osebnih kakor v krajevnih imenih, ki jih ho- 
čemo razložiti, vendar iskati nekaj pomenljivega, ne pa 
samo prazen dim, kakor nam ga dela Mtiller. 

PraŠati se moramo torej naposled: Ali je res dokazal 
Miiller, da se v Nemcih nahajajo osebna imena sama kot 
taka, to je, brez vsakega drugega pristavka, v oznameno- 
vanje vodž? Če smo videli, da tega ni dokazal o imenu 
Bascerick, ne o C^innar, da sploh ne more nič gotovega po- 
vedati o svojem tretjem dokazilu, o osebnem imenu Ade- 
munt, bomo H verjeli v njegovo hipotezo? Kaka hipoteza je 
neki to, ki se ji majajo vse tri noge, na katere je postav- 
ljena? Jeli taka hipoteza sploh mogoča? Kakor vse odločno 
kaže, ne: z osebnim imenom se imenuje oseba, mogoče 
tudi kraj ali selo, nikakor pa ne voda. Če pravim: grem k 
Sokolu, to je k možu, ki se imenuje Sokol, se pač lehko izcimi 
iz tega sčasoma krajno ime: grem v Sokol, kraj, kjer je 
Sokol in njegovi ljudje; toda vodo, ki teče mimo, bom vedno 
oznamenjal drugači. Lehko imenujem — brez drugega pri- 
stavka — kraj po vodi, ne pa vodo po kraju. Ce res na- 
hajamo kje, da se imenuje voda tako kakor oseba, ne smemo 
obojega imena razlagati enako. Recimo, da se imenuje kaka 
voda Bda, iz tega še ne bomo sklepali, da je imenovana po 
ženski, ki se je imenovala Bela: tako ženska, kakor voda je 
dobila to ime vsaka za se, ker sta bili obe beH; voda ni 
morda zategadelj Bela, ker je nekdaj bila Belina ali je ženska 
Bela imela posestva ob nji. Isto velja o imenih, ki so nomina 
actoris. Mullerjeva hipoteza se mi zdi tako popolnoma ne- 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj ; Slov, krajevna imena po nemikem Štajerju I. 75 

mogoča, kakor te bi kdo rekel n, pr, Joie/ namesto Jožefov 
jioloA-. Na gore se tu ne smemo sklicevati, na njih ali pod 
njimi je lehko bivala oseba, ki je dala gori ime; v potoku^ 
v vodi ne more bivati, ker ni riba ali vidra. Vode potrebu- 
jejo VP-dno primernega pristavka, Če jim je ime izvedeno iz 
osebnih imen : pristaviti jim moramo ali apelativni pridevek 
(l>otok, reka, voda, jezero), aH pa namesto njega rabiti pri- 
merne sutikse, s katerimi se izvajajo iz osebnih imen. Zato 
nam je MuUerjevo razlaganje besede Adrmnt že s tega na- 
čelnega stališča zavrniti a limine. 

Nekaj zrna je vendar najti tudi v njegovem besedo- 
vanju. Ne smemo namreč več od mariborskega Vodmunta 
ločiti gorenještajerskega Admonta, ampak moramo iskati v 
tem isto, kar tiči v prvem. Ce pogledamo temu Vodmuntu 
naravnost v lice, razvidimo takoj, da ni tujec; kako tudi 
neki? Odkod naj bi majhen potok na še sedaj slovenskih 
deh dobil tako zgodaj nemško ime? Sela in kraji, zlasti 
gradovi, dobivajo po nemških gospodarjih sicer tudi pri nas 
lehko tuje nazivalo, redko pa je to pri vodah, zlasti v tako 
zgodnji dobi, za katero nam je izkazan Vodmunt (1. 1093). 
Zahn sam v svojem »Ortsnamenbuch« 512 ne verjame prav 
Mallerju in opozarja na krajno ime Vdmat med Rimskimi 
toplicami in Zidanim mostom, katera krajina se naziva v 
listinah 0'demu*nt 1265 in Vdmunt 1482; tako se zove tudi 
kraj pri Ljubljani. Povsod, kjer se torej nahajajo ta imena, 
so prebivali in prebivajo v zadnjih treh krajih še zdaj, Slo- 
venci. Dokler se ne dokaže kak Udmunt, Wodmunt, Admont 
v čisto nemških krajih, kjer nikdar niso bivali Slovenci 
ali Slovani, smemo torej z mimo vestjo trditi, da je ime slo- 
vensko. Že Levstik je 1. 1881. v »Ljubljanskem Zvonu« I. 776 
namignil na pravo in edino mogočo podstavo teh imen, 
katero hočemo v nastopnih vrsticah vtrditi. 

Vsem tem imenom imamo iskati vira v nsi. vodmot, 
kar bi se staroslovenski glasilo vodomqt\ (iftAOMSti). Beseda 



.y Google 



76 Časopis za z^udovjno in narodopisje. 

je zloženka iz voda ,aqua' in mqi\ ,turbator' od motiti .turbare', 
torej pravzaprav ,Wassertr(iber', ,potok. ki vodo moti' zlasti 
izlivaje svojo kalno vodo v drugo Čistejšo vodo: strinja se 
torej v pomenu z imeni: hmica, ilnica (Ilz, Ilniz), timentca, 
blatnim, ki vse pomenjajo kalni potok, kalno reko. Beseda 
vodomqi\ je v poznamenovanje lialnega potoka torej prav pri- 
merna; o admontskem Lichtmessbachu mi to izrecno kot 
značajno črto potrjujejo ljudje, ki so ga videli. Da ni beseda 
izsesana iz prsta kakor Mtillerjev • Uodemunt, nam spričuje 
staroslovenski adjektiv BOAOUftrbH-b ,turbidam aquam habens', 
ki se kar naravnost veže s potok, kakor beremo v Ale- 
ks^jevem Cerkvenem slovarju: KOAOMovniHii noron. Beseda 
se nahaja tudi brez pristavka voda, ker je ta ob sebi umljiv, 
n. pr. v ruščini uTtb ,Schlamm, triibe Stelle im Flusse', 
poljsko mat ,aqua turbida'; naš Motntk, hrvaško-srbski 
M}Unik, koroška Motntea (nemški Mettnitz, štajerski Mbtnitz), 
io vse izvira iz m(fi\. 

Pomen besede vodomqi\ je tako priležen v oznamenilo 
kalnega potoka, kakor malokatero drugo ime. Toda razložiti 
nam je, kako so se mogle iz tega apelativa razviti zgoraj 
navedene besede: Ud mat, Vodmunt, Admont. 

Začnimo najprej z domaČim Udmatom. Iz Vodamot (tako 
se je na naših tleh in v naših ustih moral glasiti staroslo venski 
lOAOu&Ti, je moglo postati L'dj«B( samo tako, kakor je iz starega 
po vodo nastalo ^0 vodo, po vddo, to je po vUdo (* mi rabi za pada- 
joči dolgi povdarek ~ , ker tiskarna nima tega znamenja). Prvotni 
povdarek je torej bil vhdomot ; iz zveze e uorfomoi, na vodomat 
je nastalo prav tako p vUdomot, na vMomot (hrvaški * u vodomAt, 
na vodomet). Iz tega največkrat rabljenega sklona se je potem 
razvit tudi nominativ ir&domot. Nepovdarjeni o drugega zloga 
je prešel v polglasnik in je izpal (primerjaj kapiUi iz gasp6d), 
nepovdarjeni zadnji o pa je v slovenščini izgubil dolžino in 
je prešel potem v a, kakor sploh v akavskih govorih. Tako 
dobimo WAdmat, kar je dalo v nemščini Wudmai (pri Ljub- 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj : Slov. krajevna imena po nemSkem Štajerju I. 7/ 

Ijani) ali pa Wurtnat pri Mariboru, ker d rad prehaja v ba- 
varskem narečju pred nastopnim i« in m vr; primeri Wein- 
hold, Bair. Gratnmatik § 164: Harmar iz Hadmar, GiSm-n iz 
Greden, l^iiern iz 5iirfe(n); na Štajerskem nahajaš za slov. 
(v) Jedlah ne samo Edlach, Edla ampak tudi Erlach, Erla, kar 
nima nič opraviti z nemškim Erle, kakor kažejo starejše 
oblike EdUtck m Edia; tudi za Admont govori zdanji gorenje- 
štajerski Nemec Črmend. Namesto Wtidmat (z bilabijalnim w) 
ali Vudmal imamo v slovenščini zdaj samo m, ker se je ta 
ir, C Štel za labijalizalicijo vokala u, kakor v icusta — vuata: 
ker pa pišemo zdaj vsia, se je po napačni analogiji začela 
pisati tudi Udmat. 

Obliko Vodmunt, Wifidemvnde, Wu''dmund (za potok in 
goro nad Mariborom), potem Vdtnunt za Udmat pri Laškem 
je razlagati gled6 u iz slovenskega 6, ki je bil zaprt o, kar 
je razvidno že iz slovenskega u v besedi Udmat. Drugi o, 
nepovdarjen, se je smatral v nemščini za vokal v sestavnem 
presledku (»Vokal der KompositionsfugCf), kar je v resnici 
tudi bil, in se je po vzoru drugih nemških besed, kakor že 
v stari gorenji nemščini, premenil v e ter naposled izpal (pri- 
merjaj Rademacher — Radraacher).' V tretjem zlogu je 
ohranjen stari nosni vokal, ki ga je danes slovenščina že 
izgubila. Stare listine ga izražajo (če ga sploh izražajo, ker 
rabijo zanj tudi samo o, u) zdaj z on^ zdaj z un (redkoma z an> 
n. pr. : s&Ka Lonca 973, 1 160, 1 21 5, Lonka 1054 (pri Schumiju), 
Loncha 1219, Lonch 1184; ii*«h: Lonschach 1220, Lond- 
schach 1297, Lontsah 1070, Lonsach 1190 itd. (pri Zahnu); 
pa tudi: lunka (danes Lang pri Lipntci 1140), flftiioKi^a: 
Lunkwtcz, Lungitz . . . Vse se torej strinja tako lepo, kolikor 
le moči. 

Poglejmo še zadnjo, nas najbolj zanimajočo obliko, 
ime gorenještajerskega Admonta: Ademunt, Adaviunt itd. Tu 
nam dela težavo manjkajoči začetni te, ki bi ga pričakovali. 



■ Glej Wilinanns, Deutsche Grammatik L', § 321. 



.y Google 



78 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

Sklicevali bi se lehko na to, da je našega jezika ne docela 
vešči priseljeni Nemec pošteval v naši besedi začetni r za 
predlog vk in je vbdomot torej delil v vv-odomat ter si tako 
abstrahiral odom^t; primeri (\m)Ars 1456, kraj v Slovenskih 
goricah, ki mislim da je naš vrši (vrši) od vrh ,Berggipfel, 
BerghOhe''. Vendar pa ni pozabiti na posebnost bavarske 
nemščine, ki sega lehko že v staro dobo in o kateri uči 
Weinhold, Bairische Grammatik, § 135: »Ueber die Aus- 
sprache des altbairischen w ist zu bemerken, dass diese 
sehr fein gewesen sein mag. Nicht nur wird heute in 
bairischen Gegenden . . . w ganz unhOrbar (-il, ueddn = tceil, 
teuedeln), sondern auch der Schwund am Anlaut eines zweiten 
Compositionstheils spricht dafUr (wachar: Oatachar, Cun- 
dachar; argan: Argwohn; mittiche: mittewoch . . . .«') To 
velja prav lehko tudi za naš primer, ker se krajno ime rabi 
navadno samo v zvezi s predlogi in je s temi tako rekoč 
ena sama, seveda sestavljena beseda; na primer v zvezi s 
xe (zu) : • ze Wodomunton. O o si moramo pač tudi misliti, da 
v dobi, ko so Nemci prevzeli ime todomql\ — Admont, še ni 
bil tako ozek, kakor pozneje, ko so Nemci prevzeli ime 
potoka nad Mariborom, v katerem je ozkost vokala o nastala, 
ker jp prestopil povdarek s predloga : * na VodomAt. S kratkim 
povdarjeni prvi o v besedi Vodomitl\ gotovo ni bil tako 
zaprt, kakor vidimo pozpeje: naglas "", prestopajoč s prej- 
šnjega zloga, sploh zapira samoglasnike, kar moremo v slo- 
venščini seveda videti samo pri o in e. Potemtakem ni a za 
o v prvem zlogu tako nezaslišan, saj ga v bavarščini na- 
hajamo pogostoma. V starih pesmih se rima: got: hat, 
blater : loter, machen : wochen itd. Razen tega se piše 

' Enako so Nemci iz Zagreb naredili svoj Agram, iz Ztkoltnec svoj 
Aehomitz, iz Zaiep SVOJ Atp, iz Zahnltn svoj A(hidm, iz Zairde« SVOJ A/rUi, 
iz Nagoriie svoj Aggoriuch, Primerjaj Miklosich, Die slavischen Ortsnamen 
aus Appellativen II. (Denkschriften WA. ph,-h. KL XXIII. 167) — t PH- 
merjaj tudi WiliiiaDns, Deutsche Grammatik I.' § 117. 



=y Google 



Dr. K. Štrekelj : Slov. krajevna imena po nemškem Štajerju I. 79 

nircadem, vadern, vadfung, ader z a namesto pričakovanega o. 
Tudi v današnjih bavarskih narečjih se izreka o sploh tako, 
da se hliža samoglasniku a: »Ganz rein wie a lautet es in 
Baiem, Oberpfalz, Oesterreich, gevvohlich vor m und r (van, 
Karb, Darf ) in K^rnten erscheint reines a auch vor ; : 
Zuobate (Zubote)*, piše Weinhold, Bairische Grammatik § 6. 
Potemtakem ni prememba začetnega vov a nemogoča in neza- 
slišana. Vendar se mi zdi še bolj verojetno to, da se je beseda 
glede prvega vokala in zloga naslonila po narodni etimologiji 
na kako nemško ime, ki se začenja z od m katerih ni malo, na 
primer na kako sestavljenko z nominom adal — ; saj se je 
tudi glede tretjega zloga zgodilo isto. Če namreč vpošte- 
vamo današnjo gorenj eStajersko obliko Ormend in nekatere 
listinske oblike prejšnjih časov, v katerih stoji na koncu d 
za pričakovani (, moramo vzrok te premembe pripisavati 
vplivu nemških besed na mund, mundi za staro munt, munti. 
Ko so Nemci enkrat sprejeli slovenski vodomqt\, so videli v 
njem sicer nekaj nejasnega, vendar domače se glasečega; 
kar se jim je pak zdelo tuje, so obrusili ali zamenili s svojim. 
To je tako naturno in v redu, da bi se morali čuditi, če 
hi bilo drugači. Sicer pa velja o glasovnem razvoju dru- 
gega in tretjega zloga slovenske, v nemščino prevzete be- 
sede vodomtfl% — Admont to, kar smo povedali o nemškem 
imenu potoka pri Mariboru zgoraj na strani 77. 

a. Andritz — jedrica. 

Kaemmel piše na strani 151^152 svojega dela ,Die 
Entstehung des osterreichischen Deutschthums' ; »Sehr auf- 
fSUig tritt dieselbe Wahmehmung (da so bili Slovenci ob 
Solvi redko sejani) in dem modemen Centrum des Landes 
hen-or, in der lachenden Ebene, die um den Felskegel des 
Grazer Schlossberges sich schmiegt. Dieser selbst freilich 
in seiner weitherrschenden Lage hat die Aufmerksamkeit 



.y Google 



80 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

auch der Slovenen auf sich gelenkt, die ihn fr«h mit eirer 
Befestigung versehen haben mtissen, aber sonst fehlt die 
slavische Nomenclatur in seiner Umgebung fasst ganz und 
selbst in den Nebenthalem im Osten und Westen ist sie 
verhaltnismassig dOrftig.t Kaemmel sam navaja potem devet 
slovenskih imen z graške ravni in ob njenem robu <Graz, 
GOsting, Plawutsch, Gradenfeld, Webling?, Gabriach, GOssen- 
dorf, Fernitz? in Dellach). Nekatera teh imen se mu zde po 
izviru neznana, nekaj drugih pa razlaga tako, da mu ni 
pritrditi, na primer glede imena Plawutsch. Toda dandanes 
moremo iz Zahnovega znamenitega dela zbrati pač več imen, 
kakor jih je našel Kaemmel. Tako imamo precej pod Gradcem, 
kjer je danes Karlava, v starih časih kraj Topla (Tobel); za 
Sv. Lenardom se začenja dolina Hagnitz, to je slovenska 
Rakovnica; vode okoli Gradca so sploh morale imeti prej 
dosti rakov, kar spričuje tudi drugi potok, imenovan nemški 
Kroishach (Krebsenbach). Proti severju imamo več slovenskih 
imen, kakor jih je našel Kaemmel; o nekaterih nečem govo- 
riti, dokler jim ne najdem trdne etimologije. Nekaj pa jih 
lehko povem že zdaj. WeiniteeH je navzlic obliki Pajniczen, 
ki se enkrat nahaja v listinah, slovenska Vinica; da so se 
nekdaj pri Gradcu sploh bolj pečali z vinarstvom, to nam 
kaže tudi nemško ime Weinzodl (iz Weinzerl = Winzer) ; v 
Algersdorfu pod Plawutschem, kjer so še danes vinogradi, 
je 1. 1385. ceI6 imenovan vinograd Zuehtol, kar je slovensko 
Suliodol. Ob potoku Andritz se imenuje neko polje ali travnik 
1, 1347, in &tpuet, I. 1400. in der Zeputen, Zoputm, kar ni nič 
drugega, kakor v krajnih imenih premnogokrat se nahajajoči 
Sopof, Sopota, pri nas včasi prenarejeno v Sobota, ko se ime 
ni več razumelo v prvotnem pomenu: kraj, kjer voda sope, 

■ Tudi pri tem slovenskem imenu se je zsčetni i, ki je v neniSčini 
prešel v «, smatral večkrat za prepozicijo xa (= m) ter zategadelj od- 
ločil od imena, katero se (gled^ drugih, ne pa našega zgoraj omenjenega 
kraja) glasi Opoten ]432, Oppattm 1451. 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj : Slov. krajevna imena po nemSkem Štajt^rju I, 8| 

Šumi, bodisi kot silen vrelec ali kot slap. Če greš še dalje 
od navedenega potoka Črez Stattegg na sedlo Leber, za- 
gledaš pred seboj gori Sannach in PleacJt; prva je = (na) 
Ravnah (na gori je še danes precej velik raven travnik), druga 
pa je obče znano ime golim goram po slovanskem svetu. Ce 
misli dr. Richard Muller v >81iltter des Vereines fur die 
Landeskunde far Niederasterreich* XXU (1888) str. 383, da so 
štajerski kraji, nazvani Plesch, ^fscfibergi, Pleschkogel nemškega 
izvira, ter cel6 graja zato Kaemmela, ker izvaja te besede 
iz slovenščine, se zelo moti- Ta učenjak sploh spada k tistim, 
ki mislijo, da je ime iie zato nemškega izvira, ako so Nemci 
kakemu imenu priteknili svoj — bach, — berg, — kogH in enake 
apelativne pristavke. To je ravno taka modrost, kakor če bi 
trdil, da je Mandeibaum nemška beseda, ker je zadaj prit < knjen 
pridevek baum! Slovenski Plešivec pri Piljštanju se glasi v 
listinah vedno samo Plešivec (Plessywicz, Pleschowitz, Pleswitz 
itd.), enkrat pa je pisavec pisaJ PIessywitzenperg: po Mdller- 
jevi teoriji je to seveda takoj nemško ime, >weil es Zwitter- 
bildungen nicht giebt« I Dalje o tem govoriti se mi zdi odveč: 
kdor o jezikovnem življenju tako malo ve, naj se ne peča 
s takimi prašanji ! Kaj neki je s Pleschem pri Stradnu, ki 
se omenja že leta 1265? Ali je to tudi nemški? Po MUllerju 
pač: to je nemška Uesse ,weisser Fleck'. Recimo, da bi bilo tako! 
Pa poprej nam mora MUller ali kdo drugi povedati, zakaj 
govore avstrijski Nemci (tudi Štajerci) za ,weisser Fleck' še 
dandanes plesse (čist sibilant), zakaj govore blass ,pallidus', 
poleg tega pa vendar Plesch, Ptetchberg in Pleschkogel ? Dokler 
ti ne začno za pietse, blass govoriti plesehe, hlasch, dotlej je in 
ostane vsak štajerski PUach slovensko ime: PUb^, Pl^a! 

Že to kar sem iz graške okolice naštel do zdaj, nam 
spričuje, da so Kaemraelove zgoraj navedene besede premalo 
premišljene, zlasti če ne zabimo, da je mnogo imen še ne- 
pojasnjenih in da se jih je premnogo že pozabilo. Tako je 
slovenskega izvira tudi ime že prej imenovanega potoka Andritz. 

6 

D,3,tz.dby Google 



82 Časopis za ^odovino in narodopisje. 

Kdor bi hotel spravljati ime v zvezo z imenom Andreas, 
bi zašel pač na krivo pot, kakor sem glede imen potokom ome- 
nil Že pri razlagi besede Admont (str. 74 n.). Tudi latinska unda 
,voda' ne bo pomagala, ker iz w ne more nastati kar e, ki 
ga nahajamo v najstarejših oblikah tega imena: 1265 Endritz 
superior et inferior, 1290 Endertz, 1343 Nider Endertz. V su- 
fiksu imamo, kakor v vseh enakih nemških imenih razen nekih, 
ki se končujejo na fritz, pritz iz frides, slovensko konč- 
nico ica, torej bo tudi deblo slovensko. Če imenujem bistro 
tekočo vodo byslr%ea, brzo pa brzica, smem prav tako jedrno 
tekočo vodp po adjektivu jeder, staroslovensko j^rk (liA^i)i 
imenovati j^drica. Da se res tako imenujejo vode, to nam 
kaže ime Jadar, s katerim se v ozemlju Srbov in Hrvatov 
zaznamujejo razne vode (reke in potoki) ; v hrvaščini odgo- 
varja staroslovenskemu j$ danes ja, kar omenjam za tiste, 
ki bi se spotikali na samoglasniku a v besedi Jadar. Da je 
v naši besedi (Endritz — Andritz) odpadel začetni j, ni nič 
čudnega pri Nemcih, ki imajo j v začetku besed precej red- 
koma; zato so iz jedlack naredili Edlach, Edla, Erlach, iz 
Jablanica so napravili Aflenz (1052 Auelniz, 1066 Auoloniza, 
1114 Auelenze), iz Jablanik svoj AJiing (1381 Avelinch), iz 
Javomig s-vo} Jauerling (1392Awemig, 1461 Awming) itd. itd. 
Tudi g se je mnogokrat pojavil namesto začetnega j: Gesmckh, 
Gesnitz, Oesemicz za Jesenik, Jesenica, Jezemica\ Za staroslo- 
venski nosnik a se je še ohranil v naši besedi en; toda iz 
tega nikakor še ne smemo sklepati, da so ga Slovenci v 
Xin. stoletju, ko je ime Endritz zapisano prvič, res še go- 
vorili. To je sicer v tem primeru mogoče, ker se v imenih 
ohranijo stjirejše glasoslovne prikazni rade še ob času, ko 
so sicer že izginile iz jezika ; še bolj verojetno pa je, da se 
je tukaj in v podobnih primerih ohranil nosnik zato, ker so 
si ime izposodili Nemci, ki seveda niso poznali pravila o 
odp'ravi starih nosnikov. Saj vidimo isto pri imenu Udmat, 

> Primerjaj o tem Wilmaiins, D. Grammatik L*, § 128 2. 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj : Slov. krajevna imena po nemSkem Štajerju 1. 83 

hi je v slovenščini praviloma izgubilo nosni značaj, v tem 
ko kaže v listinah, ki so jih pisali Nemci, še okoli leta 1S00. 
za staroslovenski 2 svoj un. 

3. Aussee ~ osoje. 

Gorenještajerski kraj Aussee, čegar slovenski izvir se 
je mnogokrat slutil in zatrjeval, po moji misli še ni dozdaj 
razjasnjen tako, da bi mogli brez težav razumeti stare, v 
listinah ohranjene oblike tega imena. Kaemmel primerja v 
svojem večkrat imenovanem delu (str, 158) moravski kraj 
Uaov, ker se tudi ta imenuje nemški Aussee. Toda stare 
oblike ne govorč za to etimologijo. Piše se namreč za zdanji 
staj. Aussee v listinah tako: c. 1150 Oussa, Ossach, Ussach, 
XII/2 0'ssach, 1192 Avsse, 1246Awse, 1252 Csse, 1255 Uzs6, 
1260 Vusse, 1311 Ausse itd.; druge oblike (Rossah, Eussar, 
Awrs, Aushe) se mi zde samo pomote, oziroma muhe do- 
tičnih pisavcev. Marsikdo bi precej mislil na slovensko 01- 
šah od OUaiie, toda to je nemogoče zavoljo tega, ker se ne dž 
dokazati, da so Slovenci i že v dvanajstem stoletju tako la- 
bijalizirali, da bi bili pisali Nemci za I že u. Izvir besedi 
moramo iskati drugje 1 v nji menda ne tiči nič drugega kakor 
naše Osoje, Osojak, ime, s katerim je zaznamovano premnogo 
krajev, ki jim sonce zgodaj zahaja in imajo mnogo sence. 
Nemci so sprejeli slovensko ime v dvojni obliki: 1. Osoje, 
2. Osojah. Ko so po načelu svojega naglaševanja začeli po- 
vdaijati prvi zlog, ker se jim je zdel deblo, se je o pod po- 
vdarkom razširil v diftong oa ; s tem pa je bil razbremenjen 
o drugega zloga, ki je vsled tega prešel v o. Iz * Ouaaiflch, 
* Ousaifi pa je nastalo * Ouaeach, * Ousee; to zadnje nam Že 
daje današnjo obliko Aussee in pa Ossach, Ussach v starih 
listinah. Iz Ossach se je najbrž tudi razvilo .^mcA, ime vasi 
pri Grebmingu, ki se leta 1250. (prav kakor Aussee) ime- 
nuje Ovsach, Ovssach, leta 1 300 pa že Ausaeh. Oblika 
Otaiachf ki jo nahajamo za slovenske Osoje na Koroškem, 

6* 

D,B,t,zedby Google 



S4 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

pa tudi na Štajerskem (pri Slovenjem Gradcu), kaže manjšo 
starost: v nji je povdarjeni začetni o še ohranjen kot o in 
se ni premenil še v diftong. 

4. Fehring — borovnik. 

Tako se imenuje kraj na jugozapadu Gradca proti ogrski 
meji. Ta kraj ima samo na videz nemško lice. V listinah 
se imenuje Voeringe 1265, Vorinch 1300, Vering, Voering 
1305, itd. Da bi bilo ime res nemško iz mrhe in končnice 
— ing, bi imeli že v najstarejših oblikah vendar vsaj nekoliko- 
krat ohranjen h prve besede. Manjkanje tega h, ki nastopa 
še le v novi gorenji nemščini', kaže odločno, da v tej be- 
sedi ne tiči nemška vorhe, foraha, ampak slovenski hor. Slo- 
venska beseda se je glasila horovnik; ov je v nji pri Nemcih 
izpal tako, kakor v F^niiz (glej te besede) ; iz A je postal /, iz nik 
pa se je izcimil, kakor v sto drugih besedah ing. Po izpadu 
srednje končnice op se je moral povdarjeni o — Nemec je 
prenesel povdarek na deblo — po zakonu o preglaševanju 
(Umiaut) spremeniti v o, ki se danes glasi e. — Pravo nem- 
ško ime pa se mi zdi Farivg, ime krajine blizu Poljan pri 
Hartbergu, ker se v srednjem veku imenuje Vorhingperg, 
1381, vnter dem Forchach 1500; tukaj sta tako končnica 
kakor deblo nemški. Ali je seveda tako bilo od početka in 
ali ni vorh samo vcepljen slovenskemu bor, to ostane tajno, 
dokler ne najdemo navedkov iz starejših časov. 

5. Fcmitz — borovnica. 

Na graškem polju pod Puntigamom je vas Femitz. 
Kaemmel pristavlja v svojem večkrat omenjenem delu temu 
imenu vprašaj, češ, zdi se mu sicer slovensko, pa ne vč si 
ga razložiti. Po današnji obliki bi se sodilo najprej, da je 
to ime isto kar slovenska Bmiea, ki jo koroški Nemci ime- 



> Prim. ^ilmanns, D. Grammatik 1» § 89, 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj : Slov. krajevna imena po netnSkem Štajerju I. 85 



nojejo eno Fimitz, drugo pa Wei-nzack. Toda takemu domne- 
vanju se protivijo starejše, v listinah ohranjene oblike tega 
imena: 1209 Vorenze, Vorinze, 1265 Veumyten, 1295Vornz, 
1300 Vorencz, 1326 Pfoerentz, 1444 Vorchnitz; še 1. 1400. 
beremo Fomitz. Samoglasnik o v deblu nam v teh starejših 
oblikah odločno kaže, da nima beseda nič opraviti z brtiico 
od brno .blato'; oblika iz 1. 1444. Vorchnitz pa nam narav- 
nost namiguje, kje nam je iskati vir besede. V mnogih 
besedah, v katerih tiči slovenski bor, so namreč Nemci, ker 
50 zvedeli, kaj pomenja slovensko ime, to deloma preložili; 
koroške Borovlje se imenujejo na pr. v nemščini med drugim 
tudi Farchem. Izhajati nam je torej od drevesa bor. Kako 
seje glasila prvotna obHka slovenske besede? Da bi bila 
naravnost s sutiksoma kii + ica izpeljana iz bor (kakor jel- 
nik\, br^znica iz jela, brčza, hrastnik, jasenica, jasenik iz 
hrast, jasen), ni misliti, ker pri drevesnem imenu bor nikdar 
ne manjka [losredujočega zloga ov, prav kakor bi bila ta 
beseda prvotno u-deblo. Slovenska podstava nemškemu 
imenu je torej borovnica. Kjer so Nemci ohranili povdarek 
na zlogu, ki ga ima beseda v slovenščini, so naredili iz nje 
Braunitzen, kar vidimo na Koroškem (odtod osebno ime 
BroKMtteer); toda to se je zgodilo razmeroma zelo kesno, 
kar kaže ohranjeni slovenski glas b. Praviloma so morali 
Nemci povdarek prestaviti na zlog, ki se jim je zdel deblo ; 
pri tujkah seveda niso vedeli, kaj je deblo, odtod zapazu- 
jemo omahovanje v povdarku in vsled tega različnost novih 
oblik, ki so se morale po nemškega glasoslovja pravilih raz- 
viti nadalje. Kjer so povd<irili tretji zlog (rou), pri čemer so 
prvi zlog poštevali za prefiks, je nastalo iz našega imena 
Fram (prim. Fromdorf pri kranjski Vrhniki)'; kjer pa se 
povdarjalo resnično deblo (bor), je moral zlog ov izginiti ; 

■ Tukaj je <i za D postal tako, kakor v bavaričini fadtrn, oder 
za foderen, oder; primerjaj zgoraj v članku Admont odstavek na 
str. 79. 



.y Google 



časopis za zgodovino in narodopisje. 



najprej je izpal «j pred n-om ', o pa se je potem pošteval za 
končni vokal prvega dela zložene besede, prešel je kot tak 
v « in je pozneje izpal. Tako dobimo borovnica — b6rovnica 
— bčronize — b6renize — b6mize — f6rnize. Vsled pre- 
glasa (Umlaut) je moral v zadnji obliki o preiti v «, ki se 
pred r-om dandanes izgovarja na Štajerskem kot e. Primerjaj 
popolnoma enak primer v besedi Forolach, Ferlach za slo- 
venski lokal Borovljak iz Borovljane na Koroškem; enakega 
izvira kakor to zadnje ime je tudi Berlach na Štajerskem, v 
listini iz 1. 1436. imenovan kraj blizu Šoštanja. 

6. Onmdelsee — kr^iglo jezero. 

Jezero, imenovano dandanes Grundelsee, ima tako ime, 
da bi nihče ne iskal v njem kaj drugega, kakor nemško 
podstavo Grund-, bodisi da samo zase ali pa v nadaljni iz- 
peljavi s sufiksom, ki ima v sebi I, zlasti če pomislimo, da 
se v takih vodah rada nahaja riba Grundel ali GrSndUng 
(Cobitis barbatula), ki se stgn. imenuje grundUa ,turonilla* 
(Schmeller-Frommann, Bayr. Wtb. I. 1004). Toda stare listine 
glasno protestirajo proti takim etimologijam. Najstarejša 
ohranjena imena tega jezera so namreč: 1188 Chrungilsee, 
1300 Chrungelsee, 1386 Krungelsee; še le pozneje, 1. 1494., 
nahajamo prvič Grundelsee. Ne samo soglasnik g zsl pri- 
čakovani d, ampak tudi manjkanje preglasa (za u bi okoli 
1, 1500. vendar že pričakovaH u) nam spričuje, da rf ni 
prvoten in da v suiiksu ne tiči nemška končnica tla. Ime je 
mariveč slovensko: Grunddsee je samo delovita preloga staro- 
slovenskega kroglo jezero (Kp«riio K^Epo), t. j. okroglo jezero. 



< Soglasnik u> rad izginja v nemSčini pred drugimi soglasmki in 
za samoglasniki. To vidimo v mnogih imenih : za Tmonte, Tnunei se 
bere Demetz, Temetz, Damuez poieg stareJSega Teniawez (pri Ormožu), 
Tranez, Traenez, TrajTias, Tranazz (pri Mozirju), Taomatsch (pri Mari- 
boru) itd. Za Breftoimfeo pri Rajhenburgu se piSe 1. 1500 Brtaaraa. Tudi 
Staj. Slovenci sami se Že nagibajo k požiranju takega r, primerjaj v šta- 
jerskem BesediSu ranu 39 za ravnu. 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj ; Slov. krajevna imena po nemSkem Štajerju I. 87 

prav tako kakor se med jezeri na Pomorjanskem še dan- 
danes imenuje neko jezero Crang iz staroslovanskega R(i«ri 
(circulus) •. Lehko mi kdo reče, da jezero ni okroglo ; res, 
da ga Slovenci v stari dobi niso merili s šestilom ali cirk- 
Ijem, toda opazovavcu se zdi vsaka veča voda več ali manj 
okrogla; tudi dandanes ne moremo več vedeti, od kod so 
stari prebivalci gledali na to jezero, da so mu dali to ime. 
Da ime ni nemiko, je gotovo; Nemec je na slovensko ime 
navezal pozneje svoje pojme, prenaredil ga je, seveda ne 
da bi si bil tega v svesti, to je, s pomočjo narodne etimo- 
logije. In da ga je pri tem motita zlasti zgoraj omenjena 
riba grundila, zdi se mi verojetno zato, ker je večkrat v sta- 
rih listinah pri Ausseeju imenovana vas Krungel (1300 Chrun- 
gil), pač iz slovenskega R^&mo, še do današnjega dne ohra- 
nila obliko, nedotaknjeno po narodni etimologiji; vasi ali 
kraja na suhem narod ni mogel namreč spraviti v zvezo z 
ribo, ki plava v vodi. Prim. tudi Chrugel na Koroškem (An- 
kershofen II. 109), kjer ni bil več prevzet nosnik; tudi šta- 
jerski Krieglaeh (v starejših listinah Ckrugelacke, Chntglach) 
spada pač k podstavi kr(iglw ime se je sprva glasilo kr(tg- 
tjane, lokal v kr(fgljah ; za staroslov. s, nastopa m že v brižin- 
skih spominkih. Ime je pomenjalo stanovalce na okroglem 
mestu, bodisi od nature okroglem, ali pa okroglem vsied 
trebeža in krčenja. 

7. Irdnitig — jedlhniki. 

Tako se imenuje na Gorenjem Štajerskem potok in pa 
trg, ki leži ob njem. Nemec bo hotel z ozirom na listinsko 
obliko Yrrming 1478 spajati ime z * Irm- v besedi Irtninkart 
(prim. Vrminhartisdorf pri Grebmingu) ali v besedi Irmfried 
(Irfnsdorf 1 168, Vrmfridsdorf, 1299 IrenfridesdorO, kar je 
res nemškega izvira. Toda starejše v listinah ohranjene 

< Prim. MikloSič, Die slav. Ortsnamen aus Appelativen II., Denk- 
schriften der WA., ph.-h. KI. XXUI. 188. 



.y Google 



88 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

oblike imena Irdning protestirajo glasno zoper vsako tako 
ravnanje. Piše se namreč: 1140 Idinich, 1145 Irdnich, 1151 
Idenich, v 2. pol. XII. stol. Jedenich, 1 230 Jedenickche, 1250 
Jednych, 1260 Vednic, 1262 Jednik. Naslanjaje se na te oblike 
hoče O. Kaemmel (str. 158) izvajati ime iz led-^. Toda to je 
prazno domnevanje: iz I ne more nikdar meni nič tebi nič 
postati j, ki gotovo tiči v vseh navedenih starih oblikah. 
Zlasti Če pogledamo obliko Jedtiik in ne zabimo, da se v 
bavarski nemščini spreminja d pred soglasnikom m v r, ne 
bo nenaravno, ako pravimo, da je stara oblika Yrmck (1300) 
nastala iz Jednik (primerjaj zgoraj Admont, str. 77). Iz Yr- 
nich in Jednik pa je gotovo po kontaminaciji nastala današ- 
nja oblika Irdning. Toda kako nam je razlagati stari Jednik? 
Na led, kakor rečeno, ni misliti. Že pri besedi Eidla, Edlach, 
navedeni v članku Admont (str. 77), smo videli, — in to se 
da podpreti z mnogimi drugimi primeri — da so stari Slo- 
venci, ki so bivali nekdaj na Gorenjem Štajerskem, govorili 
kakor današnji koroški in v posameznih besedah tudi spod- 
nje-štajerski Slovenci' d pred /-om, prav tako kakor severni 
Slovani: torej jedla za jda. Tak d se nam je po mojem 
mnenju ohranil v besedi Jednik, ki se je v najstarejši sloven- 
ščini glasil jedlhnik%. Po izpadu polglasnikov po Havlikovem 
pravilu, katero velja popolnoma tudi za slovenščino, je za 
samoglasnikom d stoječi I vsled težavnega izgovatjanja 
(* jedlnik dvozložno izgovorjeno !) moral izpasti /, kar vidimo 
v enakih zvezah tudi v češčini: primerjaj tam ulednik za 
učedlnik, mdsnice iz mdslnice, rememlk za remeslnik*; poljski 
stadnik iz stadtmk. Da je tvorba jedl^nihk v slovanščini mo- 

■ Prim. v. Oblak v Archivu f. slav. Phii. XIX. 321 nss. S tam 
omenjenim ziljskim Maliehiedel (močidlo) se strinja štajerski Mtaotchitdtt 
(1495), poljsko ime blizu Frohnieitna. Iz * maiidlo, mcilnik so napravili 
Nemci pri NemSki Bistrici nad Gradcem Ouehari in OiehelUnp (starejSa 
oblika je Muotschil), smatrajoč začetni m za konec predlogove zveze 
am (= ar dem, auf dem, auf den). ~ ' Gl. Gebauerjevo Histor. mluvn. 
I. str. 368. 



.y Google 



Dr. K. Štrekelj : Slov. krajevna imena po nemSkem Štajerja I, 89 

goča, tO nam spričuje ruski JdnUek. Zaznamovalo se je 
ž njim to, kar z besedo jelovee, jelovnik, jdoviiak (prim. na 
Štajerskem JedUmeck, 1. 1 289 Jetonich nad Mariborom). Po- 
men besede je ne samo ,Tannenwald', ampak tudi potok ali 
voda, ki teče skozi velik jelov gozd ali izvira v njem', kakor 
se enako zaznamuje potok z istimi značajnimi črtami po 
javorju Javomik. Da je v nemščini poznejše dobe iz začet- 
nega Je postal /, to vidimo tudi sicer, n. pr. v imenu Isore 
za Jezerjatu, kakor se imenuje kraj pri Sv. Juriju na Tabru, 
imenovan v starih listinah Vserech, Vsorich, od apelativa 
jezero. 

8. ObgrUn — Dobrunje. 

Pri FUrstenfeldu na Bistrici je selo, ki se danes imenuje 
Obgrim. Etimologijo temu imenu nam pojasnijo starejše oblike, 
ki jih nahajamo v listinah: 1343 Dobruen, 1351 Tobruen, 
1400 Dobruen in Tobruen, 1427 Tobrun, 1460 Tebrun. Tu 
torej še ne nahajamo nobenega g sredi besede, v nje začetku 
pa še povsod ei ali t, ki mora potemtakem biti celovit del 
besede in se je v poznejši nemški obliki opustil le zato, ker 
so ga začeli poštevati za ostanek členka diu (die). Ime je 
slovensko Dobrunje, izpeljano iz slovanskega osebnega imena 
Dobrum od dobr%, katero še nahajamo v srbskem imenu 
DobnmoBt^ (v dečanskem hrisovulju 46); tvorbe s sufiksom 
KM so precej navadne.' Selo Dobrun in Dobrunje nahajamo 
v Bosni, mesto Dobrun v Macedoniji; tudi po Slovenskem je 
znano krajevno ime Dobrunje = Dobrunovo selo. Od oblike 
z —nje na koncu moramo izhajati zato, ker kažejo neke 
nemške listinske oblike in pa današnja po narodni etimologiji 
prenarejena oblika Gbgrun preglas vokala u. 

■ Primerjaj Mareti6, Narodna imena i preziroena Hrvata i Srba v 
Radti 82, str. 128— 129. 



.y Google 



Mala Izvestja. 

Pismo generala Gedeona Lavdona iz tabora pri 
RSavi dne 14. novembra 1. 1789. Original v rodbinskem: 
arhivu knesa Karla Auersperga v Losensteinleithenu. 

Cesar Jožef II. je kot zaveznik carice Katarine II. dne 
18. februarja 1788. leta napovedal Turkom vojno. Avstrijski 
narodi so se nadejali najboljšega uspeha, ko je meseca avgusta 
leta 1789, general Lavdon prevzel poveljništvo. Ta si je po 
krvavih bojih, v katerih se je slovenski polk Thum posebno 
junaSki obnese), osvojil Beli grad (dne 9. oktobra). Poročilo 
o tej zmagi je došlo 18. oktobra v Ljubljano, kjer je vzbudilo 
nepopisno veselje. MeSčani .so razsvetlili mesto in v slovesnem 
izprevodu prenesli Lavdonovo podobo iz mestne hiSe v redutno 
dvorano, stanovi pa so mu podelili v .spomin večne hvalež- 
nosti« kranjsko stanovstvo. Lavdonova zmaga je tudi Šta- 
jerske Slovence navdala z velikim veseljem; po vseh večjih 
krajih so slavili imenitnega junaka, kakor priča znana narodna 
pesem: tOj stojaj, stojaj Beli grad!<i Pet dni po končani 
slovesnosti v Ljubljani je Seifrid grof Liechtenberg odposlal 
Lavdonu pismo, v katerem poroča, da je za zmagoslavja roje- 
nemu sinčku vzdel priimek Gedeon. Ves vesel slavne zmage 
prosi Lavdona, da bi mu dovolil namesto botrovih imen zapisati 
v rojstno knjigo njega in njegove soproge ime. Grof Liechtenberg 
podpira svojo prošnjo z opombo, da se je tudi on kot stotnik 
bojeval pod Lavdonovim poveljstvom za osvojitev Schweidnitza 
(1761), in da je pred kratkim Lavdonova milost povzdignila 
njegovega mlajšega brata za generalnega majorja. Na to prošnjo 
odgovarja Lavdon v naslednjem pismu. 

I Dr. Karol Strekelj, Slov. narodne pesmi I, Lavdon (28 — 31). 



.y Google 



Mala izvestja. 91 

Hochgebomftr Graf! 

Ich erkenne als einen Beweis Ihrer mir sehr schatz- 
baren Freundschaft, dafi Sie mich zum Pathen Ihres neu- 
gebomen Sohnes bestimmt und nehme Dero mir hieraber 
gemachten Antrag mit Vergntlgen an, die LobsprQche, 
welche mir Euer Hochgeboren beylegen und die Kraft, 
welche Sie meinem Namen zutrauen, verdiene ich zwar 
nicht im geringsten, jedoch wird mein Pathe den Namen 
eines ehrlichen Mannes tragen, ' welcher in meinen Augen 
det rdmlichste von allen ist, und nach dem ich dahero 
auch immer am meisten gestrebt habe. — Mein Vomame, 
werden Sie wissen; der Name meiner Fran ist — Clara, 
gebome von Haag en. 

Ich bitte Euer Hochgebornen mich meiner gnSdigsten 
Frau Gevatherin unterthSnigst zu empfehlen, meinem 
kleinen Pathen aber einen Ku6 fflr mich aufzutrucken : 

Leben Sie insgesamt recht wohI und erhalten Sie mir 
Ihr Andenken und Ihre Freundschaft. Ich bin mit voll- 
kommenster Hochachtung 

Euer Hochgeboren 

gehorsamster Diener 
Lager bei Orsova, den 14. Nov. 1789. Loudon. 

Pismo priča, kako skromen je bil Lavdon in kako blago 
in nežno čuteče srce je bilo v njegovih prsih. Kt. 

Na Prekmurskem najden rimski denar. 
Zemlja ogrskih Slovencev je za nas zelo zanimiva tako zaradi 
narečja, ki se ondi govori, kakor tudi zato, ker je tu bilo jedro 
Koceljeve slovenske države in torišče Metodijevega delovanja. 
A ^odovinar in starinoslovec najde tu marsikaj zanimivega tudi iz 
rimske dobe. Tod je šla glavna rimska cesta Poetovio-Sabaria- 
Camuntum (ob Donavi). Poleg Halicana (blizu sedanje Spod. 
Lendave) so brezdvomno tu bile i druge večje in manjše na- 
selbine ter postaje — mansiones in mutationes. 



' Gedeon; glej Lampe, Zgodbe svetega pisma I, str. 338. 



.y Google 



92 Časopis za zgodovino in narodopisje. 



Poletu 1901 je na širnem polju med Bakovci, Krogom in 
S<Sboto neka ženska našla na njivi velik >kebelj< (prekmurski 
izraz za velik lonec) denarja. Ko si je nalagala breme trave 
in je potisnila roko pod breme, je otipala nekaj trdega. Po- 
gleda, kaj bi bilo, in vidi, da črepinja štrli iz zemlje. Odgme 
zemljo in najde kup starega denarja. Ko so po njivi dalje 
brskali, so našli več raztresenih Črepinj in novcev. Najden 
denar so ljudje deloma razgrabili, največ so ga pa poslali v 
muzej v BudapeŠto. Novci so nosili podobo in napis cesarjev 
Hadrijana, Septimija Severa, posebno mnogo jih je pa bilo 
Filipa Arabca. Poročevavcu se je posrečilo dobiti Se 5 novcev za 
muzej »Zg. dr.*, Štirje od teh so Filipa Arabca z napisom: 
Imp. M(arcus) lul(ius) Philippus Aug(ustus). Obraz cesarjev 
se lepo pozna; semitski nos kaže njegovo domovino, iz obraza 
se mu čita beduinska odločnost in lokavost, ima majhne brke 
pod nosom, pa kratek podbradek. Glava polnih las nosi navadni 
imperatorski venec. Na drugi strani je na dveh ženski lik, ki 
drži v desnici tehtnico, v levici pa zvrhan rog. Napis nam 
pove pomen : Aequitas Augg(ustorum) ' Na dveh je pa ženski lik, 
ki z desnico stresa klasje, z levico pa drži napolnjen rog in napis 
je: Annona Augg{ustorum). Peti novec, ki ga je dobil poroče- 
vavec, kaže mlado žensko glavo z napisom Herennia Etruscilla 
Aug. (I, 250), Na obratni strani pa je ženski lik "Pudicitia«, 
ki sedi na desno obrnjena in si s pajčolanom zakriva obraz, v 
levici ima scepter, ob robu je pa napis : Pudicitia Aug, 

Ker so ljudje pripovedovali, da so v bližini dotične njive 
tudi gomile, je poročevavec poletu 1903 nalašč prehodil ono 
polje. Res se že od daleč vidita dve visoki gomili, ki pa že 
po zunanji obliki vzbujata sum; ena je skoraj Stirioglata. Ljud- 
stvo pripoveduje, da so jih napravili vojaki, ko je bila »reberija< 
(mogoče da I. 1848.). Eno je tudi že nekdo razkopaval, drugo so 



' Oblika •Augustorumt nam pove, da je takrat vladalo veC ce- 
sarjev. Uarcus lulius Philippus (244—249) je imel za sovladaija svojega 
sina 3 priimkom Philippeus, Filip Arabec je 1. 248 priredil velikanske 
igre, zatorej se na njegovih novcih Cesto nahajajo tudi živalske borbe. 
Imel je vojne s Panonci, DaCani in Karpi ter so mu zato tudi dali 
naslov Caipicus Maximus in Dacicus. 



.y Google 



Mala izvestja. 93^ 

pa čeloma razvozili in niso notri niC našli. Pač pa so se po 
sveže izoranih njivah videle stare Črepinje in tudi tlo je na 
mestih valovito ; mogoče, da še krije kaj v sebi. f, Kovačič. 

Prerisek na steklu is Durerjevega * Marijinega &wljenjat. 
Vič- g, V. K. je daroval 'Zgodovinskemu društvu« risbo na 
steklu, ki nosi raonogram Albrehta DUrerja. Ggspod darovatelj 
poroča o njej : »Znano mi je, da je bila v Zajčkem samostanu, od 
tam je prišla na Dunaj k lazaristom, kjer so že bili pred cesarjem 
Jožefom, in potem v Gradec, odkoder sem jo prinesel v Maribor*. 
Slika je z rujavo barvo .(t. zv. Schwarzlot) naslikana na stekleno 
Šipo, ki je 45 cm visoka in 45 cm Široka. Slika je do zadnje 
poteze prerisana po velikem Dilrerjevem lesorezu {št. 4) iz 
zbirke Marijinega življenja. Nimam pri rokah izvirnega lista 
tega izmed najbolj slavljenih del umetnikovih, pa vendar bi 
midil, da je naš risar položil Sipo na lesores in potem pavziral 
črto za Črto. Drugače bi se dala težko razložiti ta doslednost 
tn natančnost ne samo v slogu, ampak tudi v izrazu, vrh tega 
pa tudi omejenost slike, ki samo toliko obsega, kakor daleč je 
segala Sipa. Dflrer namreč riše sv. Joahima in sv. Ano, ki se 
srečata pod zlatimi jeruzalemskimi vrati. Tako je srednji vek 
predstavljal Marijino spočetje. Na levo od nju je berač in 
meščan, v ozadju mestne utrdbe in nad njimi pa se odpira pogled 
v pokrajino z drevjem in z gradom na skali. Zlata vrata je 
postavil umetnik v ospredje in njih bogato s poznogotskimi 
omamenti okrašeni podboji in polukrožni svršetek služijo pri- 
zoru za okvir. Na našem prerisku manjka spodnji rob "z letnico 
1509, potem desni rob in zgoraj */& — t. j. vse od grada višje 
navzgor. A, StegenSek, 

lakopavanja na Slovenskem Štajerskem 1. 1903. 

Pri Vidmu ob Savi je izkapal rimske starine uradnik dež. 
muzeja Wilhelm Rauscher. 

Prof. F. Ferk je o počitnicah zasledoval na Pohorju rimske 
ceste in ostanke rimskih naselbin. 

Veliko se je minulo leto kopalo pri Hajdini na mestu 
starega Petovija. Do meseca novembra je starinski kopač M- 



.y Google 



94 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

Vnuk izkopaval za mariborski nemSki muzej. Meseca novembra 
je začelo izkopavanje tudi ^Zgodovinsko društvo«. Odkrilo se 
je na posestvu I. MaruSeka v vsem 214 Žganih grobov na desno 
nekdanje virunske ceste (sedaj okrajna cesta Ptuj— Pragersko). 
Večinoma so bili grobovi ovalni, le nekaj malo jih je bilo 
štiriogtatih. Nad enim se je na£la v zemlji t'04 cm dolga in 
77 cm široka plašča iz pohorskega marmorja, v sredini je bila 
50 cm dolga in 20 cm široka izdolbina, v katero je bila nav- 
pično vložena plošča z napisom, ki je pa manjkala. 

V mnogih grobovih ni bilo drugega, kakor mastna prst, 
kosci strohnelih kosti in Črepinj, v drugih so se pa naSIi razni 
okraski in posodje. Svetilnice nosijo imena tvrdk: Atimetus, 
Crescens, Festi, Fortis, lustinianus, Lucius, nekatere so pa brez 
imen. Svetilke so brez relijefov, vsaj one, ki jih ima »Zg. dr.<, 
iz Česar je sklepati, da so iz poznejSe dobe (ne iz 1. in začetka 
2. stol, po Kr.). Nekatere imajo prav gladke in tenke stene, 
druge so bolj robate. V grobovih najdene svetilke so popol- 
noma snažne t. j. niso se nikdar rabile, ampak so bile na- 
rejene nalašč za grobove, le one, ki so najdene v razvaljenih po- 
slopjih na posestvu g. Senekovičke, so očmele, znak, da so se rabile. 

V grobovih so se našle dalje raznovrstne, vmes prav Učne, 
a deloma razbite skledice. Omeniti je med drugim lično, 9 cm 
visoko, čisto celo stekleno »solznico« z dolgim ozkim vratom 
in stisnjeno ploskvo, ki ima v premeru 9 cm. Našle so se dalje 
zaponke, lasnice, zapestnice, kovinska ogledala i. t. d. Denarji, 
ki so hjH v grobovih, so sita slabo ohranjeni; kolikor se je 
dalo spoznati, so od Avgusta, Domicijana, Gordiana. Seveda 
se iz tega, da je v grobu Avgustov ali Domicijanov denar, ne 
sme sklepati, da je grob res tako star, zakaj pogostoma so 
devali v grob že obrabljene in zastarele denarje, Čei, za >obolusc 
v podzemeljskem svetu bodo že dobri. V nekem grobu se je 
našla prav lepa, 28 cm visoka, dobro Žgana, rdeča žara. Vse 
posode v grobovih so na zgornjem robu malo okrušene, kar 
ima simboličen pomen. 

Pozno v jeseni je začelo izkapati ptujsko muzejsko društvo, 
ki je v ta namen dobilo od vlade 600 K na razpolago, in sicer 



.y Google 



Mala izvestja. 95 

na parceli 217. Gornj. Brega. Odkrila so se razna poslopja, med 
podrtinami razno posodje, nakitje, pa ČloveSka trupla in tudi 
živalske kosti. En človeSki okostnjak je 5e držal v roki pisalo, 
Med poslopji so našH tudi majhno grobišče, deloma z Ranimi, 
deloma nežganimi trupli. (Slednja bi vtegnila biti krščaoska 
ali so pa pozneje ondi pokopana.) 

Mariborsko nemSko muzejsko drufitvo, ki je dobilo na raz- 
polago samo od mariborske hranilnice 10.000 K, je razkopalo 
tudi gomile pri Razvanju, kjer so se naSle razne predzgodo- 
vinske posode. 

Omeniti je tudi gomil pri Bišu v Slov. goricah, ki so se 
zadnji Čas deloma razkopale. V >Črmljenskem lesu< posestnice 
1. BrunČiČ se nahaja 9 gomil, katere je deloma Že prejšnja leta 
razkopaval na svojo roko njen brat, katerega je nekdaj rajni 
Trstenjak učil gomile kopati. Več gomil je dalje na sosednjem 
posestvu Jos. Pukšiča, ki jih je pa ravno zadnji čas veliko razvozi). 
O teh gomilah je poročevavec videl in zvedel naslednje : 

Obrnjene so na severozahodno stran, kar je redkost, ker so 
sicer gomile obrnjene bolj na poldnevno stran. Ležž precej nizko 
in sedaj raste po njih bukovje in smrečje. Novec, ki se je našel 
v neki gomili, je bil cesarja Vespazijana. Grobovi so bili zloženi iz 
velikih plošč trdega peščenca, kakršen se nahaja krog Sv. Bar- 
bare v Slov. goricah. V nekaterih gomilah sploh ni bilo drugega, 
kakor razbite Č rep i nje. Opozoriti je na dve posebnosti teh 
gomil. V nekaterih so bili grobovi Čisto ob periferiji gomile, 
kar se redko kje najde (t. zv. Siesheimer gomile spadajo v ta 
sestav). Druga posebnost teh gomil je ta, da so kosti bile mno- 
gokrat pometane iz groba, sicer pa gomila dobro zadelana. Ali 
je to morda delo sovražne roke, ki se je maščevala z oskru- 
njenjem grobov? AH je pa morda kdo pozneje izkal zakladov, 
potem pa zopet zadelal gomile? 

Sploh krijejo Slovenske gorice v sebi Se mnogo gomil, 
ki 50, Žal, že deloma načete ali razvožene, ne da bi se bil kdo 
pobrigal za natančni opis in najdene predmete. Neštevilne 
gomile SI. gor. nam kažejo, da v teh krajih v starodavnih časih 
niso gospodarili samo volkovi in medvedi, marveč je bil to 



.y Google 



96 Časopis za zf^odovtno in narodopisje. 

dobro obljuden kraj. Razvrstitev teh gomil je kažipot za pra- 
stare naselbine ter nekdanje rimske ceste, Se celo za najstarejše 
cerkve. 

Poverjenike našega druStva in druge prijatelje domačih 
starožitnosti prosinio, da nam blagovolijo natančno poročati o 
morebitnih najdbah, ali če kdo v kakem kraju kaj izkapa, naj 
si bo domačin ali tujec. Zasebnikom, ki niso dovolj vešči v 
teh rečeh, pa ni priporočati, da bi kar na svojo roko in v 
zasebne namene in le iz radovednosti izkopavali gomile in 
druge starine, ker utegnejo znanosti napraviti veliko škodo. 
Ni dovolj, da se starinski predmet izkoplje kakor krompir, 
marveč zelo važna je tudi lega in druge okoliščine, na kar 
je treba zelo paziti. fr. Kovačič. 

Polstoletni jubilej čeSke arheologije. 

Dne 23. januarja t, I. ob 5. uri popoldne je arheološki odsek 
češkega muzeja s slovesno sejo proslavil 601etnico svojega ob- 
stanka in SOletnico svojega glasila »Pamatky archaeologick6 a. 
mistopisn6».' SeSla se je k tej pomenljivi svečanosti res elita 
češkega razumništva: profesorji, umetniki, uradniki, duhovniki, 
advokatje, zdravniki, odlične dame i. t. d. Mesto obolelega pred- 
sednika I. Hlivka je predsedoval slavnostni seji kraljevograški 
škof dr. Josip Doubrava, ki je v daljšem govoru razvijal dose- 
danje uspehe arheološkega zbora v preteklem polstotetju. 
Vkljub težavnim razmeram, v katerih se je rodil ta zbor, vendar 
lahko s ponosom kaže na dosedanje pridobitve in uspehe na 
polju čeSke arheologije. Ker novejši čas zanimanje za starino- 
slovje bolj in bolj raste, si sme obetati arheološki zbor še 
lepšo bodočnost. 

Urednik časopisa >Pamatky archaeot. • je govoril o po- 
stanku in razvitku tega lista. Opozoril je, v Jcako neznatnih 
in tesnih prostorih so se razmestile izpočetka arheološka, naravo- 
slovna, numismatična in kulturno -historična zbirka, pa kako 
veličastno palačo ima sedaj češki narodni muzej. 

> >Painatky( razpravljajo bolj v poljudni obliki za Sitje občin- 
stvo arfaeoli^jo in kulturno zgodovino, dočim »Musejnlkt goji skoro 
izključno politično zgodovino in je namenjen le bolj strokovnjakom. 



^dby Google 



Književna poročila 97 



Arhivalni ravnatelj I. Schulz je opisoval trudapolno nabi- 
ranje ČeSke diplomatične zbirke, ki je 1. 1823 imela samo 20 
komadov, 1. 1830 že 900, I. 1855 pa 21.874 in dandanes ima 
diplomatični oddelek v ožjem pomenu 30.000, občinski oddelek 
40.000, grajščinski oddelek 23.000 listin. 

Kustos Smolik je poročal o razvoju numismatične zbirke, 
ki šteje sedaj 11.000 čeških in 900 inozemskih novcev. Prof. 
dr. Koula je govoril o folklori stične m in historičnem oddelku 
arheološkega zbora ter obžalovat, da je še v tem oziru med 
občinstvom vedno premalo zanimanja, vsled česar so že mnogi 
dragoceni predmeti odšli v inozemstvo. (Kaj Se le pri nas!) 
Naposled je profesor dr. Pič poročal o predzgo do vinskih izko- 
pinah in zbirkah. 

Mnc^obrojne Castitke in pozdravi so došli od raznih do- 
mačih in inozemskih muzejev, zemljepisnih, arheoloških in umet- 
niških zavodov v Rimu, v Parizu, Toulouse, Berolinu, v Belgiji, 
v L'psali, Stockholmu, na Dunaju, v Krakovem, v Sarajevu, Ljub- 
ljani i. t. d. Tem Čestitkam se pridružujemo tudi mi kot naj- 
mlajša panoga v organizaciji historičnega znanstva. 

Sijajni uspehi na zgodovinskem in narodopisnem polju, ki 
sta jih dosegla v 50 letih češki um in češka dlan, naj bodo 
tudi nam v bodrilo in v posnemo, jr. k. 



Književna poročila. 

lago-Ni^. Zur stejrisch-karntischen Kulturgeschichte des achten 
Jahrhuoderts. Von Dr. Valentin Pogatschnigg. iGrazer Volksblatti, 
1903, it. 468, 470 in 474. 

Najimenitnejši vir za zgodovino Slovencev v 8. in 9. stoletju >De 
ctmversioDe Bagoarioruin et Carantanorumc (o pokristjanitvi Bavarcev 
in Gorotanov), ki je bil spisan okolo 1. 871., nam poroča med drugimi 
naslednji dogodek. 

Slovenski knez Ingo je krščanske podloinike in njih poganske 
gospodarje povabil na pojedino; one je posadil za mizo, tem pa je od- 
kazal prostor zunaj poslopja, kjer bi sedeli kakor psi, ter jim postregel 
s kruhom, mesom in vinom v umazanih posodah, iz katerih naj bi pili. 
Podložnikom pa je ukazal postreči v pozlačenih kozarcih. Nato so go- 



^dby Google 



98 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

spodarji zunaj vprašali: >Zakaj rmvnaS tako z nami?« Ingo pa jim od- 
govori: iTi niste vredni, da bi se z neosnaženimi telesi družili s tistimi, 
ki so se že prerodili po sv. krstu; zato zavživajte hrano zunaj poslopja 
kakor psi.t Nato so se dali tudi ti poučiti v sveti veri ter so se pod- 
vizali, da bi bili prej krSčeni. Na ta način se je Če dalje bolj utrdila 
krSfanska vera. 

Ta dogodek razlagajo razni zgodovinarji različno. Nekaterim je 
Ingo solnograSki duhovnik, nekaterim grof ali knez, eni ga prištevajo 
Slovencem, drugi pa Nemcem. Gosp. dr. Pogatschnigg je po natanfui 
analizi poročila in ozirajoč se na ondaSnje pravne razmere dognal, da 
je bil Ingo slovenski knez, ali bolje rečeno, župan v Spodnji Panoniji ; 
kajti omenjeni zgodovinski vir se že od 6. poglavja naprej skoro brez 
izjeme ozira le na Panonijo in tudi Muchar (G. d. St. III, 147) imenuje 
Inga vojvodo med Muro in Savo, tedaj v Panoniji. 

Po razmerju med neciSkim in slovenskim glasoslovjem se je Ingo 
v slovenskem jeziku bržkone imenoval »Nigo». Na podlagi te podmene 
spravlja dr. Pogatschnigg Inga v dotiko z »Negovo«. Negova je grad v 
gomjeradgonskem okraju, ki je dal ime tudi vasi in župniji. Bržčas je 
pripadal ta kraj nekdaj dudlejpski grofovini. Nekateri deli starega gradu 
so Že stati pred enajstim stoletjem in mogoče je, da je bil nekdaj sre- 
■diSče celega okraja. Da je ime »Negovat izvajati iz osebnega imena, 
kažejo najstarejše oblike tega imena. Prvikrat se omenja vas Negova 
okolo I. 1130. z imenom tNegojne selot, grad pa 1. 1265. z imenom 
»Negove«. Prvi posestnik seje torej imenoval »Nego* ali »Nigo<; 
lahko bi bil tedaj naS »Ingo«. 

Znamenite so Pogatschniggove prestave nekaterih besed. >Mira- 
biliter fecit* ne pomenja, da je Ingo Čudeže dela!, ampak storil je ne- 
kaj spomina vrednega. »Servi credentes« niso bili sužnji, ampak »po- 
daniki«, podložni kmetje, enako ne pomenjajo besede *qui eorum do- 
minabanturi »plemenitaSev«, ampak samosvoje zemljiške gospodarje, 
katerim so služili podložni kmetje. 

V opazki še omenja dr. Pogatsdinigg, da se je povest o Ingovi 
pojedini v začetku 19. stoletja tudi pesniško predelala (Gust Fellinger 
v dramatski pesni ilnguoi [1816] in K. Golfr. vitez Leitner v baladi 
»Vojvode Ingua pojedina. 1825) in obžaluje, da Se dosle nikomur ni 
služila ta snov v podstavo zgodovinske slike, in prav taka slika bi 
okrasila Negovski grad. M. Ljubša. 

Die Einflihrung der deutschcn Herzogsgeschlechtcr Kfim- 
tcns in den stoveniscbcn Stammesverband. Ein Beitrag zur Rechts- 
und Kulturgeschichte von Dr. jur. Emil Goldmann. Breslau, Veri. 
v. M. & H. Marcus. 1903. S. 247. C. S m. 

Ena najzanimivejših prikazni v zgodovini karantanskih Slovencev 
je brezdvomno toli dramatično vmeščevanje koroških vojvodov na Go- 



.y Google 



Književna poročila 99 

sposvetskem polju. Zadnji Cas so tej kulturno-zgo do vinski zagonetki 
posvetili posebno pozornost pravni zgodovinarji. L. 1 899 je Pave! 
Puntschart > prvi iz pravno -zgodovinskega staliSča temeljito pretresel 
vire in pomen te svečanosti. 

P. pride do sklepa, da je obred na »knežjem kamenu« in »voj- 
vodskem stolu s odsev gospodarstvenik bojev. Med Slovenci sta se 
namreč, kakor drugod, ločila dva stanova : kuietski, ki se je pečal 8 
poljedelstvom, in plemiški, ki je zajemal svoje bogastvo zlasti iz živino- 
reje. Plemstvo je bilo gospodujoča stranka, kmetje pa podložniki. Ko 
so Agilolfi začeli po alpskih dolinah Širiti svojo oblast, jim je pogansko- 
slovensko plemstvo nasprotovalo, potlačeno kmetstvo pa se je ž njimi 
zavezovalo. V zadnji tretjini 8. stoletja je bila plemiška moč strta 
ter pod agilolfinsko in pozneje karolinško zaSČito vpeljana kmetska 
vlada. Na Gosposvetskem polju so volili »kmetskega kneza* ter ga na 
• knežjem kamenu* vmefičali, na »vojvodskem stolu* je pa sprejemal de- 
želno sodstvo in poklonstvo. NemSki vojvodi so ta običaj pridržali, da 
bi si tako lažje pridobili slovensko, poljedelsko prebivavstvo. 

Kritika (Poppenbeim, Jaksch, Wretschko, SchOnbach itd,) je pri- 
znala mnogotere vrline Puntschartove knjige, a zavrgla je njegov glavni 
stavek, da je namreč vojvodsko vmeSČevanje odraz gospodarskih bojev 
kara n ta o sk i h Slovencev. 

VpraSanje o izviru in pomenu tega običaja je poskušal reSiti na 
drug način dr. Goldmann v omenjeni knjigi. Ta učenjak poudarja, 
da se obred vmeSčevanja karantenskih vojvodov — pravno-zgodo- 
vinski unikum — mora pripisovati izrednim razmeram. In te izjemne 
razmere so bile v tem, da je tuji, nemSki državni odposlanec vladal 
slovenskemu prebivavsivu. To je pisatelja dovedlo do sklepa, >dass das 
Cereraoniell der sogenannten »Herj^ogseinsetzung* ursprUnglich d en 
Zweck gehabt habe, d e n stammfremden deutschenHerrscher 
in den Volksverband der Karntner Slovenen einzufilh- 
ren. (str. lao). 

Na podlagi te podmene se dajo razložiti vsi deli obreda, ki se 
je vriil pri obeh kamenih. Na iknežjem kamenui, ki je bit okrogla 
kamenita ploSča, prvotno žrtvenik, je bil novi vojvoda sprejet v na- 
rodno slovensko zvezo, doČim se je na svojvodskem stolu« vršilo vme- 
SCenje ter je tu novi vojvoda prvič sprejel poklonstvo svojih podložni- 
kov. Nekateri deli, kakor mahanje z mečem, so poznejši priveski, po- 
vzeti iz obreda cesarskega kronanja. Bistveni deli celega obreda so 
prastari ter imajo svoje nalike v raznih indo-germanskih (in do evropskih) 



■ Herzogseinsetzung und Huldigung in K^mten. Ein verfassungs- 
und kulturtreschichtlicher Beitrag. Leipzig 1899. Posledke svojega raz- 
iskovanja je pisatelj podal v poljudni obliki v >Zeitsctirift des deutschen 
and Osterr. Alpenvereiues*. 1901. S. 123-127, 



.y Google 



100 časopis za zgodovino in narodopisje. 

plemenih, a priiel je ta obred v rabo pri nastopu karantanskib vojvodov, 
ko so na mesto domaČih vladarjev stopili nemSki vojvodi, in vrSiT 
se je le takrat, ko je izumrlo kako vojvodsko pleme in nastopilo novo. 

V kritiCno pretresovanje glavnega stavka in posameznih dokazov 
se v tem kratkem poročilu ne moremo spuSčati. Mislimo, da Se s tem 
ni izgovorjena zadnja beseda, ampak se bo v naSem listu še večkrat 
nudila prilika stroko vnjaSkim močem, govoriti o vmeSčevanju karan- 
tanskih vojvodov in o razlagi Golrfmannovi. 

Priznati je pa, da pisatelj kaže obsežno erudicijo v svoji stroki ; 
stvarno in mimo razraotnije razna vprašanja o slovanski zgodovini, 
pravu in narodopisju. Svojo glavno trditev podpira po vseh logič- 
nih pravilih z obsežnimi zgodovinskimi, pravnimi in zlasti etnologičnimi 
razlogi, vendar ostane za sedaj le podmena, kateri je priznati mo- 
gočnost in verjetnost, nikakor pa ne gotovost. Škoda, da so 
g. pisatelju nepristopni (menda zaradi neznanja jezika) neposredno slo- 
vanski viri, ker bi tako mogel 5e giloblje prodreti v slovansko pravo 
in sploh v slovanski živelj. Za običaje južnih Slovanov se n. pr. skli- 
cuje na malovredno Kraussovo knjigo. F. K. 

Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Zbral 
dr. Franc Kos, c. kr. profesor. Prva knjiga (i. 501 800). V Ljubljani 
1902. (na zavoju 1903). Založila in izdala >Leonova družbat v LJub- 
ljani. Tiskala )KatoliSka tiskarna*. LXXX + 416 strani. 

Prva knjiga, za katero Se pride devet enako obsežnih knjig samo- 
za zgodovino srednjega veka, ima dva dela: >Uvod( in >Gradivo(. Uvod. 
obsegajoč LXXX str., nam podaja po kratkem predgovoru »Zgodovinski 
pregled, one dobe, za katero je v knjigi gradivo nabrano. Pregled je- 
tako-le razvrSčen; 

A. Razmere pred prihodom Slovencev (IX— XXII): 1. Zemijepisne- 
Crtice (IX— XIII). 2. Oblast Vzhodnjih Gotov (XIII-XVIII). 3. Verske 
in cerkvene razmere (XVIU— XXIII). 

B. Slovčni in njih boji z Bizantinci (XXni-XXXII): 1. Nekoliko- 
opazk o nekdanjih Slovčnih (XXIII— XXV). 2. Slovčni in Bizantinci 
(XXV-XXX11). 

C. Nastop Slovencev XXXn-XLIX): 1. Črtice o naselitvi Slo- 
vencev {XXXII- XXXVII). 2, Doba slovenske samostojnosti (XXXVin— 
XLIII). 3. Razširjanje krSčanstva med Slovenci (XLIII-XLIX). 

D. Važnejši dogodki ob slovenskih mejah (XLIX— LXin): I. 
Oglejska in gradeSka cerkev po razkolu (XLIX-LVni). 2. Začetek 
frankovske oblasti po Slovenskem (LVIII-LXIII). Vsi tu navedeni deli. 
uvoda se naslanjajo na dotične Številke regestov v drugem delu, vrhu 
tega pa nas pisatelj pod črto opozarja na razne spise, v katerih je že: 
obSimeJe razpravljal te reči. 



.y Google 



Književna poroSila. 101 



V zadnjem delu »Uvoda« (LX1V — LXXX) navaja pisatelj vse upo- 
rabljene vire v abecednem redu s kratkimi opazkami, kdaj so nastali 
in kako je ceniti njih vrednost. 

Dnigi del naše knjige »Gradivo« navaja na 369 straneh 336 re- 
g«£tov po kroaologiCnem redu. Nekateri regesti so že cele razprave, 
ker je vsa tvarina raznih virov o istem dogodku spravljena v celoto. 
Večinoma pa so regesti proste prestave navedenega vira in bodejo i: 
vrstno služile onim čitateljem, ki niso veSCi latin^ine in grSčine. Z 
slovenskim besedilom sledi vir v prvotnem jeziku razen nekaterih i: 
crpkov iz cerkvene zgodovine Ivana iz Efeza, ki je pisal sirski, po pn 
stavi dra. ScbOnfeldera (n. pr. St. 83., 88., 91.) Mnogoštevilne opazke 
pod trto pa razjasnjevajo podane regeste glede časa, oseb in kraji 

Naposled je pisatelj pridejal dva imenika, prvi krajev in oseb 
(str. 370 - 4131, drugi pa besed in stvari (str. 413—415). Na zadnji strani 
se navajajo tiskovni pogre£ki; pri teh se je prezrl pogreSek na i 
XXXVIII., kjer mora mesto »668-723« biti .568-623«, kar pa se sicer 
■z sledeče letnice samo ob sebi popravi. 

Omenili bi le sledeče: V St. 473. (str. 215.) bi za izraz lanathe- 
mizare« slovenski rajSi čitali: »Sinoda je . . . izobčila«, kakor pa » . . . 
preklela*. Glede razSirjanja krščanstva med Slovenci (gl. Uvod, C. 3.) 
uporablja g. pisatelj samo spis solnograSkega anonyma, ker »jako slabo 
smo poučeni o tem, kako se je krSčanstvo razSirjalo po južnih straneh 
slovenske domovinei (str. XLIX). Tu ni bilo povoda za enak polemi- 
čen spis, kakor je iConversioi, ki izločuje vse, kar bi bilo proti smeri 
^isa, namreč, da so se Slovenci svojevoljno udali solnograŠki cerkvi. 
Nazori g. pisatelja o razSirjanju krSčanstva med Slovenci so nekako 
optimistični. Ako je res, kar trdi Amo (St. 225., str. 266. in posebno 
op. 3) je že papež Caharija Karantanijo priklopil solnograŠki cerkvi, a 
to se ni ukienilo raditega, ker so že bili nekateri deželjani kristjani, 
ampak za to, da bi Bavarska lažje udržala politično nadoblast nad Slo- 
Tenci. Da je Virgilij moral vedno v Karantanijo poSiljati duhovnike, 
to niso povzročile vsakoletne Škofijske sinode, ampak nekrSčanski Slo- 
venci, ki so izganjali misijonarje. Virgilij je izbiral za misijon take 
dohovnike, Ici so že poznali razmere po deželi in tudi nekoliko umeli 
ljudsko govorico. Po naiem mnenju se je krSčanstvo utrdilo med Slo- 
venci Se le, ko je Amo ustanovil pokrajinsko Škofijo (chorepbcopatus), 
s katero so Slovenci vsaj navidezno dosegli zunanjo nezavisnost od 
solnograSke cerkve. 

Tu navedene reči ne kratijo velike vrednosti Kosove knjige. Delo 
časti pisatelja. Cena je za redne ude iLeonove družbe« primerna, za 
Mude pa previsoka. Iskreno želimo, da bi vsi prijatelji zgodovinstva 
podpirali to za Slovence imenitno književno podjetje. M. Ljubša. 



.y Google 



Časopis za zgodovino in narodopisje. 



Društvena poročila. 

Poroča društveni tajnik. 

t. Ustanovitev društva. 

"^Ii^rve klice, iz katerih je vzklilo naše društvo, ostanejo 
1^" za sedaj zastrte z zagrinjalom zasebnih pogovorov, 
dopisovanj in posvetovanj ; naše poročilo se zaCne s 
formalnim spočetjem društva. — Dne 18. sušca 1903 se je 
sešlo 19 gg., večinoma profesorjev raznih mariborskih učnih 
zavodov, k posvetovanju o ustanovitvi »Zgodovinskega dru- 
štva«. Shod sta skHcala po § 2 ravnatelj H. Schreiner in 
prof. Fr. Kovačič. Posvetovalnemu shodu je predsedoval 
ravnatelj H. Schreiner, poročevavec je bil prof. Kovačič, za- 
pisnikar pa prof. K. Vrstovšek. Predsednik in poročevavec 
sta poudarjala važnost tega društva, ki je uprav nujno iz 
kulturnega in rodoljubnega stališča. Prav posebno je še 
ustanovitev društva priporočal vseuč. profesor dr. Murko. 
Potreba takega društva se je enoglasno pripoznala in skle- 
nila njega ustanovitev. 

V podrobni debati so se pravila sprejela, kakor je po- 
ročevavec predlagal in kakor so sedaj tiskana, izvzemši ne- 
katere stvarne in stilistične spremembe. Živahna debata se 
je razvila glede imena. Poročevavec je predlagal prvotno, 
naj bi se društvo imenovalo »Zgodovinsko društvo za Spod. 
Štajersko*. Predlagala so se tudi imena; »Muzejsko dru- 
štvo« (ki bi bilo za zgodovino in naravoslovje), »Slovensko 
zgodovinsko društvom, »Zgodovinsko društvo* (brez dostavka). 
Z večino glasov je bil naposled sprejet predlog dr. Murka, 
da se društvo imenuje »Zgodovinsko društvo za Slovensko 
Stajerskoi. To ime izraža namen in obseg društva. Glavni 
smoter društvu je proučevanje domače zgodovine, 
muzej mu je pa sredstvo; glavne skrbi ne more vanj 
obračati zaradi pičlih sredstev in z ozirom na to, da že ob- 
stoji deželni muzej, in je zato naše društvo v drugačnem 
položaju, kakor n. pr. kranjsko »Muzejsko društvo^. Dosta- 
vek »za Slov. Stajer.* izraža nje^'ov delokrog. Njegovo sta- 
hšče je popolnoma znanstveno, kakor se je pri shodu izrecno 
povdarjalo, a kakor je n. pr. graško historično društvo nem- 
ško in mu nemški značaj vendar ne moti znanstvenega sta- 
lišča, enako je naše društvo u.-itanovljeno za štajerske Slo- 
vence, da med njimi goji in pospešuje poznavanje domače 
zgodovine. Njegov delokrog je pred vsem oni del štajerske 
dežele, koder prebivajo Slovenci. Na sosedne kronovine se 



.y Google 



Društvena poročila 



bo društvo oziralo, kolikor je to nujno za razumevanje 
južnoštajerske zgodovine. 

V delokrog »Zgodovinskega društva« se je sprejel tudi 
narodopis, ki prvotno ni bil v načrtu. Glede vrste udov 
so se prvotnemu načrtu na predlog dr. Murka dodjali tudi 
dopisujoči udje. Važno je bilo vprašanje, kaj se naj določi 
za slučaj, ako društvo preneha ali se razpusti. Na Slovenskem 
Štajerskem ni sedaj sličnega društva, ki bi imelo soroden 
cilj, s preseljevanjem v drugo deželo bi se pa povzročili morda 
večji stroški kakor bi bil vreden ves inventar, marsikaj bi se 
poškodovalo in izgubilo svoj pomen, ki ga ima le na domači 
zemlji. Ker je vsled sinodalne konstitucije 1. 1896 že bil 
ustanovljen v Mariboru diecezanski muzej za cerkvene sta- 
rine, se je sklenilo, da se v slučaju, ko bi društvo prenehalo, 
njegov inventar spoji z diecezanskim muzejem, s katerim 
ima itak stvarno sorodnost. 

Da se društvo Čim prej ustanovi, je posvetovalni shod 
takoj izvolil pripravljavni odbor, ki bi naj vladi predložil 
pravila v potijenje in pripravil vse drugo za ustanovitev 
društ\'a. V ta odbor so bili voljeni gg. : adv. dr. R. Pipuš, 
prof- dr. A. Medved in prof. dr. Fr. Kovačič, vsi trije iz 
Maribora. Pripravljavni odbor je izvolil začasnim predsed- 
nikom prof. Fr. KovaČiča ter je dne 1. aprila predložil pra- 
vila C. kr. namestništvu v potrdilo. Dne 5. majnika je od- 
boru naznanil mestni svet mariborski, da deželna vlada nima 
nič zoper ustanovitev društva, vsled tega je osnovalni odbor 
v seji dne 11. majnika 1903 sklenil sklicati ustanovni 
občni zbor dne 28. majnika ob 4. uri popoldne v mari- 
borskem »Narodnem domu*. Za ta občni zbor se je določil 
naslednji dnevni red: al poročilo osnovalnega odbora ; 6> vo- 
litev predsednika in odbora; v) razni nasveti In predlogi. 

Ta dnevni red in manifest o ustanovitvi novega dru- 
štva je osnovaini odbor objavil v treh štajerskih časnikih: 
v »Domovinit, v »Slov. Gospodarjui in »Stidst. Presse*. 
Društvena pravila se je sklenilo tiskati v 2000 izvodih; ob 
enem so se razposlale tiskane nabiralne pole nekaterim ro- 
doljubom, da se nabere za ustanovitev potrebno število udov. 
Začasno blagajništvo je prevzel g. dr. Pipuš. 

2- Ustanovni občni zbor dne 23. majnika. 
Udeležilo se je tega zbora 22 že vpisanih udov, pis- 
meno so sl^od pozdravili in izpričali svojo odsotnost dr. M. 
Murko iz Gradca, M. Slekovec od Sv. Marka pri Ptuju in 
J. Šiebinger iz Dunaja. 



.y Google 



i 04 časopis za zgodovino in narodopisje. 



Začasni predsednik otvori zborovanje ter povdarja, ko- 
like važnosti je ustanovitev »Zgod, društva* za Štajerske 
Slovence. Poleg naravoslovja nadvladuje dandanes historična 
veda nekako vse druge panoge. Odkar so Mavrinci v 1 7. 
veku . opozorili s svojo kritično izdajo starih pisateljev na 
temeljni zakon zgodovinski, da kdor hoče proučevati zgo- 
dovino, mora najprej preiskušati vire in dognati njih prist- 
nost, od tega časa je zgodovinska veda nastopila nova pota 
ter se krepko razvijala. 

Romanticizem 19. veka je zgodovini podal nov vzlet 
ter narodno-patriotično barvo. Sedaj postane zgodovina po- 
pularna. Zbiranje starin odslej ni samo »curiosum« neka- 
terih plemenitažev, ampak sedaj nastanejo narodni in deželni 
muzeji. L. 1802 je profesor Szechenyi sprožil idejo ogrskega 
narodnega muzeja, leta 1811. je nadvojvoda Ivan ustanovil 
Joaneum v Gradcu, leta 1821, je bil ustanovljen kranjski 
deželni muzej itd. Na Štajerskem so sedaj poleg deželnega 
muzeja in historičnega društva že lokalna muzejska društva 
v Celju, v Ptuju in v Mariboru. 

Zanimanje za zgodovino in starine zavzema vedno šiije 
sloje in dandanes prevladuje prepričanje, da zgodovina ne 
opisuje samo krvavih bojev in političnih intrig na vladarskih 
dvorih, ampak ona zasleduje celotno, kulturno, politično in 
gospodarsko žitje in bitje drŽav in narodov. 

Tudi štajerski Slovenci smo imeli doslej sicer zaslužnih 
mož za domačo zgodovino, toda ti so bili nekako osamljeni, 
zanimanje za domačo zgodovino je bilo premalo splošno, 
delo premalo sistematično. Vsemu temu naj odpomore novo 
»Zgodovinsko društvo«. Zgodovinska zavest tudi najbolj 
vzbuja narodno samozavest. Štajerskim Slovencem preo- 
staje le dvoje i ali z obupno, pasivno resignacijo čakati svoje 
smrti, ali pa krepko Živeti in napredovati tudi na kulturnem 
polju, zlasti zgodovinskem. 

Ob enem je poročal predsednik o delovanju osnoval- 
nega odbora ter naznanil, da se je oglasilo že 38 rednih 
udov. Začasni blagajnik poroča, da se je nabralo denarja 
120 K. Na predlog dr. J. Mlakarja se društvena pravila 
sprejmejo »en bloc*. 

Na to je občni zbor volil predsednika, 10 odbornikov, 
3 namestnike in 3 pregledovavce računov. Predsednikom je 
bil enoglasno izvoljen Matej Slekovec, župnik pri Sv. Marku. 
V odbor so pa bili voljeni : ravnatelj H. Schreiner, advokat 
dr. Rad. Pipuš, prof, J. Košan, kanonik M. Matek, prof. A. 



.y Google 



Društvena poročila 105 

Kaspret v Gradcu, prof. Fr. Kovačič, prof. Ferd. Majcen v Ptuju, 
prof. Jos. Kožuh v Celju, M. Ljubša v Gradcu, prof. A. Stegenšek 
v Mariboru. Za namestnike so bHi izvoljeni: Gabr. Majcen, 
prof. K. Vrstovšek in prof. J. Vreze; za pregledovavce ra- 
tunov pa adv. dr. Fr. Rosina, dr. Povalej in M. StrakI, se- 
daj župnik pri Sv. Petru bi. Maribora. 

Na predlog osnovalnega odbora sklene občni zbor: 
a) da se prihodnji obfni zbor 1. 1904 vrši po mogočnosti v 
Celju ter se ž njim združi poljudno predavanje, b) Naj od- 
bor skrbi, da se izda kaka publikacija, c} Naj odbor imenuje 
poverjenike po deželi, ki bodo nabirali ude, zlasti pa poročali 
o zgodovinskih in narodopisnih zanimivostih ter zbirali sta- 
rine. — Nasvet ^. Fr. Gorailšeka, naj društvo izdaja tudi čisto 
poljudne zgodovinske spise, se vzame na znanje, 

3. Prva odborova seja. 

Koj po ustanovnem občnem zboru je začasni pred- 
sednik mesto odsotnega novoizvoljenega predsednika sklical 
odborovo sejo, v kateri se je odbor tako-le konstituiral: 
podpredsednik ravnatelj H. Schreiner, tajnik prof. Kovačič, 
blagajnik dr. Pipuš, knjižničar in arhivar prof. A. Stegenšek. 
Tajniku in blagajniku se naroči, da oskrbita potrebne tis- 
kovine, zapisnike, sprejemnice, stampilije itd. G. Ljubša se 
naprosi, da sestavi načrt za delokrog društvenih poverjeni- 
kov. Na predlog prof. Kovačiča se sklene, zbirati v društ- 
veni knjižnici vse slovenske tiskovine, ki izhajajo na Štajer- 
skem G. Ljubša dostavi, naj se društvo priporoča, da se 
mu tu in tam iz zapuščine prepusti porabne knjige, s ka- 
terimi pogostoma ne vedo kam, ali pa jih zametujejo. Prof. 
Kaspret pripomni, da so celo stare pratike včasi važne za 
zgodovinarja zaradi raznih gospodarskih opazk. 

Prof. A. Kaspret tudi predloži načrt, kako naj bo ure- 
jena društvena publikacija ; obsega naj : 1 . zgodovinske članke 
iz različnih strok in slojev; 2. posebno važne vire za zgo- 
dovino južne Štajerske ; 3. zgodovinsko bibliografijo, ki se 
tiče Sp. Štajerske ; 4. društvena poročila ; 5. pregled zgo- 
dovinskih izkopin in najdb na Sp. Štajerskem, 

4, Druga odborova seja dne 6. vinotoka 1903. 
Mesto bolnega predsednika je predsedoval seji pod- 
predsednik g. Schreiner. Zapisnik zadnje seje se odobri. 
Mesto prof. F. Majcena, ki se je odpovedal odborništvu, se 
je v odbor poklical odb. namestnik, c, kr. vadn. učitelj Gabriel 
Majcen. K društvu je dotlej pristopilo 72 rednih (dva iz- 



.y Google 



106 Časopis za zgodovino in narodopisje.' 



med teh sta plačala dosmrtno udnino) in 7 podpornih udov. 
Na predlog predsednikov se sklene, da se le rednim udom 
dostavljajo sprejemnice, podpornim se pa v gotovih slučajih 
pismeno izreče zahvala. 

Tajnik omeni v svojem poročilu neutemeljene strastne 
napade na društvo v nekaterih Slovencem sovražnih listih, 
ki pa ravno kažejo važnost našega društva. 

Za poverjenike je predsedništvo doslej imenovalo p. n. 
gg.; naduO. Tom. Puščenjak za Cven in okolico, župn. Fr. 
Zmazek za Sv. Benedikta in Negovo, župn. L. Janžekovič 
za Veržej in okolico, kaplan Vid Janžekovič' za Sv. Mi- 
klavža v SI. gor., učitelj A, Kosi za Središče, naduč, Ivan 
Strelec za Sv. Andraža v Slov. gor., učitelj J. Godec za 
Lempah, kap. M. Sket za Laško in naduč. Fr. Jurkovič za 
Šmarje pri Jelšah. 

Dne 6. junija je predsedništvo vložilo prošnjo na c. kr, 
namestništvo, da se potrdi pravni obstoj društva. V dopisu 
z dne 27, jun. je mestni svet mariborski naznanil, da se je 
ugodilo prošnji. 

Ker predsednik M. Slekovec ne more zaradi bolezni 
sodelovati pri društvu, mu je pa na drug način pomogel: 
prepustil mu je vso svojo zgodovinsko knjižnico, vse svoje 
zapiske, vse izdane knjižice, stojalo za knjige, pisalno mizo 
in omarico za spiske ter povrh vplačal 1 10 K. Odbor sklene, 
da se mu pismeno sporoči iskrena zahvala za to. Ker je 
knjižnica že prepeljana v Maribor, je treba poskrbeti za pri- 
meren prostor. Predsedništvu se stavi dvojni predlog, da 
poskusi najti prostorov: ali naj stopi v dotiko z diecezanskim 
muzejem in se najme za oba skupno stanovanje, ali se naj 
skuša pridobiti prostor v »Narodnem domu*. 

Uredništvo društvenih publikacij se izroči prof. Ant. 
Kaspretu, vprašanje pa, ali se naj izdaje časopis ali letni 
zbornik, se odloži, dokler se ne pridobijo sodelavci in roko- 
pisi. Na predlog g. Kaspreta se sklene, v majhnih brošu- 
ricah izdajati kratek poljuden navod za zbiranje in obdelo- 
vanje starinskih reči. G. M. Ljubša spiše navodilo za kra- 
jevne kronike ; profesor Stegenšek za župnijske in deka- 
nijske arhive, profesor Kaspret za rodbinske in občinske 
arhive, prof. Kovačič za izkopavanje gomil in predzgodo- 
vinskih starin, Gabr, Majcen o narodnopisni zbirki. Pod- 
predsednikov predlog, da naj društvo oskrbi fizikalno-geo- 
gratično-zgodovinski opis južne Štajerske, se za sedaj vzame 



' Se je med tem preselil k Sv. Lenartu v SI. gor. 



.y Google 



Društvena poročila 



na znanje, — Odbor izrazi tudi soglasno željo, da bi dru- 
štvo čim prej začelo prirejati poljudna predavanja o domači 
zgodovini in konference za ožje kroge. Prof. J. Kožuh se 
naprosi, da prevzame potrebne priprave za prihodnji občni 
z\iOT V Celju. 

5. Tretja odborova seja dne 22. decembra 1903. 

V začetku seje se je podpredsednik g, Schreiner s top- 
limi besedami spominjal rajnega predsednika. Društvo je 
naznanilo njegovo smrt z osmrtnico v iSlov, Gospodarju« 
in v »Siidst. Presse«, 

Tajnik je zastopal društvo pri pogrebu v Ljubljani; na 
krsto je društvo položilo lep venec z napisom: »Zgodo- 
dnsko društvo . za Slov, Stajer. svojemu predsedniku«;. Dne 
19. dec. 1903 je pa odbornik, g. kanonik Matek opravil za 
rajnega slovesne zadušnice. 

Zapisnik zadnje seje se odobri. Vsled predsednikove 
smrti izpraznjeno odborniško mesto je prevzel namestnik 
profesor Karol Vrstovšek. Od zadnje odborove seje je pri- 
stopilo 15 rednih udov in 7 podpornih. S pohvalo se vzame 
na znanje, da je gospod župnik Franc Hirti prepustil društvu 
celega Valvasorja, tudi drugih manjših daril je došlo dru- 
štvu od raznih strani. Zlasti so podarili za knjižnico, arhiv 
in muzej gg. : dr. R. Pipuš več starih novcev in slovensko 
listino iz 1. 1630 ter nekaj knjig. Učitelj J. Godec v Lem- 
pahu več starih novcev, Fr, Puconja na Cvenu star turški 
novec, Fr. Rozman, trgovec v Vržeju več starih novcev, isto- 
tako dijak Lipovšek in Trstenjak, kapelan A, Kocbek, pri 
Sv. Petru pri Mariboru in Vid Janžekovič, takrat pri Sv. Mi- 
klavžu, mladenič J. Grandovšek pri Sv. Kungoti, kurat Ljubša 
v Gradcu, župnik Ogrizek v Črešnjicah je daroval več slik 
in starinskih rokopisnih knjig. M. Muršec, trgovec na Bišu 
je daroval več listin. Za knjižnico so darovali več knjig: 
dr, Fr. Kovačič, dr. A. Jerovšek, Gabrijel Majcen, župnik 
L. janžekovič v Veržeju, dr. Fr. Rosina, Ferd. Leskovar, 
župnik M. Šmid v Solčavi. Prostor v zmistu dvojnega predloga 
zadnje odborove seje se ni mogel dobiti, pač pa je dobilo 
društvo primerno sobo v deškem semenišču, kjer se lahko 
uredi knjižnica in tudi razne starine začasno shranijo. Usta- 
novitev zgodovinskega, narodopisnega in naravoslovnega 
muzeja za Slov. Štajersko v primerni hiši pa vendar mora 
ostati odslej vedno na dnevnem redu. 



.y Google 



108 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

Tajnik poroča tudi o izkapanju starin na Hajdini', ki 
se je pa vsled nepričakovanih zaprek moralo usta\'iti. — Za 
predavanja -in konference je doslej nedostajalo časa, moči 
in prostora. 

Urednik prof. Kaspret poroča, da si je pridobil nekaj 
sodelavcev med vseučiliškimi in srednješolskimi profesorji. 
Sklene se, da se izdaje glasilo »Zgodovinski listi* po tri 
•do Štirikrat na leto, vsakokrat vsaj 4 pole. Štirje snopiči tvo- 
rijo en zvezek. Redni udje dobe list brezplačno, za neude 
se določi naročnina 6 kron na leto. 

Za vezavo in ureditev knjig se knjižničarju nakaže 
100 K. ter se sprejme za knjižnico naslednji 

Poslovni red: 

§ 1. Društvena knjižnica ni javna, ampak je pristopna 
samo udom. 

§ 2. Domači in zunanji udje naj pismeno naznanjajo 
knjižničarju, kdaj in kakšne knjige žele. 

§ 3. Nihče ne sme lastnoročno jemati knjig iz predalov 
in omar, ali jih nazaj polagati. To opravlja le knjižničar. 

§ 4. Aito si domaČi udje na dom izposojajo knjige, 
je zapisati v zapisnik dan, naslov in signatura knjige, njih 
ime in stanovanje. 

§ 5. Izven mesta se pošiljajo knjige na odgovornost 
in stroške prosilčeve; sprejem je potrditi z reverzom. 

§ 6. Redka in dragocena deta, zemljevidi in listine se 
ne izposojajo na dom. Po dogovoru s knjižničarjem se zato 
otvori knjižnica. 

§ 7. Izposojene knjige se vračajo tekom enega me- 
seca. Obrok sme podaljšati knjižničar Še za en mesec. 
Kdor pravočasno knjige ne vrne, se opomni pismeno, in če 
še svoji dolžnosti ne zadosti, izgubi pravico izposojevanja 
ter se lahko tudi sodnijskim potem postopa zoper njega. 

§ 8. Prepovedano je, delati v knjigah opazke, pripiske, 
pregibati liste, podčrtavati vrstice. Izposojevavec je odgo- 
voren za vsako poškodbo. — 

Predsednik razvija načrt, kako naj bi se uredil opis 
Južne Štajerske. G. Majcenu se poveri, da izdela za to 
natančen načrt in poroča o tem v prihodnji seji. Dr. Rad. 
Pipuš priporoča gojenje pravne zgodovine. Sklene se tudi 
naročiti nekatera zgodovinska dela. 

' Gl. poro5ilo na str. 94. — • Iz raznih vzrokov se je pozneje to ime 
opustilo in sprejel naslov: »Časopis za zgodovino in narodopisje«. 



.y Google 



DniStvena poročila 

6. Četrta odborova eeja dne 1. marca 1G04. 

Navzoči : Podpredsednik g. Schreiner, prof, Kaspret,. 
gosp. Ljubša, dr. Pipuš, profesor Majcen, profesor Kovačič^ 
profesor Vrstovšek. Glavni predmet dnevnega reda je bil 
>Časopis*. Odobri se »predgovor*, ki gaje sestavil urednik 
in se v odborovem imenu priobči na Čelu društvenega gla- 
sila. Ker je tvarina za prvo številko narastla bolj, kakor se 
je pričakovalo, se še enkrat vzame v pretres vprašanje o 
ceni in načinu izdajanja. Načeloma se sklene, da list izide 
4krat na leto, toda v neobveznih obrokih ter se v ugodnem 
slučaju lahko razdeli na 6 številk, pa tako, da sta po dve 
združeni v eden zvezek. Glede cene ostane vse, kakor se 
je sklenilo v prejSnji seji. Upravništvo lista prevzame društ- 
veni blagajnik g. dr. Pipuš. 

Vprašanje glede kraj episno- zgodovinskega slovarja za 
Spodnje Štajersko se izroči posebnemu odseku, v katerega 
so iz odbora izvoljeni: g. H. Schreiner, dr. K. btrekelj, pro- 
fesor Vrstovšek in profesor Majcen, Po potrebi si ti privza- 
mejo veščake izven odbora. 

V načrtu za slovar je vzeti v poštev, da »Slovenska 
Matica« v kratkem izda opis Slovenske Štajerske, da se pri- 
pravlja tudi opis vseh cerkva in zvonov v lavantinski Škofiji ter 
da ima slično gradivo nabrano tudi štajerska deželna histo- 
rična komisija. Z ozirom na to je slovar primemo urediti^ 
da se ne bo isto ponavljalo, in kar je važnega opustilo. 

Rednih udov je do 1. marca pristopilo 1 17 in sicer od 
zadnje odborove seje 30, med temi tri posojilnice (brežiška 
100 K, mariborska 50 K, posojilnica v Dolu 20 K), g. župnik 
M. Meško je pa plačal 30 K. Na znanje se vzamejo razna 
darila za muzej in knjižnico, ki so jih priposlali zadnji čas 

fospodje V. Krivec, Fr. Ogrizek, Vid Janžekovič, Leopold 
kuherskf, stotnik Martin Žunkovič, Franc Krepek, Franc 
Godec, Josip Lončarič, A, Korošec, in G. Majcen, Slednja 
dva sta s predpustnega trodnevnega izleta v Sčavniški dol 
za društveni muzej prinesla zob in srednji člen nožnega prsta 
mastodonta, popolno spodnjo čeljust diluvijalnega jelena,, 
več starih narodnih noš in sta še vrhutega zasledila rimsko gro- 
bišče, ki se doslej še ni bilo preiskalo. Zob mastodontov je 
zadnji kotnik spodnje čeljusti, širok 7, dolg 15 cm in jako 
dobro ohranjen. Našel se je v mediteranski plasti litvansko- 
apnenega prodca 15 metrov globoko. Sploh je videti, kakor 
bi ta ruda hranila veliko antidiluvialnih živali. Jelenova če- 
ljust pa je ležala v sedanjem slatinskem studencu v Oče- 

D,3,tz.dby Google 



1 10 časopis za zgodovino in narodopisje. 



slavcih 8 metrov globoko. Za te redkoče se ima »Zgodo- 
vinsko društvo« v prvi vrsti zahvaliti g. dr. Levu Kreftu, 
zdravniku pri Sv, Jurju ob Sčavnici. Noše pa sta blagodušno 
podarili rodoljubni materi Koroščeva v Biserjanah in Košar- 
jeva na Jamni. — Za poverjenike je predsedništvo od zadnje 
odborove seje imenovalo p. n. gg. : dr. Chloupek, zdravnik v 
Ljutomeru, Fr. Ogrizek, župnik v Črešnjicah, Jos. Brinar, 
učitelj v Sevnici, Fr. Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu, 
Jos. Lončarič, kapelan pri Sv. Petru pri Radgoni. 

Na predlog predsednikov se sklene, da se bo upravno 
društveno leto odslej sklepalo s solnčnim letom, vsled tega 
je prvo društveno leto sklenjeno s 31. decembrom 1903. 
»Časopis« se bo pa smatral kot darilo za 11. društveno leto. 
Blagajnik dr. Pipuš poroča, da je 1. 1903 imelo društvo do- 
hodkov 845-40 K., potroškov pa 8172 K, torej ostane od 
prejšnjega leta 763'68 K. Knjižničarju se dovoli, da nakupi 
mizo in omaro za starine ter III, zvezek Zahnovega »Ur- 
kundenbuch«. G. Ljubša naznani, daje že sestavil pouk za 
spisovanje kronik; spis je vzel v pregled profesor Kaspret. 
G. dr. Pipuš opozori na nekatere kraje, kjer bi društvo brez 
velikih stroškov lahko odkrilo važne starine. Sklene se dru- 
štvena pravila izdati tudi v nemškem jeziku. 

Opomba: Imenik društvenikov se priobči v zadnji 
Številki tega letnika. 



K spisu »Slovensko cesarsko odločilo iz t. 1675.« 

(Glej »Časopis za zgodovino in narodopisje« I. 22-51.) 

V navedenem spisu obravnavano cesarsko odločilo ni bilo 
namenjeno samo podložnikom minoritskega samostana ptujskega 
v Majšpergu, ampak tudi tega samostana podložnikom v Zetalah 
in Stoprcah, morda pak tudi Se drugim kmetom v krajini nad 
BoČem in Donaško goro. Ohranil se je namreč tega odločila ne 
samo prepis, ki smo ga mi objavili zgoraj, ampak tudi prepis, 
ki je bil v razglasilo določen Žetalcem in Stoprčanom. Od 
25. vrste prvega na strani 26. dalje slove namreč drugega konec: 

(Zunaj): »Endo Domino parocho in Schiltern 
Simt perlecta 15. Decemb: in Shiltem 

Andreas Muhizh Parochus. 
Idb. luJii 1720 a Dno Vicario in Schiltern ipsis nostris 
subditis et convocatis rusticis promulgatae fuerunt in Stoperzen.« 



.y Google 



Dr. K. gtre kelj : K spisu .Slov. ces, odločilo iz 1. 1675. 1 H 

Ta prepis je objavil M, Slekovec sam v št. 19. 1. 1896. 
iDom in Sveta* pod naslovom .Dva stara rokopisa«*. Jaz sem 
to objavo, ko sem pripravljal spis za natisek, popolnoma prezrl, 
ker sem za trenotek pozabil, da se pri nas stari rokopisi pri- 
občujejo tudi na — platnicah naših listov ! ! * 

Prepis odločila, ki ga je priobčil Slekovec (zaznamujem 
ga z B) in je bilo namenjeno Žetalcem-Stoprčanom ter izhaja 
iz minoritskega arhiva ptujskega, kar sem domneval tudi o tistem, 
ki sem ga priobčil jaz, se loči od našega, ki ga zaznamujem 
z A, \ marsikaterih, toda le malenkostnih točkah. 

Pred vsem je opomniti, da ima tudi prepis B oblike, ka- 
tere je pregledovavec prepisa A popravil in sem jih jaz zazna- 
moval večinoma pod črto. Tudi B piSe namreč: aakiterimo 
{sX.r. 24, v. 12; o na koncu te besede je stal najbrž tudi v pre- 
pisu A; v našem tekstu je usakihUerimu iisVown3L pomota za 
tsttkiterimu), saki (12), sakilerimo {17; tudi tukaj kaže zadnja 
črka v A, kakor da bi bil h popravljen iz 0). kouzlij (15), ta 
defiei»ka robatia (20— 21)i ta siuhiska ali uojina robatha (25), 
che (26), sgouari (27), saka (str. 25, v. 15), faki (19). Dalje kaže 
natančneje primerjanje, da je tudi A (kakor B) imel sprva nu 
Hieftio JliOig (str. 26, v. 10—11) na mesto zdanjega inu liichUg 
jiifiig. Tudi na str. 24, v. 26 — 27 je v besedi sapoucdalo zadnji 
o najbrž popravljen iz « (aapouedalu), in isto velja morda tudi 
o u besede timie (str. 25, v. 31). Čudno je pak to, da kaže 
prepis B res nhtrah (str. 26, v. 7), kar je v A šele pregledovavec 
popravil iz ftrah. Izpuščene besede obeh prepisov so manjkale 
najbrž že v prvopisu. Prepis B nam kaže dalje, da moja poprava 
lo gorne v te yonit (fem. pl.) (str. 25, v. 11) ni prava, ampak da 



' Prvi, ki (Ta je pisal ljutomerski župnik Andrej Raputh, obsega 
majhen odlomek preloge evangelija Sv, Mat, pogl. 5., v ljutomerskem 
narečju iz 1. 1686 — 1690. S tem jepopolniti spisek Štajerskih spominkov 
oa sir. 23. — • Ta Sega je naSa iznajdba. Ne da bi nam manjkalo prostora v 
Ulitih samih, saj mnogokrat tožijo pisatelji in vredniki, da ne vedo, >š čim 
naj bi napolnili bele strani praznega popirja«, — am^ak to je čudno, 
da se lavračajo na platnice ravno stvari, na katere bi morah biti po- 
sebno pozorni, ako nečemo, da obvelja znani Koseškega izrek >Kdor 
zaničuje se sami itd. Bojazen pred spoznavanjem samega sebe je kriva, 
(ia smo v etnogratiji daleč daleč zaostali za vsemi drugimi Slovani, ko 
smo vendar v prejšnjih letih že marsikaj storili in dosegli. Če pri nas 
prinese kak list kaj podobnec^a, se vtakne to — na platnice, tako 
rekoč z nekakim opravičevanjem : »Oprostite in ne zamerite, — narodna 
pesem, narodna pravljica!« Na platnice sodijo inserati, razglasi, šarade, 
skrivalnice, skakalnice, šah in druga taka ropotija ; tudi marsikatera 
umetna pesem ali novela ali črtica bi bila tam bolj na mestu, kakor v 
listu samem- — Potemtakem se tehko pripeti, da se marsikaj prezre, 
kar bi zaslužilo našo pozornost. 



.y Google 



1 ] 2 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

se mora glasiti to gomo (fem. sg.); vendar rabi tudi prepis B 
sam enkrat to besedo pomotoma v srednjem spolu (tieffouiin 
gorni, str. 25, v. 8). Da je fhkotizhane (str. 26, v. 3) res le pomota 
in da je res brati soi/jmč (str. 26, v. 2), nam kaže B, piSoČ skon- 
zhnne, in Slekovčeva opomnja, da je tam nekoliko pred schomuz 
bilo pisano somur (pač som»?A, somutsck !), potem pa spet izbrisano. 

Glavni razloček med A in B se tiče grafike, in čuditi se 
moramo, kolik je: skoraj bi se pozdevalo, da seje malo vajenima 
pisavcema n arekat a preloga, kar ni nemogoče, če vidimo, 
s koliko naglico je bilo odpo.slano odločilo. V Žetale ni dospelo 
o pravem ča.'!U ter je bilo razglašeno Šele v nedeljo, 13. decembra 
(tako je pač brati namesto 15. decembra). Da res nima a 2 dvema 
vejicama na vrhu nobenega pomena za izgovor, se ravidi naj-i 
bolje iz obeh prepisov: A piše vča.si a, kjer piše B a, B pa piše 
vča.si a, kjer piše A svoj a. V B je tiskano pomotoma včasi d 
za a; ' nad vokalom sta v naglici spojeni vejici, obrnjeni druga 
k drugi. Nobene skladnosti ni med pisavcema tudi glede rabe 
sikavcev in šumevcev; vendar se lehko reče, da je A bil bolj 
vešč bohoričice, kakor B, samo v rabi znamenja za Č (zh) je ta 
nekaterekrati doslednejši, glede soglasnikov i in i pa mnogo 
bolj neveden od pisavca A. Tudi za A pisavca ^ piše if večkrat 
ck in rajši tudi podvaja soglasnike: robatla, khmettam, tscka/iitii, 
km^e. Enako nedosledna sta pa oba v rabi znamenja u in v, 
vendar ima B rajši zadnje znamenje. Za i na koncu besed piše 
B j samo v dalj (str. 25, v. 1 6), sturitj (str. 26, v. 7). Če se ne 
oziramo na te in že zgoraj omenjene razlike, se loči prepis B 
od prepisa A v tem; ^ 

(Str. 24) 1 heffeliel, {prira. ktlih za kelh) — 6 tuuA.B.i — 6 *o — 
10 ufiei^ — 10 — fl pmicAniai — 13 xedt* — 15 fl fejniitji Pototchit/ kotai^ 
poftlatl (zavoijo menjave glagola je morda pristavi! pregledovavec pre- 
pisa A prvi besedi hj, —• 17 j;i6re — 18 nimau — 19 robatla — 20 taiati>n 

— 26 Daia, — (str. 25) 3 ttraffnge — 4 > — 4 keteii — 5 kmtttj U 
khiaet« — 6 pni/ pa — 6 keleri — 7 itraffan viil taitlimu — 8 dejietina — 
8 orf/ o — 9 potihmal ~ 9 toi»(« — 10 morieo — 10 «npntiai"»(J( — 10 »po- 
/nane — 12 Oorma i (pisec B je torej ostal pri vdomačenem sufiksu) — 

12 /<i -- 13 u boiie — 13 uii t uuupo^u, chelerl pail- itlaio/ oli k uaupotu, tItH 
pa, dteteri pak »oie — 14 ne poitau — 15 ip-atch — 15 aedeie ^19 kokar — 
20 prada — 27 nekar — 27 leltuchili — 62 perttAona — 30 dnigem laniachena 

— 31 rohaUa — 31 gmaonAi- — (fitr. 26) 3 na/he/ uo/Ae — 4 utaki ii!/hi/ 
taki ui/tchi — 5 po/ihmolu — 6 eAi/ ke ~ 7 rolta — 9 karj kai — U na- 
pre ni (ta ni je najbrž pristavil pregledovavec)] iwprei — 22 gratiolae. 

Varijante prepisa B pak nikakor ne modificirajo mojih 
jezikoslovnih izvajanj, ampak jih celo potrjujejo in dotrjujejo. 
V Gradcu 14. aprila 1904. Dr. K. Štrekelj- 



i by Google 



o slovenskem Štajerju v jožefinskt dobt. 

Dr. Pran IleSiJ!. 

I. 

SlOTenski >Contrat 80cial> iz 1. 1789. 

tovoriti hočem o »Malem besedišuc, o knjigi, ki je iz- 
£la prvič v Mariboru leta 1789. 

Izbral sem razpravi naslov »Contrat social« ; ta 
naslov odgovarja prav za prav le enemu delu knjige, a do- 
tično poglavje utegne biti najznafilnejše. 

Doslej BO znani trije primerki te knjige v istotolikih 
natiskih. Prvega iz 1. 1789. je zasledil p. Valter Šmid v 
admontski benediktinski knjižnici, drugega iz 1. 1809. in tret- 
jega iz 1. 1818. pa g, prof, dr. Štrekelj v graški joanejski, 
oz. vseučiliški knjižnici ■. 

Jaz sem rabil ta-le zadnji natisek. Kljubu temu sem 
postavil na čelo letnico 1789. Svrha in značaj moje raz- 
prave dovoljujeta to brez dvojbe, osobito, ker sta drugi in 
tretji natisek skoro neizpremenjena odtiska prvega*. Duh 
knjižice pa je duh jožefinski. 

Že iz tega, kar smo prav kar povedali o značaju knjige, 
se vidi, da to *Malo besediše< nikakor ni besediše, kakor 
ga s tem imenom poznamo med deli Marka Pohlina, da ni 
slovar v tem pomenu besede, kakor jo običajno pojmimo. 

Naše >Malo besediše« ima marveč čisto drug značaj; 
lo bo se hitro pokazalo, ko pregledamo njega vsebino. 



■ Popolni naslov knjižice navaja g. prof. dr. Štrekelj v tem >Ča.- 
* L 28,. — • Štrekelj ib. 



D,3,tz.dby Google 



časopis za zgodovino in narodopisje. 



5.-7. 



7.-9. 



Vsebina knjige. 
a} Prvi del knjige (3.-39.) 
Na videz odgovarja naslovu knjiiice nje prvi del, ki 
sega do str. 39. Tu stoje namreč res vzporedno na prvem 
mestu slovenske, na drugem nemške besede istega pomena, 
a vobče ne po abecednem redu, red marveč določA stvarna 
zveza; ves ta >slovarček* namreč razpada v več stvarno 
različnih oddelkov, ki jih opaziš, če natančneje gledaš, premda 
na vnanje v tisku niso ločeni; tako so od strani 
3. — 5. krstna imena (prvo: An-dre-as) 
deli človeškega telesa, dušni 

pojavi (na čelu : Zhlo-vek) 

iipena oseb po rodbinskem 

razmerju in poklicu ... ( — Mosh) 

9.— 10. deli hiše (— Dvo-ri-she) 

10.— 11. poljski pridelki ( — Aj-da) 

11.— 12. obleka (- Ah-len-ze) 

12. — 13. jedi in pijače ■( — Bri-navz) 

13. — 14. bolezni (— Bo-le-sen) 

14,-15. domaČe četveronoge živali . { — Bik) 
15, — 16. domače ptice ,...-., (— Go-lob) 

16. gozdne in poljske ptice . . (— Bri-nov-ka) 
16.-18. nevarne živali in take, ki se 

zde nevarne {— Be-zhe-la) 

18. — 20. drevje, vmes drugovrstne be- 
sede (— Ar-ja, Berst) 

20. živali (— Je-len) 

20. — 21. kar je videti na travniku, na 

polju, v gozdu ( — Ja-go-da) 

21,-35, besede najrazličnejšega po- 
mena v abecednem redu . . { — Ah-la) 
35.-36. Voz, deli uprege, poljsko 

orodje ( — Vofs). 



^dby Google 



Dr. Fran llcSič: O slovenskem Štajcrju v jožefinski dobi. 1 15 

Končno Se nekatere rastline do 39. strani. 

V oddelku »deli hiše* (9. — 10.) in v vseh naslednjih 
do str. 35. opažamo abecedni red ; v abecednem redu so tudi 
krstna imena na čelu slovarčka. 

Zdi se, da je piscu šele med delom prišlo na um, da 
bi utonilo biti najbolje, besede poedinih stvarnih enot po- 
dati v abecednem redu; morebiti pa se mu je pri naštevanju 
delov človeškega telesa in dušnih pojavov zdela važnejša 
stvarna nego formalna, abecedna zaporednost, istotako pri 
naštevanju udov rodbine. 

Sigumeje se da tolmačiti nered na koncu slovarčka. 
Kar se je dalo spraviti v stvarne skupine, je podal do strani 
21., kar pa mu je še ostalo besed, je spravil v abecedni red, 
naj si bo pomen tak ali drugačen (21 . — 3S.). S tem, je mislil, 
lahko konča slovar, a na zadnje še mu je prišlo na misel 
to in ono, osobito poljsko orodje, in to je dodal brez vsa- 
kega reda na koncu. 

Če še uvažimo, da je tudi v prejšnjih oddelkih včasih 
izven abecednega reda vstavil kako besedo (na pr. v od- 
delku »obleka« besedo »hod-nik* med »ko-shuh* in »Pre- 
di-vu«; pri boleznih je »Mer-fel-za« med »0-ma-ta« in »Ra- 
na«, za »'VVod-le-jen-jem« pa je še »Sla-bost* in »Su-shi-za« ; 
pri jedeh in pijačah »Te-le-ti-na« selena zadnje za »Vinom« ; 
pri nevarnih živalih »Gli-fta« med »Mu-ha« in »Of-fa« ; pri 
iivalih (20.) »Hudopjer« na koncu za »Vovk«), lahko re- 
čemo, daje pisec sestavljal ta »slovarček« z ve- 
liko naglico in ga dal tiskati tako rekoč po pr- 
vem konceptu. 



Uredba »slovarja« kaže, da ni bil namenjen v svrho, 
ki ga imajo v abecednem redu sestavljeni slovarji, kjer si 
poiščemo poedinih besed, ako kje naletimo nanje, pa so nam 
neumljive. 

Digit Si by Google 



^ 1^ časopis za. z^odoviiio in narodopisje. 



>Malo BesediŠe* je marveč nazorni nauk, kakor ga 
nahajamo v starih abecednikih. 

Slovenski abecednik iz 1. IBO8.1 ima na koncu pet in 
pol strani nazornega nauka o delih človeškega telesa, o duši, 
o uredbi človeSke družbe, o hiši in hišnih pripravah, našte- 
vajoč vse to z nemškim prevodom vred. V tem se kaže vpliv 
Pestalozzija, ki je po načelu >Od bližjega k oddaljenemuc 
pri nazornem nauku izhajal od Človeškega telesa, Češ, naj- 
bližji si je človek sam. 

Štiri strani nazornega nauka v abecednem redu ima 
tudi Vodnikova >A.zbuka< iz 1. 1812. Obširno razpreden 
(30 strani obsegajoč) pa je bil ta nazorni nauk v enem tipu 
abecednikov Rottenhannove dobe (1805 — 1848); začenja se 
2 udi človeškega telesa, naštevajo se in v stavkih izražajo 
njih opravila, naštevajo se deli hiše in hišne oprave, našte- 
vajo se živali in potem izražajo stavki o njih glasovih itd., 
le da preide v teh knjižicah naštevanje reči polagoma v 
stavke *. 

Naše »Besedišet, ki obsega v prvem delu do- 
slej najstarejši poznani slovenski nazorni nauk, 
j e torej učna knjiga, bolje rečeno, knjiga za 
učenje. 

Namen ji je bil sploh naučiti citati; to se vidi že iz 
tega, ker so vse besede slovarčka deljene po zlogih. Isto 
delitev zlogov nahajamo tudi v abecednikih ali plateltofih 
Felbigerjeve dobe, oz. njih zlogovalnicah *. Sploh pa tudi 
krstna imena v začetku islovarčka« živo spominjajo najsta- 
rejših abecednikov. Že Trubarjev abecednik ima za zlogi 
take-le besede po abecednem redu : Abel, Abraham, andrei, 
appolonia itd. 

Poseben namen te knjige pa je bil gotovo, 
naučiti nemški; ta namen je imel tudt en cel tip abe- 

' Prim. moj spis >0 pouku slovenskega jeztkac, str. 9. — 10. in 
str. 25. — • »O pouku itAt, str. 29. — » O pouku, str. 9. 

D,B,t,zedby Google 



Dr. Fran Ilefitč; O slovenakem Štajerju v jožetlnski dobi. 117 

cednikov Felbigerjeve dobe < in abecedniki naslednje, Rotten- 
hanove dobe*. 

Seveda knjiga pač ni bila namenjena za šolo, ne za 
(icco, kakor se to razvidi še posebej iz vsebine nje drugega 
dela, služila naj bi marveč odraslim, ki bi se ho- 
teli učiti Citati in učiti nemški. 

b) Dragi del knjige (39. do 112.) 

Za »slovarčkomc sledi čtivo, namenjeno pouku kmet- 
i^kega ljudstva, dvojezično; na vsaki strani sta dva stolpca, 
pn'i je slovenski, drugi (vzporedni) pa nemški. 

1. Prosvetljenost. 

V prvem sestavka »Dva pogovorna Mosha« se pogo- 
varjala seljaka, grede v mesto in iz mesta, o živinskih 
boleznih. Iz tega pogovora zvemo, daje eden izmed 
njiju radi obolelih svinj bil šel k svojemu župniku, >inu (im 
utev eno fvetu Mesho na zhaft fvetimu Antono plazhat, de 
lii B<^ meni moje Svjne sdrave obdershat otev. Ta Fajma- 
ihtar fe na to fasmeji, inu rezhe k' meni: vi ozhte de bi 
Bog is svojm Svetnikami vashe fvjne sdrave obderlhati mev, 
n pak taiile skos vasho NeskerbHvoft farni je pokonzhate.c 
Na to ga je župnik bil poučil, kako mora s svinjami ravnati, 
da bodo zdrave. 

Drugi kmet, njegov sosed, mu pravi, da je njemu pro- 
Slega leta obolelo tele. »Kaj je fa ena Bolefen bla, jeft ne- 
vem, eni fo rekli, de fo uraki bli, ali pak, de je želu fazo- 
pranu blu.c Oni prvi kmet pa mu odgovori, da je on tudi 
radi obolelega teleta hodil k župniku »po shegiiane Rezhi, 
on pak me je mozhnu kregav, fe fazhne smejat, inu rezhe : 

' ib. — ' ib. 12.— 13. — Uvažimo Se to-le: Ko so 1. 1776. nameravali 
Ijatdjandd kapucinci natisniti Hipolitov slovar, je ex-jezuit BAartin Naglic 
pisal v .WochentL Kun dschaf tabla ttc (XXV.) : »Immerhin ist dem Vater- 
•ande ein WOrterbuch erwQnschlich »uid iwar sowohl zur Eriernung 
(remder Sprachen als auch zur Erweiterong der Ktinste und Wis- 
'''sthaften notwendig.< 



.y Google 



118 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

Kaj fte vi kmeti fa eni veliki norzi, inu naumni ludi, de fe 
vi pred Zopemijo bojite, katiero famu na Cebi ntzh ni«, ter 
mu je dal >ene Bukve k' brajnu v' teh fta dve Bolesni po- 
pisane ble . . . Tukej vidish, de telete bres vfe zopemije 
fnajo sdrave inu bolene biti.« 

Kar sledi temu pogovoru, je pouk »od Pshenize, od 
ershi ali shita, od ovfa, od ajde, od prosa, od konjev«, zlasti 
kako je z vsem ravnati, pouk *od govede, od zdravja« in 
pri tem zadnjem poglavju čitamo : >Kadar edn sboli, on nima 
Previeme S ali teh Itarih Shen, katiere nizh ne faftopiju, 
Mitelnov fe poftretzhi. Varvat fe more pred vfem hiznim 
Rezhim, katiere od teh nizh vedezheh tolku krat naratane 
gratajo, inu katiere fo vlilej shkodlive, ampak enemo pra- 
vemo Arzartarjon fe more faupat, to ftorit inu nuzat, kaj 
on naravna.« 

Toje boj zoper vraže, prazne vere, to je 
pros vetljevanj e naroda. Mož, ki na ta na£in na- 
vrača kmeta na pot naravnega lečenja živine, je prosvetljen 
človek. 

2, Pospeševanje narodnega gospodarstva. 

Skrb za izboljšanje narodnega gospodarstva znaCi dobo 
Marije Terezije in njenega sina, Jožefa II. 

L, 1767. je Marija Terezija po nasvetu trgovinskega 
svetnika Fremante pozvala duševne odličnjake in dobre 
praktične gospodarje, naj se združijo v svrho dviganja na- 
rodnega gospodarstva. Še istega leta se je osnovala na 
Kranjskem »Gesellschaft des Ackerbaues und der nCtzlichen 
Kanste in Krain« (Kmetijska družba), ki je izdala 4 letnike 
»Sammlung nUtzlicher Unterrichte« in dva letnika iKund- 
schaftsbiatta« (1775 in 1776)'. Kdor pregleda ta-Ie časopis, 

' Pač; prevemih. — ■ Bleiweis, ^odovina ces. kralj, kranjske 
kmetijske družbe, 3—4. 



^dby Google 



Dr. Fran IleSič: O slovenskem Štajeiju v jožefinski dobi. t)9 

^idi, da se V njem osobito mnogo govori o živinskih ' 
boleznih. 

WoLsteiD, živinozdravnik in ranocelec na Dunaju, ki se 
je v oni dobi odlikoval na polju veterinarskega pisateljeva- 
nja, nam pripoveduje sam, da je 1. 1779. cesarica Marija 
Terezija pohvalila njegovo namero, pisati o Živinskih bolez- 
nih in kugah, in da mu je t. 1783. Jožef 11. po oblastvu na- 
raraost velel izdati delo o tem'. 

Kako je Jožefu II. bilo pred očmi gmotno prospevanje 
kmetskega stanu, se vidi iz značaja takratnih bogoslovnih 
študij. Bogoslovci so se za Jožefa II. v zadnjem letu svo- 
jih študij učili tudi prirodopisja in poljedelstva* 
oziroma >z občim prirodopisjem združenega poljedelstva* 
{die mit der allgemeinen Naturgeschichte verbundene Land- 
wirtschaft). Ta učni načrt Jožefa II. se je kril z glavno nje- 
govo namero, naj bi namreč bili njegovi svečeniki pred 
vsem odgojitelji ljudstva, kakor mu je nasvetoval voditelj 
njegovih ukazov »in puhlico - ecclesiasticist , opat Rauten- 
strauch, v načrtu bogoslovnih študij izl. 1783. ; »Die Haupt- 
absicht des theologischen Studiums ist, gute Seelsorger, 
gute Lehrer des Volkes zu bilden.« 

Za Slovence je bilo malo preskrbljeno. Celo kranj- 
ska »Kmetijska družba« je bila zgolj nemška ter je visela 
nad narodom, ki njenih publikacij ni razumel. Glavne njene 
publikacije so bile nemške, v iKundschaftsblattuc Čitamo 
tožbo, da vsa stvar visi v zraku-: domaČe plemstvo se za 
njo ne zanima, kmetsko ljudstvo pa ne razume jezika. Družba 
je ustanovila tudi kmetijsko Šolo, a >ker od kranjskega kmeta 
ni bilo pričakovati, da bi bil v Ljubljano v šolo hodil se v 
tujem jeziku kmetijskih vednosti učite, kakor je prav opo-. 

■ Uvod nj^ovih »Bukev od Kugf. Zato v naslovu: »popiffane 
sa Kmete na povelje te nar vikfhi Gofpodfke.i; 

* Prim. dotični ukaz dvome Šolske komisije iz julija meseca leta 
17S6. (Zschokke, Theologische Studien und Anstalten, 415). 



.y Google 



120 Čuopis sa ^^dovino in narodopisje. 

zarjal grof Hohenwart, zato je šola že 1. 1780 prenehala, 
družba sama pa začasno zaspala 1. 1787. 

Bleiwei5 poroča, da je izdala tudi nekaj slovenskih spi- 
sov; morebiti smemo tu misliti na Wolsteinove >Bukuvze 
od Shvinskih bol^sni sa km^eshke 1udy<, ki so v prevodu 
Fantona de Brunn izišle v Ljubljani 1. 1784. Že po njenem 
prestanku (1. 1792.) so bile v Ljubljani izdane >Bakve od 
Kug inu Bol^sen goveje Shivine, tih Ovaz inu Svin«, Wo!- 
steinovo delo, ki ga je poslovenil Linhart ; za Korošce je 
prevod te knjige izišel istega leta v Celovcu. 

Kakor je torej nastanek naSe knjige umijiv 
iz o.bčega duha onega časa, tako je knjiga sama 
v splošni pusti nj i na polju takeslovenskelite- 
rature v oni dobi redek in vesel pojav. Karje 
za Kranjsko in Koroško prevedeni WoIstein, 
je za Štajersko »Malo Besedišet; pridružuje se mu 
še Žalskega beneficijata Breznika »Vezhna Pratika od go- 
spodarstva«, ki je enkrat (pač prvič, in sicer 1788?) bila 
tiskana v Mariboru, 1791.1. pa v Celju (1789 in 1803 v Ljub- 
lj.ani) in ki ima v *perloženju< navodila za postopanje ob 
kugi, sploh »vse sorte nucne mittelne*, a posebe še »Per- 
davk, koku se ena od detele, al druge Mšne kerme napih- 
nena govedina venta.c Poudariti pa je, da sta si Štajerski 
knjigi spričo svoje uredbe gotovo laže pridobili čitateljev 
nego celotni prevodi Wolsteinovih del za Kranjsko in Ko- 
roško; prim. Vodnikovo »Pratiko«.* 



■ Breznik ima med svojimi imitelnic marsikaj, kar Se diši precej 
po vraži; tako priporoča zoper kugo: >Sto1£i eno suho kroto h prahu, 
to nosi na vrati v eni iidani ruti . . . kateri eno kroto ali kačji kamen 
na vrati nosi, temu nebode kuga toku hitro ikoduvala; tudi enga pajka 
suhiga h prahu stalčenga na vrati nosi, obvaruje pred kugo.« — >De 
Žitu moljavu neratai, je treba »friSne hoielove vejice okoli v žiti po- 
tekniti, al les, kateri je skuz strelo od enga dervesa odbit* 



.y Google 



Dr. Fran Ileii£: O sloven^Km Štajerju v jožeiinski dobi. t21 

Gospodarski ■ pouk je vse; kar je zgoraj sub 1 nave- 
deno. Posebno pozornost pa še zasluži nauk, ki ga daje 
pisec v zadnjem sestavku svoje knjige, naslovljenem »So- 
sed s' Sosedom«. 

Neki kmet je spal do desetih, ker je prej pet dni po 
vrsti vselej do mraka kosil. Prišel pa je k njemu sosed, ki 
je bil ponesel počeno žino k kovaču, a je morat zdaj do 
poldne čakati, da bo gotova; to priliko je porabil ter po- 
gledal k sosedu. Pri obedu mu ta-le pripoveduje o svojem 
gospodarstvu : Nekdaj je bil s svojimi konji in vozovi ne- 
prestano na cesti ; vsak dan je zaslužil novce, a vse to ni 
nič izdalo, pogreznil se je globoko v dolgove. Pred petimi 
leti pa je bil dal vozarjenju slovo in odtlej si je opomogel ; 
ni samo poplačal dolgov, še prištedil si je marsikaj. Ta pre- 
obrat mu je provzročil pošten mož, ki je pred 5 leti iz Ko- 
roške prišel k njemu ter je od njega vino kupil ; ta člo- 
vek, kije videl mnogo sveta, predno se je naselil na 
Koroškem, ga je opozoril, da ima posestvo slabo obdelano, 
ter dejal, da je že dobro, če si kdo s konji zasluži novcev, 
a pri tem ne sme trpeti obdelovanje polja; zakaj dobro ob- 
delano polje nese več nego vozarjenje. Poslušen temu na- 
svetu, je opustil vozarjenje ter se lotil grunta *inu fedej jeft 
obzhutim inu tude shivlam, kaj en prav, dobru, skerbnu, inu 
v' pravemo Zhassu obdelani grunt pemelTe.« 

Ves. ta oris nam kaže srečo in blagostanje delavnih 
seljakov. 

Ta sestavek navaj a ljudi, da se j e solidno 
okleniti solidnih tal, zanesljive podlage, svoj e 
zemlje, obenem pa izpodbuja tudi k napredku: 
ne sme se vedno vse le po starem delati, treba 
jeuvaževati tudi nove nasvete; osobito pa še 
opozarja nato, da ti je treba tudi tujino po- 
znati, če si hočeš dobro svetovati. 



.y Google 



122 časopis za zgodovino in narodopisje. 

3. »Contrat sociaU. 

Sredi čtiva, ki smo ga doslej obravnavali, in sicer za 
članki o gojitvi pšenice, rži itd. in pred sestavkom »Sosed 
s' Sosedom« nahajamo drugovrstno berivo in sicer *0 d 
drushtva, teGosposke, od Postav inu Sliivnier- 
jevi, »Od Dazije inu Shtibrec, »Pokojnoft tega kmetniga 
Stana« (Beruhigung des Bauemsiandes). 

Članek »Od drushtva, te Gosposke, od Postav inu Shiv- 
nieijevt je dal moji razpravi ime. Posneti čem njegovo vse- 
bino in jo pod črto primerjati s Rousseaujevim delom »Con- 
trat social«, ki ga navajam po izdaji >Du contrat social, du 
principes du droit politique, Par 1. I. Rousseau, citoyen de 
Gendve. — Aamsterdam, Chez Marc Michel Rey. MDCCLKIII '. 

Pisec »Malega besediša* pravi v tem članku: V hiši 
mora red biti. Hvala Bogu, Bog je odredil stanove, to je, 
eni ljudje morajo slušati, drugi ukazujejo ; ukazujejo rodi- 
telji, gospodstva, oblastva in predstojniki; a kdor enemu 
ukazuje, pa mora zopet druge sluŠati : deca roditelje, rodi- 
telji gospodstvo, gospodstvo deželnega kneza in Boga mo- 
rajo slušati vsi. 

Morebiti poreče kdo: Saj bi bil lahko ostal vsakdo sam 
svoj gospod in bi živel zase, ne brigajoč se za bližnjika. 
Ali bi to bilo bolje? »Nikar moj Perjatev! ozhemu fedej 
zhuti, koku fo te Drushtve, te Poftave, Gofposhina, inu Shiv- 
nierji postali.* 

"^rva rodbina je bila rodbina Adamova in Evina. »Po- 

) pervu Drushtvo ali Rodovina, nemrizh od StarshOv 

Livre premier, Chapitre II. Des premieres .Socičt^. III. Du 
a plus fort. (IV. De 1' efclavage). V. Qu' il faut toujours remon- 
ne premiere convention. VI, Du pacte social. VII. Du souve- 
/III. De 1' 6tat civil. IX. Du domaine rSel. 
-ivre II. Ch. IV, Des bomes du pouvoir Souverain. V. Du droit 

et de moTt. VI. De la loi. VII. Du Mgislateur. 



.y Google 



Dr. Fran IleSiC: O slovenskem Stajerju v jožefinsld dobi. 123 

inu Otrok. Inu to je bla ta perva Gorposhina ali Oblaft, 
nemrizh: teh Starshov zhres te Otroke'. 

Njih deca so ustanovili zopet rodbine in se širili po 
zemlji, a ker je marsikateri kos zemlje bil boljši, >tukej je 
med Rodovinami Sovrashtvo poftalo«. Da je Bog enega 
bolj blagoslovil, ki je bil pridnejši in pobožnejši, to je dru- 
g^a jezilo ; iz sovraštva je nastalo nasilje, eden je ubil dru* 
gega, močnejše rodovine - so pregnale slabše, pregnanci pa 
so se o priliki osvetili svojim sovražnikom ■■ »Tukej je ve- 
liko Rodovin v'kub Iloplu, inu fo rekle: Mi se ozhemu 
sdrushit, mi ozhemu gmajnersku nas inu tu 
nasho fuper nashe Sovrashnike branit, inu 
ozhemu nam lude fizer gmainnersku v' takih 
Delah pomagati, katiere ena Rodovina nikar 
farna doftorit ali vun fpelat fna*. Tukej fo poftale 
16 velike Drushtva, katiere fe Ludftva, Ludvine ali 
Meftnine imenujejo (VSlker, Nationen oder 
Staaten). 

> Ch. n. stnn 3.: La plus ancienne de toutes le socičtte et 1a 
seule naturelle est celle de la famille. 

Stran 4. : La famille est done, si 1' on veut, le premier modele 
des socidtčs po1itiquea; le chef est 1' image du pere, le peuple est 1' 
image dea enfans . . . (Očividno sarkastifno na str. 5.: Je n' ai 
rien dit du roi Adam, ne de 1' empereur Noč . . .) 

' Ch. m. stran 6. : Le plus fort n' est jamais assez fort pour Stre 
toujoon le mattre, s* il ne transfonne la force rai droit et V oMissance 
en devmr . . . (7.-8. :) Convenons done que force ne fait pas droit et 
i]n'oD n' est obligA d' obtii qu' aux puissances Idgitimes. 

* Cbr. IL str. 4: ... tous čtant nčs ^aux et libres, n' aličnent 
Inr libertč que pour leur atilitč. 

Cb. Vin. str. 34: Ce que 1' homme perd par le contrat social, 
C* est ga libertč naturelle . . . ce qu' il gagne, c' est la libert^ civile et 
la propridtč de tout ce qa' il possede. 

Ch. VL str. 18.: (Le pacte social) se reduit aux tennes suivans: 
Chacun de nous met en commun sa personne et toute aa 
puissance sous la suprgrne direction de la volontč generale, et nous 
rccevons en corps chaqiie membre comme partie indivi- 
duelle du tout 



.> Google 



124 Časopis Z& Egodovino in narodopisje. 

Ljudje pa so skoro spoznali, da so si s samo združit- 
vijo v večje družbe le malo pomogli; v sili je ta marljivo 
pomagal, drugi je lenaril in niso se mogli zediniti, kaj naj 
bi se storilo, ker je vsakdo iskal le svoj prebitek in mu je 
bilo malo do blaginje cele družbe. Ko je vsled lega v družbi 
zopet nastala nadloga, ki je tlačila vsakega, so se zedinili, 
da se mora nekaj ustanoviti, kar bi se v vsakem slučaju 
moralo storiti ali ne ali kar bi bilo prav ali neprav, in vsak 
je obljubil, da bode z ustanovitvami zadovoljen in jim po- 
koren. Tako so nastale »postave ali Ravnajne v Mej- 
stnini« (Gesetze oder Verordnungen im Staate).' 

Ker pa si je vsak zakon razlagal, kakor si je hotel, 
zato »supet fo oni enu bli*, naj bodo med njimi ne- 
kateri, ki bi sodili po zakonu; te ljudi naj bi vsakdo izmed 
družbe z gotovo danjo poplačeval in vzdrževal >inu obeden 
fe pot sgubleinam tiga Shivlejna podltopit nima, nym eno 
škodo ftorit, ampak vfi Ravnuglidi tega Folka (Mitglieder 
des Volkes) ozhejo tega Prelomavca h' Pokorshni dershat, 
ali Sodbe te Gosposhine na niemu doftorit. Tu so poftali 
Richtarji, Gosposhina, Furshti inu Krali.«* 

Razni narodi pa so imeli razne zakone, eni se niso 
hteli ravnati po zakonih drugih in tako je prišlo do »shovta*. 
Ker je vsled tega propadalo kmetijstvo, so odločili za vojno 
le mlade, zdrave, močne in hrabre moške in tako so nastali 
»shivnierji*. — 



» Ch, V. stran 15,: La loi de la pluralit6 dea suifrages est elle- 
mSine un 6tablissement de convention, et suppose an moins une fois 
]' unanimitč. 

* Ch. V. stran 15.: Un peuple, dit Grotius, peut se donner i un 
roi. SeloD Grotius un peuple est done ud peuple avant de se 
donner i un roi. Ce done mSme esl un acte civil, i I suppose une 
ddlibčration publique. Avant done que d' examiner 1' acte par 
lequel un peuple 61it un roi, ils serait bon d' exanimer 1' acte par lequel 
un peuple est un peuple. 



.y Google 



Dr. Fran Uešič: O slovenskem Stajerju v joiefinski dobi. \2S 



Posnemimo: Narodi in drŽave, zakoni in kralji 
so nastali, ker so ljudje, dobro razbirajoč svoj 
lastni probitek, nekoč vto svrho»enu bli* — »un- 
etabli&sement de convention«, »dčlibčration pub- 
liquef, >le pacte sociali, a vse to le >pour utilitčt. 
O oblastvih »po božji milosti« ni govora; Rousseau je (ch. III. 
str. 6) to točko opravil s pripombo: >Toute puissailce vient 
de Dieu, je 1' avoue; mais teute maladie en vient ausst.« 

Iz medsebojne pogodbe izvaja tudi nauk »Od Dazije 
inu Shtibre*; tu čitamo: 

Nekateri ljudje se ustrašijo, kadar čujejo to besedo, 
nekateri smatrajo davek za krivičnost, drugi bi ga radi od- 
rekli. Toda mora se vedeti, od kod izvira davek in graščinska 
služba. — Graščina je izkrčila gozdove, posušila močvirja 
in se je pri tem služila z ljudmi, ki niso imeli nič svojega ; 
tem je dala večje ali manjše dele zemlje, a s pogojem, da 
so stalno pri njej in brez njenega dovoljenja ne odidejo. Ti 
Dovi prebivalci »so bili z gospodom eno« in so mu obljubili, 
da bodo, kolikorkrat bo treba, graščini delali in še ji dajali 
nekoliko od svojih pridelkov. »Katieremo fo te favefe do- 
padle, inu prav bli, inu toiAo skos fpifano ali tudi le beffedno 
oblubu je poterdu, ta je biv gor vfet inu toku je ta vezhi 
Thal teh Veffi postalu . . .« Ko bi se kdo upiral vršiti svojo 
dolžnost, zasluži kazen, greši, ker dela zoper dolžnost, 
ki jo je prevzel. Greši zoper sedmo zapoved . . . Delati se 
mora pošteno, tako da ima graščina korist, o pravem Času 
je treba priti, brzo delati in ne prerano oditi, sploh tako, 
kakor kažejo neprestani običaj in urb^riji. Vsakdo sme za- 
htevati le toliko svobode in pravice, kolikor mu gre in mu 
je bilo dovoljeno. 

Ta razlaga početkov davka, ki kaže prosvetljenost v 
nauku, da je nevršitev dolžnosti greh, izhaja pač tudi od 
>pacte< ali »contrat«, od pogodbe, toda to ni več »dčlibčra- 
tion publique<, ni več pogodba enakopravnih ljudi, ne 



.y Google 



126 Časopb za zgodovino in narodopisje. 

počenja pri individuih, da bi sestavila vas in ji postavila 
grašCino ; po njej je marveč graščina prvo, vas drugpo, gospod 
- prej nego podanik. 

Kakor po pravi,- nekako »induktivni« socialni pogodbi 
nosi ljudstvo pravice, tako ima po tej »dedukciji« narod le 
dolžnosti. 

Očividno se ta nauk po svojem jedru ne ujema z naukom 
o nastanku gospodstev in oblastev. 

Zavest svobode in pravice, ki jo mora zbuditi teorija 
»socialne pogodbe«, se dači Še posebej v Članku »Pokoj- 
noft tega kmetniga Stanac Ta uči: Ljudje bi vedno 
vršili svojo dolžnost, ko bi vedeli, da brez vršitve svoje 
dolžnosti nikdo v istini ne more biti srečen, da je temveč 
izpostavljen očitkom svoje vesti, ukorom poštenosti in kaznim 
oblastva. Ce kristjan čuti težave svojega stanu, si mora na 
Boga zmisliti, ki je svet tako ustvaril alt je pripustil uredbe, 
ustvarjene od človeka ; mora pomisliti, da je Bog ljudi radi 
greha prvih staršev obsodil na težko delo, da ni noben 
človek sebi zadosti, da mora drug drugemu pomagati. Krist- 
jan naj se potrpežljivo podvrže temu, kar je uredil Bog ali 
dovolil, da uredi Človek. 

Posvetno moralo še kaže prvi stavek o dolžnosti, o 
vesti. Nadalje pa veljajo nauki kristjanu, a očividno se pisec 
m u Č i v sklad spraviti misel, da je Človeško družbo uredil 
Bog, in pa misel, da si jo je ustrojilo človeštvo samo. 

Kakor da bi se bal revolucije, naglasa potrebo 
pokojnosti kmetskega stanu, udanosti v božjo voljo! 

Česar se je naš pisec bal, to se je na Francoskem 
začelo baš 1. 1789. — revolucija kot plod nauka o »sociahii 
pogodbi*. 

B. 
Pisec knjige. 

Pisec knjige ni nikjer imenovan. 



.y Google 



Dr. Fran IleSič: O slovenskem Štajerju v jožefiaski dobi. 127 

Dr. Strekelj pravi (Časopisi. 28,): iPisatelj Besedica je 
bil doma okoli Poljičan ali Slovenske Bistrice; to sodim 
po nekterih izrazih, ki so Se danes tam doma.c Ogledal sem 
si jezik knjige nekoliko natančneje in pod črto podajani 
njega glavne poteze; po teh podatkih bo lahko tisti določil 
domovino piščevo, ki pozna srednještajerska živa narečja.' 



' Tu DHJ sledi kratek opis jezika: 

a) Polglasnik. 
Polglasnik: meSa, (čast), dan a ta v' den' (92); mejhena, bolene, 
leii, lehku ; vesi (86, 87, 80) ; — sim (pomožni glagol), osim 43 ; — konc, 
ovs, edn, topi, jann ; — ven := vun. 

P) Samoglasniki. 
Pri a je omeniti: rezločen, rezgamili, režalejne; jest, de, nemrifi, 
greSina; dones, koker; osobito: neili, krulev, sedej, posluSej, tukej, zu> 
oej, tedej poleg tukaj, poalu£aj. 

4' se izraia pogosto z e: neh = njih, tude, ta veče mraz; prim. 
aiCiDo, dnigCmo poleg na pr. druglga. Vfasib izpada: pojdma, polč, 
tvina, (staifii in stariSi), srovi. 

,u' je včasih nadomeSčeno z o : mo = mu itd. 
Jat se izraia zdaj 2 e, zdaj z ej. Tu naj omenim pisavo ^6' e= 
kje 61, 74, 103 itd., zraven pa tO ^ te: tO tenke mokrote, tO bolezni, 
tO draitve, tB službe, tO grešinc, tO vesti; = ti (tej): per tO reči (loi), 
B naredbi (97); tO delavci (84) — starOOv (76). 

Glas e pred r; Stiemajst, iiertelc, večierju, wiertscliaft, mefaier, 
kier = ker, živnierji (žovnieraki), previere; — nagmirajo, zmirim, a: 
t-erjemi, kateri (48) poleg katieri (41, 43) in nikatieri (39), pogerat 

Namesto e je a: nasreča, naumni, naspametna, namara; trikrat 
sam' — sem (hieher) in mogoča = mogoče. 
Namesto ,e' je i: ži, vselej. 

t) Soglasniki. 

Soglasniki: S£ ^ S (greSina, gospoSina, pokoiSina, perpuSeoo; ,nj' 

M ali ne izraža (nive, neh, svini, v nemu: pred i, e) ali se prevrača v 

ija' (poterplejne, futrajoe, pračajne, kojn, pergajnat itd.) ; pomni vedno : 

uToU, eategavoli; — ,lj' se ne izraža: poterplejne, naribli, lubec, krali; 

— j se dodaja: ojgen (73), Strajfinga 91 ; — keden, k trekemu (k tret- 
kemn, tretko); — vedno ,£rez'; začetni ,v*: saki, v'kub, v'sa, v'dariti; 

— temla ^ temna, zemla, sredme velikosti (57); — oče := hoče; — 
proki s proti. 

1 = ov: povna, žovta, t = v. otev = hotel, mev = imel, peija- 
tev, meti (gen. plur.) 



.y Google 



časopis za zgodovino in narodopisje. 



Kraje, ki jih je imel pisec pred očmi, piSoč svoje nauke, 
moremo donekle določiti iz vsebine knjige. 

V prvem sestavku »Dva pogovorna Mosbaf (Zwey 
unterredende MSnner) doide- kmet drugega kmeta in ga 
vpraša, kam da gre; ta mu odgovori, da gre »v' Mestu«; 
povprašan, zakaj da gre v mesto, veli, da je pred 14 dnevi 
poslal tja na prodaj mnogo metel, sekir, motikinih toporišč 



S) Oblikoslovje. 

V ženski sklanji se v instr. sing. nahaja običajno končnica O, 
dvakrat sem si zabeležil oj: iz slamoj (6i), 2 vodoj (71); instr. plur. 
največkrat na am; med vsem sortam, s terpinam, z vejicam, a med 
rodovinami (78). 

Omeniti £e je tožilnik ,darl' in imenovalnik : ludi, dvojina : z 
dvema vozama, rajniSama. 

V o/e sklanji se tretji in peti sklon končujeta na u: svetimu An- 
teno, k timo olejo, k brajnu; 5. sklon: v začetku, po delu, per Aitni; 
vendar imamo v petem sklonu pogostoma i : v mesti, po lejti, per pin- 
taiji, po dvoriSi, na lufti, v želodci, v zakoni. Insbnmental ima le konč- 
nico am: z laikim olejam, s smradam, senam, zgublejnam; — isto konč- 
nico imamo v dajalniku množinskem : gospodaijam, kojnaro, k žonftam 
(Safte), celo stariSam poleg starijiim ; v mestniku množinskem — ah: 
v črevah, v krajah, dnevah, glidah, otrokah, oknah, potokah; v instru- 
mentalu-aini (iz svojim svetnikami, pred tkčami, z volami, konjcmi), -mi 
(z volmi) in -i: z otrobi. Prvi sklon množine srednjega spola na -ft: 
vozne kolese, pljuče, jetre, telete, prše, okne, nezrele zme, enkrat pa 
ludstva (79). 

Stopnjevani pridevnik se ne pregiblje: ta narboljii dojna krava, 
ta narbol£i inu imenitni£i sorte setve, slabši moku, ta berzniSi (der Flei- 
liigere), je bolSi {ist es besser), to namavadniSi, te veči živeže, po nar- 
vikSi modrosti, to nepridniSi (das Schlechteste), ta močneSi rodovina 
letu slabi£i pregnala, veči ali mejnii kose, brumniii je biv, ta hudu je 
veči blu; — adverbijalno : nar poznejši, leži (50) in ležejSi (57), mejni 
(83), nar mejni (58, wenigstenB). 

,Kaj' služi oziralno; ,r* sem zasledil le enkrat v ,karkol'. 

Nedoločnik ima večkrat obliko na — t nego na — ti; opravil 
in opraviti, kupit, dat, itd. a: spati, biti, obderžad in obderžat, jesti, 
priti, iti, imeti, piti dati. 

Nove tvorbe : oprečti, oblečti, vrečti, dosečti. 

V dvojini: popijma, očma, bodema. Tretja množ. ima daljSo 
oblika ; pomni : bojo, vejo, povejo a g^do. 

Deležnik ima zobnike : padle, jedle. 



.y Google 



Dr. Fran Ile^£: O slovenskem Stajerju v joiefinski dobi. 129 



(= motičiSČ), Šajtrg, sani, brane, plug, kolesa, dve kripi oglja ; 
zdaj gre po denar za te reči, da si kupi žita, pšenice, tur- 
SČice, ajdne, špeha, masla, soli, sveč, >inu she vezh drugiga 
drobisha«. V mestu se mislita sestati v gostilni >per Pintarjic 
(beim Binder). 

V zadnjem sestavku >Sosed s' Sosedam« pravi eden 
sosed drugemu, da je danes za to vstal tako rano, >kier fim 
tri Dni sdvema Vosama od Drave h' greshinskim inu 
mojim Vinogradam kolje, dva dni pak Plohe na Shago 
vofu< (str. 99) . . .; na to ga povabi njegov drug, naj pojde 
z njim v hlev, ibodem vam moja dva Vola pokafav, katiera 
fim jeft tam po Leti na Svetiga Lorenca Dan' v' Poharjah 
kuput. Pri obedu pripoveduje, zakaj je pustil vDzarjenje : *Pet 
Lejt je na fvetiga Andrea Dan minilo, d<* je en poshteni 
Mo&h is Koroshkiga h' meni prishu, inu moje Vino 
kupu . . .< 

Knjiga je bila namenjena okoUčanom mesta ; to mesto 
je očividno večje tržno mesto. Kraj je tak, da imajo 
kmetje oglje, vinograde -- prodajajo oglje in vino — 
kolje spravljajo od Drave, vole kupujejo na Pohorju. 
Po teh podatkih se lahko reče: kraj leži pod Pohor- 
jem, na čigar obronkih so vinogradi, a voziti 
se da od Drave; Pohorci delajo oglje in ga prodajajo v 
mesto.' 

Misliti moremo le na Maribor ali Slovensko Bistrico. 
Trgovina, ki cvete v dotičnem mestu, kaže na Maribor; 
okolica, iz katere gresta kmeta v mesto, bi bila okolica 
mariborska med Hočami (Polskavo) in Lembahom ()Pekret!) 

V te kraje ob Dravi drži pot iz Koroškega. Bližnjim 
okoličanom je njih mesto »Mesto« xaT' iSo/i^v, (prim. Urbs!) 
in naSima kmetoma bi bil Maribor to »Mesto«. 

» Kje je v oni dobi na Lovrenčevo na Pohorju bil živinski sejem? 
' Na premogokope, ki so fie menda v Zrečah in so bili nekdaj 
tndi v Stranicah, ni misliti. 



Id b, Google 



130 CaaotMa ta zgodovino In narodopisje. 

V Mariboru je bila knjiga tiskana dvakrat, 1. 1 789. in 1 809. 
Baš takrat, ko je >Malo besediše« izišlo, je v Mariboru 

deloval mestni Župnik Andrej Kavčič, porojen dne 25. nov. 
1752 pri Kapeli poleg Radgone. L. 1784. je postal kormeister 
v Mariboru, 1875. istotam mestni župnik in pozneje dekan. 
Dne 3. oktobra 1807 je bil imenovan in 24. aprila 1808 in- 
staliran kanonikom sekovske škofije v Gradcu, kjer je odslej 
živel do svoje smrti 1. 1826.' 

V I. 1770/71 je potoval v Rim, a to mesto se ga »wohl 
rait Rticksicht auf seine liberale Gesinnungt (Zapletat) ni 
ugodno dojmilo, kakor se je o priliki sam izrazil v mešani 
družbi precej brezobzirno. Ko je od 1780—1782 bil kaplan 
v Schladmingu, je bil pouzdanik (zaupnik) protestantov, ki 
jih je hotel porabiti za ireformatornii element v cerkvi. 
Priljubljen je bil pri takratnih oblastvih in ga je okrožni urad 
mariborski hvalit radi »vorschriftsmilfiigen Gottesdienstes<. 

Bil je Kaučič prijatelj šoli. še čisto mladega moža ga 
je njegov pokrovitelj, prosvetljeni škof Spaur poslal na Dunaj, 
da je tam študiral j u s c i v i 1 e ; pri tej priliki si je pri- 
svojil tudi novo normalno-Šolsko in katehetično metodo. Radi 
tega je bil Še posebej sposoben za gimnazijskega ravnatelja, 
koje mesto je zavzemal v Mariboru 9 let; zadnja 16ta svojega 
življenja pa je bil šolski nadzornik sekovske škofije. 

Baš v- njegovi dobi se je začela slovenščina gojiti na 
mariborski gimnaziji. Na koncu šolskega leta 1790/91 je 
učenec gramatike, Josip Emenz govoril na gimnaziji o koristi 
slovenskega jezika, a izza 1. 1794. do 1804. je baš Kaučič 
imel na gimnaziji posebne izpite iz slovenščine.' 

Tisti, ki so pokazali največ privatne marljivosti v učenju 
slovenskega jezika, da bi mogli biti tem sposobnejši za du- 
šebrižništvo, so dobili Štipendije. Pobudo temu pouku so dali 



> Zapletal, Die Domkapitel der DiOzese Seckau in Graz und der 
DiOzese Leoben in Goli seit 1786. Str. 31.— 32. 

* Festprogramm des Gyinnasiunis in Harburg 1858. 



.y Google 



Dr, Fran IleSiČ: O slovenskem Stajerju v jožefinski dobi. 13t 

gotovo vladni, oz. vladnocerkveni krogi, ki jim je izza jože- 
finske dobe bilo do tega, da bi bili svečeniki zares odgojitelji 
ljudstva, in so radi tega mislili tudi na njih jezično sposob- 
nost. Vsekakor pa je važno, da je te slovenske izpite vodil 
Slovenec Kavčič. 

Prosvetljeni jožefinec Kavčič, prijatelj »protestantske« 
reforme v katoliški cerkvi, naklonjen šoli, doktor bogo- in 
modroslovja, ki je proučil tudi »ius civile«, reditelj slovenskih 
izpitov na gimnaziji, je bil v Mariboru mestni župnik in 
dekan, ko je 1. 1789. izišlo jožetinsko *Malo besedišč«. 

Kavčič sam ga seveda ni spisal ; to dokazuje jezik knjige. 
Kavčič je bil doma od Kapele pri Radgoni, a jezik je doma 
nekje pod Pohorjem.' 

Se enega odločnega jožeiinca poznam v onem času v 
okolici mariborski. To je Andrej Čebul, 1. 1789. kaplan 
v Lembahu, 

Bil je Čebul Korošec po rodu (r. v Gužtajnu 1758); 
bogoslovje je študiral v graškem generalnem semenišču ter 
bil v Gradcu posvečen 1, 1788. Od 1. 1788. do 1797. je bil 
kaplan v Lembahu, od 1797/98 provizor istotam, 1798,99 
katehet v Mariboru, a odslej do svoje smrti (1839) župnik v 
Vitanju. (Orožen, Das Bisthum und die Di5cese Lavant, 
VIU. 435.) 

Generalna semenišča so bila jožefinska uprava, s katero 
je Jožef II. hotel vzgojiti in res vzgojil svečeništvo po svojih 
verskih nazorih. Naš Andrej Čebul pa je kot gojenec general- 
nega semenišča bil v Gradcu posebe znan. Bil je namreč med 
tistimi gojenci, ki jih graški škof 1787 ni hotel ordinirati, 

' Za Kavčičev vpliv bi morebiti govorilo tudi to, da je knjiga 
izišU v Gradcu, in ne veČ v Hariboru, ko je bil že tudi Kavčič v 
Gradcu (i8i8). Drugi natisek (1809) je Kavčič lahko pripravil v Mari- 
boru neposredno pred svojim odhodom iz tega mesta. — V članku >Po- 
kojnost tega kmetniga stana« opominja pisec naSe knjige pač ikrist- 
iana«, a nikjer katoliCana; morebiti je tudi temu dati kako važnost. 



^dby Google 



132 Časopis la ifjodovino in narodopisje. 

ker so pri izpitih dajali odgovore, po njegovih mislih kato- 
liškim dogmam protivne. 

Seveda, da bi bil Čebul spisal knjižico, za to ni nobe- 
nega dokaza ; nasprotno, £e bi se dalo dokazati, da je Čebul 
svojo mladost preživel na Koroškem, bi jezik Besediša na- 
ravnost nasprotoval taki misli ; zakaj jezik pač ni koroški. 

C. 
Naslov knjige. 

Knjiga je naslovljena: Ein kleines W6rterbilch- 
lein nilmlich windisch und deutscher Sprache. 
— Enu mala Besedishe Nemrizh Slovinskiga, 
inu Nemshktga Jezika. 

Ob tem naslovu se Človek nehote spomni Pohlinovega 
dela >Tu malu besedishe«, ki je izišlo sedem let prej, 1. 1782. 

Verjetno je, da je pisec naše knjige vzel besedo »be- 
sedishe« od Pohlina, dasi se direktno ne more trditi, da je 
baš Pohlinova tvorba. V predgovoru svojega »Tega malega 
besedishai pravi Pohlin, da se je »rajši enega znanega, 
od več drugeh goriuzetega imena Besedishe, Bukve 
teh besedi prijel.« Vse gre sedaj tu za tolmačenje teh Po- 
hlinovih besed ; najbolj naravno se morejo tako razumeti, da 
je ta beseda že znana in da jo je Že več jezikoslovcev spre- 
jelo, »aprobiralo« ; težavneje je tako razlagati, da je beseda 
znana = umljiva (radi svojega izvora) in da je tej Pohli- 
novi izumitvi pritegnilo še več slovničarjev. 

Vsekakor je pisec naše knjige odvisen od Pohlina tudi 
v pisavi w ^ b, n. pr. icogat, woj. Besede, ki jih Besedišč 
piše z »b«, so tudi v Pohlinu pisane z »b«.' 

' Barbara, Balthasar, Besg, Brefa, Bresqua, Bob, Bor, Bedrast, 
Bukuva, Bolefeo, Brine, Bavkat, Bavta, Berbrat, Berzat, Bitje, Blatu, 
Boli me, Bofs, Boshizh, Bradoviza, Brajda, Bergeslie, Breme, Britkn, 
Brodnik, Brufs, Blafinka, Bersda. 

>Brod< ima Pohlin sub »brod« in »wrod«. 



.y Google 



Dr Pran IleSič: O slovenskem Štajerju v joielinski dobi. 133 

Zabeležil sem si iz »Besedisha< nekaj besed, ki so se 
mi zdele posebnost knjige, na pr. odušje ^ Gemtit, praved- 
nost (96), forkl = Vorteil, forklnast = listig (81), am grede 
(81), mazni mraz (zmerni mraz), tožlivast = TrAglieit (65), 
boshji shlag (65), a vse te besede se nahajajo tudi v Pohli- 
novem »Tem malem besedišu«, prav kakor tudi »bedrast« = 
knimmfafiig, »figa mosh« = feiger Mann, brine, a. n. = Wa- 
cholderbeere, a brinje, a. h. ^ Wacholdergestrauche.' Isti 
vir ali odvisnost? 

Pohlinovih diakritičnih znamenj in naglaskov, njegovega 
velik^a S (= Z) ne pozna naše »Malo besediše«. 

Vabljivo bi bilo misliti, da je tudi izraz »malot (bese- 
dišč) vzet od Pohlinovega dela. Vendar temu najbrž ni tako. 

Pohlin je svoje besedišče imenoval malo, ker se mu 
je zdelo le prvi zaCetek, predhodnik velikega, popolnej- 
šega slovarja. V predgovoru piše: >Le tu malu besedtshe? 
- Sakaj ne tu veliku ? — enu popolnema besedishe ? — 
Sakaj? — ja! fakaj nek ne? — Sakaj fe niše lubž Kraynzl 
llie fdavnej poprej doliufedl, ter, kakor be pihnel, en velik, 
en zel popolnema Dikzijonarijum spisal P . . . Al le poter- 
plenje, le perpomozh, le podporno, inu zhas . . . Use se fna 
she fgoditi!« 

Naše »Malo besediše« spričo svoje vsebine ne zasluži 
imena slovar, zato seveda tudt ne imena »Mali slovar« v tem 
smislu, kakor je Pohlin svoje besedišče imenoval malo. 

Naslovu naše knjige »Malo besediše« navedem lahko 
druge zanimive vzporednice. • 

Iz iste dobe, iz katere je naše »Malo besediše*, poznam 
v srbski literaturi »Male slovarje«, ki pa niso slovarji. 

■ Kot posebnosti naiega »BesediSat ostanejo le Se besede: meist- 
Bina — Staat, perkazinga = Ausweis, ov {gen. ova) = Bier (51), V«- 
eift (Gicht 65), wule -= Geschwllr, pija (das Getrfink), perredi = vor- 
■"iden, prim. dalje na iitoku »kredic — Z besedo »mejstnina« bi jpri- 

^_, ■ J »stniki«, ki ga čitam v predgovora celovSliih 

.ry* (1791) iif 
to : deshelfku ludftvu. 



majal izraz idesheuni mestnikii, ki ga čitam v predgovora celo^ 
»Bukev -■' • "^ " ' " *'" ' ' " '- 



ir od teh Pomorv* (1791) iit ki paC pomeni = Landleute; 



.y Google 



časopis za zgodovino in narodopisje. 



Safafik, Gesch. der sadslav. Literatur III. 374 navaja 
»RšČnik* malyj€ (nšmeckij i serbskij), d. i. kleines 
W6rterbuch, deutsch und illyrisch. Vi Vienne pri Stef. 
oti NovakoviCi. 1793. 8«. 104 str., nadalje: 

Ržčnik nčmeckjj i serbskij, kleines WOrterbuch, 
deutsch und illyrisch. V* Budimč pis. vseuč. Pest. 1814. 8°. 
Neueste Ausgabe: Rečniki malyj, d. i. kleines WOrter- 
buch, VI Budime grad^ etc. 1829. 8». 104 str. 

Pripomnja v Safafikovem delu: »Es gibt auch noch 
mehrere Auflagen von diesem haufig gebrauchten Schul- 
bttchlein. — Die deutschen WOrter sind nach Sachen ge- 
ordnet und durch slavoserbische erklart. Von S. 73 bis 104 
stehen 16 kurze Gesprache.t* 

Kdor primerja naslov in obseg teh srbskih »Malih reč- 
nikovf in našega »Malega besedišča*, pa še uvaži pripombo 
Safaf ikovo, mora reči, da so to dela iste vrste ; če tudi naše 
Besediše ni iSchulbilcblein, šolska knjiga«, pa je 
vsaj knjiga za učenje in sicer za uk odraslih. 

Jaz imam v rokah srbski »Mali rečnik* v izdaji iz leta 
1806'. Naj mu malo natančneje opišem vsebino. 



■ ŠafaKIc imenuje med rečnilioro iz I. 1793. in rečnikom iz 1. 1814. 
£e: »Leksikoni slaveno-serbskij i nčmeckij, b. o. g. i m. S'. Sopikov 
fUhrt dieses Buch an Bd. 1. N. 604. Es ist wahrscheinlich ein mir un- 
bekannter Abdruck des vorigen.« Jaz pa mislim, da je to pravi slo- 
var in sicer srbsko-nemSki del onega »slovarja na potrebu seibskago 
naroda« iz 1. 1791. (1790?), ki ga po naslovu nemSko-srbskega dela na- 
vaja Šafafik na str. 373; naslov se .vsaj ujema. 

Pa£ pa je utna knjiga naSe vrste oCividno Ae^hiŽV puiiatKO- 
oXaBo)vixov. BčČnikl grečesko-sla venski j, v% polžu slav.-serb. juno- 
iestva, 1803, 4 listi + 136 str.; tu se nahaja od str. 11.— 66. vokabu- 
lar v 18 poglavjih, urejen po snovi: nato sledi uf razgovorov; vse v 
dveh stolpcih, grSki in slavo-srbski. (Šaf. ib.). 

' Natančni naslov: RCEniki m41yj, Das ist Kloines WOrterbuch. 
Si dozvol^niemi Pravi lelstvujuSCihi. V% BUdirat?, Pismeny KraWv- 
skago Vseučilišča Vengčrskago. 1806. (Z naslovnim listom vred 106 str., 
torej 2 -\- 104, — 8", 26 vrst na eni strani). 



.y Google 



th-. Fran liešiC: O slovenskem Štajerju v jožefinski dobi. 135 

Od Str. 3. do 73. sega »rečnikt, od 73. do 104. je 16 
razgovorov, >Rečnik* ima oddelke z nastopnimi zaglavji: 
O Boga in o rečeh, ki se tiCejo božje službe . . 3.-9. 

O svetu in elementih 9. — 12. 

O letu in letnih časih 12.— 16. 

O nekaterih deželah in ljudstvih 16. — 17. 

O morju in nekaterih vodah 18.— 19. 

O (prej izpuščenih) kovinah 19, 

O barvah 20. 

O vrtu 20.— 24. 

O pticah 24.-26. 

O ribah 26.-27. 

O četveronožnih živalih 27.-29. 

O lazečih živalih . '. 29.-30. 

O človeku in njegovih udih 30. — 35. 

O moški obleki (35.-36.), o ženski obleki (36.-37.), o 
šludiranju (37.-38.), o človeških činih (38.— 41.), o cerkvenih 
dostojanstvih (41, — 42.), o posvetnih dostojanstvih (42 — 43.), 
o delih hiše (43.-45.), o hišni opravi (45.— 46.), kar se 
najde v kuhinji (46. — 48.), v kleti (48. — 49.), o pogrinjanju 
mize (49.), o jedi in pitju (49. — 51.), o hlevu (53. — 54.), imena 
vojnikov (55.— 56.), vojna (56.— 59.), selo (59.— 61 .), telovadba 
(61.), o zločinih in kaznih (61. — 62.), o obrti in rokodelstvu 
(63. — 64.), o kupčiji in trgovini (64. — 66.), o človeških nedo- 
slatkih (66.— 70.), o pobratimih (70.-73.) 

Razgovori se začno pod zaglavjem : Wegen Uebung 
derjugend. Radi upraidnenija junosti. — Poedini raz- 
govori se imenujejo >kompUmenti<, na pr. : Erstes Kompli- 
ment, Bey jemandes Besuchung. Pri posžščenii nčkojego. 
Tudi vsi sledeči komplimenti kažejo, kako je uljudno posto- 
pati in govoriti o raznih prilikah. 

Na prvi polovici ima vsaka stran nemški, na drug^ srb- 
ski tekst. V prvem oddelku »rečnika« so nemške besede 
tudi s cirilico transskribirane, n. pr. : 



.y Google 



136 častna za zgodovino in narodopisje. 



Gott, VviTk Br*. E»n 

Gott der Vater KrT tojji, K»n ®f^qi 

foin iiif\ ^irc^i 
Ta transskripcija seže tja proti koncu prvega oddelka, 
do »Der englische GrulS«, ac^i CHminc rpvc% — A^TiiiNrcioir« 

Knjiga je torej pač imela namen, Nemce uCiti cirilice 
in (slaveno-)srbskt jezik. 

Abecedni red, kjer je, določujejo začetnice srbskih 
besed; na pr. pri naštevanju dežel in ljudstev: Arabien, 
Čsterreich, Bosnien, Mohrland — Arapska zemlja, Austria, 
Bosna, Ethiopia . . . Pri tem je pa merodajna latinica; 
na pr. stoji »Horvatska« med >ErdeIii in >Italija<. 

Sestavljal je knjigo Srb, ki je »Latincuc na ljubo pu- 
stil red latinske abecede. 

Razgovori merijo v smislu svojega naslova na vnanjo 
oliko mladeži, naše iMalo besedišet daje praktične nauke 
gospodarskega in političnega značaja pač odraslim. 

Ustroj irečnika* v srbski knjigi spominja bolj Komen- 
skega in njegove ilanuae linguarum reserataet ter je bolj 
cerkvenega značaja. Značilna so cerkvena dostojanstva, ki 
jih našteva srbska knjiga: papež, kardinal, patriarh, nad- 
škof, škof, opat, gvardijan, župnik, propovednik, izpovednik, 
pevec, menih. Na čelu je katoliški papež. 

Končno še omenimo dodatek Anton Murkove slovnice 
(Theoretisch-praktischeSlovenische Sprachlehre, GrStz 1832): 
Notwendigste W6rter, welche beim Sprechen am meisten 
vorkommen. V tem »slovarčku« imamo take oddelke: Von 
der Religion (Gott Bog, Gott Vater B6g ozhe). Von der 
Welt und den Elementen. Von der Zeit. Vom Menschen und 
den Teilen des KOrpers . . . Von den Kleidern der Mftnner . . . 
Von den Teilen des Hauses . . . Von den geistlichen Ehren' 



.y Google 



Dr. PrsD lleSič : O sloveDskem Štajerju v jotefinsiki dobi. 



inirden itd. Dodani Še so iGiespr^che aus Bojadschis neu- 
^echischer Sprachiehre. 



Kratek posnetek. 

I. V jožefinski dobi je za priučenje dragih jezikov na- 
stala učna knjiga (>Schulartike]<) imenovana »Kleines 
W6rterbuch« ; doslej poznam več izdaj srbskega »Malega 
refnika« in štajersko-slovenskega >Malega besediša«; prim. 
dodatek Murkove slovnice. 

II. Pisec dvakrat v Mariboru tiskane knjige je mislil 
na prebivalce južne okolice mariborske. 

III. Knjiga je pisana v duhu jožefinske >prosvetljeno- 
sti> in skrbi za promicanje narodnega gospodarstva. 

* * • \ 

II. 
Kontaminacija narečij v svrho knjižnega jezika. 

(1783.) 
V Simoničevi >Slovenski bibliografiji! (I. 202j je na- 
veden >Ta veliki katechismusi, kije izišel v Gradcu 
v nemSko-slovenski in samoslovenski izdaji; nemško-sloven- 
ska izdaja je bila »vtisnena per Andr. Leykamu 1783«, sa- 
moslovenska pa se je dobila >per Johannesi Kaiferji Bukli- 
vefaijif ; letnice ta-Ie izdaja nima; Simonič je gotovo le z 
ozirom na letnico nemSko-slovenske izdaje v oklepih dodal 
'ok. 1783*'. 



< Natančni naslov, ki ga čitamo pri Simoniču: »Ta veliki kate- 
(lUmus fprafhanjam, inu f odgovoram sa zessarske kralove deabele inu 
iTioUe. Is nemfchkiga na flovinOii jesik prepiffan. V Grazi, dobijo fe 
per Jofaannefi Kaiferji Buklivefaijt b. L (ok. 1783.) 12°. 164 str. (Latinski 
predgovor iPraemonitiot s podpisom: C. 1. V.) — (Izdaja z nemSkim 
in dovenskim besedilom, priredil C. 1. V.) V Grazi. Vtifnene per Andr. 
In-kamu 1783. 8". 330 str.t 



.y Google 



13^ Časopis tSx zgodovino in narodopisje. 

A. 
Dvoje samoslovenskih izdaj. 

Ljubljanska licejska knjižnica ima dva samoslovenska 
primerka tega katekizma, ki brojita vsak 165 strani, ne 164, 
kakor pomotno navaja SimoniČ, eden je pod sign. V. 3, 
7676, drugi pa pod sign. 11. C, g, 13127. 

Kdor vzame kar tako knjižici v roke, bo gotovo zatr- 
jeval, da je to povsem ista knjiga; še le natančnejše pri- 
merjanje mu bo omajalo vero, da bi bil to isti natisek ka- 
tekizma. 

Naslov prvega primerka (V. 3, 7676: primerek a) 
ima naslov, kakor ga navaja SimoniČ, a na naslovnem listu 
drugega (II. C, g. 13127: primerek p) čitamo, da se je 
knjiga dobila »per Johannefi Kaiseri, Bukuvefarji« ; ob tej 
razliki Še bolj uvažimo činjenico, da je papir primerka ? 
drug nego je papir primerka a, bolj bel, boljši, pač novejši; 
zato se v njem tudi tisek prezentuje lepše. 

Natanko opazovaje zasledimo v celi knjig:i več, osobito 
tiskarskih razlik med obema primerkoma. 
1. 

Nekaj razlik si lahko tolmačimo z navadnim tiskarskim 
škratom, ki Črkam ne daje miru; na pr. : 

Popolni naslov nemSko-slovenske izdaje, koje meni edino znani 
primerek se nahaja v knjilnici tržaSke gimnazije, navaja Glaser, Zgod. 
slov. slovstva II. 3ii„ a ne čisto natančno; natančno se glasi: 

iNro, 4. Ta veliki katechismus s'prashanjam, inu s'odgovorani 
sa zessarske kralove deshele inu sholle. Is nemshkiga na slovincki jesik 
prepissan. KoshtJi nesvefan ii'/, Kr., svesan 15 Kr. S' tim pregnadltivim 
PerpuHienjam tiga Rimskiga Apoftolskiga Zefsaria. V Grazi, Vtisnene 
per Andr. Leykaniu 1783. — NemSki naslov na tretji strani: Nro, 4. Aus- 
zug des grossen Katccbismus. Mit Fragen und Antworten, fUr die Stadt- 
und Landschulen der k. k. Staaten. Koslet ungebunden 11Vt Kr- C^* 
bunden 15 Kr. Hit Sr. rOm. kais. kan. apost. Majestat allergnSdigsten 
DTUckfreyheit, wie auch mit Genehmhaltung der geistlichen Obrigkeit. 
Gratz, im Verlage der deutschen Schulanstalt. Gedmckt bei Andreas 
Leykam 1783.' 



^dby Google 



Dr. Fran IleSič: O slovenskem Štajerju v jožefittski dobi. l39 

primerek a: primerek p: 

str. 24.: pc^^bleni pog ubleni (narazen!) 

• 45.: notifhnu notif hnu (narazen!) 

) 46. : s' kus (narazen!) s'kus 

> 47.: naf hu nafhu (vsaj mnogo bolj vkup) 

»140.: Poshelenje (ninj Poschelen je (narazen liki 

čisto malo narazen) 2 besedi) 

. 55.: Zhlovek Zhlovek 

[Na ta način je Črka k v primerku a večkrat potisnjena 
aavzgor, na pr. še na strani 73. in 91., včasih je pa ta gor 
potisnjeni „k" sredi ležečega tiska pokončen, na pr. str. 85. : 
Zit^4m)ut — Zirkouna]. 

2. 
Nekoliko razlik bi si za silo morda lahko razlagali s 
tem, da so se pomote opazile med tiskom in se popravile 
v zadnjih primerkih vsake pole; napr. : v naslovu primerka 
ije tiskano: SPRA^HANJaM Got pod črto, veliki a 
lanjim doseza le polovico višine drugih črk), v 
primerku ^ pa imajo vse Črke isto velikost, ozir. dolžino. 
Nadalje imata oba primerka na strani šesti ob besedi >snati< 
in >fhtrajfa* zvezdico in pod tekstom opombi »vediti« in 
icaAiga«, a primerek a ima te opombi na 7. strani ponov- 
ljeni, ne da bi bili tu umestni, in brez vsake zvezdice v tek- 
sta. Isto velja o opombi na strani 103.: v primerku a, je 
tu ob besedi »otouc zvezdica, a opomba >h tču« se nahaja 
§e le na sledeči strani (104), dočim imamo v primerku p 
opombo >htčuf na isti strani (103). Nadalje je v primerku 
ipaginacija 145 narobe tiskana ^i, v primerku p pa prav. 
Končno naj Še omenim, da so v primerku a vrste osobito 
na str. 28. močno nagnjene proti robu lista, dočim so mu 
^primerku P vzporedne. — Ti slučaji nam kažejo tisek 
primerka p popravljenim. 

Na nekaterih mestih pa ima primerek p očividno slabši 
tisek; na pr.: 



.y Google 



ČasoiHs za if^odovino m narodoi^sje. 



Str. 53.: te defset Boshje Sapoudi de defset . . . 

» 57.: prepovei prepovoi 

» 86.: Ohzetvanje Ozhetvanje 

» 94. : prejeti prefeti 

» 97.: Sdkranient Sahrament 

» 164. : fvelizhani vfelizhani 

3. 
Spričo tega si bomo vse te baš naštete razlike tolma- 
čilo z novim stavkom. 

Edino na ta način se dado razjasniti nastopne razlike: 
Na zadnji strani naslovnega lista ima primerek oc pod 
besedo »Praemonitio* dve dolgi črti, primerek ^ pa le eno; 
pred začetkom besedila (na tretji strani) ima primerek a 
čisto drug okrasek nego primerek p. Posebno pa je fie upo- 
števati zaporednost ločil in zvezdic za opombe: 
str. 47.: »Skus Sroshno,*) »Skus Sroshno*), 

[Enako str. 109. in 142] 
str. 88.: ...dodelijo.*) dodelijo*). 

[Enako str. 91., 130., 156., 167., 161.] 
» 99.: ... potrebnu;*) potrebnu*); 

V primerku a je torej ločilo po celi knjigi pred zvez- 
dico, v primerku p za njo; to-le zadnje je primernejše. 

Pa tudi oblika zvezdic samih kaže dvojen tisek; primer- 
jal sem zvezdice do strani 53. ter spoznal: 
Primerek a, ima: 

I. zgoraj v tekstu osmerotračno zvezdico, spodaj pa v 
istih slučajih peterotračno (str. 14., 24., 30., 32., 33., 38., 39., 
42., 43. (druga opomba), 44,, 45. (druga, tretja in četrta 
opomba), 46., 47., 48; 

II. zgoraj šesterokotno zvezdico (g), spodaj peterokotno 
(str. 27., 37., 40., 43. (prva opomba), 45. (prva opomba), 

m, zgoraj šesterotračno zvezdico, spodaj peterokotno 
(str. 5., 6.). 



.y Google 



Dr. Fran IleSiC: O slovenskem Štajerju v jožefinski dobi. 141 

Primerek g pa ima vseskozi zgoraj osmerotračno zvez- 
dico, spodaj Šesterotračno. 

Na take razlike kakor: kerlhanska (a str. 4., vrsta 3.) 
— kerfhanfka (p), preieti (a, 75) — prejeti (p) se nam niti 
ni treba več ozirati in lahko rečemo; 

Primerka ljubljanske licejske knjižnice nam 
predstavljata dvoje različnih natiskov tega ka- 
tekizma. Očividno nam predstavlja primerek p, 
ki ima tudi lepši papir in tisek, drugo, donekle 
popravljeno izdajo. 

Vendar drugi natisek ni osobito natančno pregledan; 
tako je na str. 112. v obeh primerkih ikeger* namesto ,ke- 
der*, na str. 122. strahiti, na str. 137. dvakrat ,Mafhniga 
Shegnuvanja' namesto ,Mal hnikoviga', kakor čitamo pravilno 
« naslovu tega poglavja. 

B. 
Značaj knjige. 

Nemško-slovenska izdaja ima pred naslovom podatek 
>Nro. 4.* ; Glaser piše: »Iz št. 4. na naslovni strani se vidi, 
da so se uže poprej natisnile tri knjižice. Kdo ve zanje?* 
Na kakšne ali čigave tri knjižice misli Glaser, nt razvidno 
iz njegovih besed. 

V istini je stvar pač taka: Izza 1. 1777. se je po Felbi* 
gerjevem načrtu tiskalo šestero verozakonskih šolskih knjig 
(katekizmov oziroma Čitank), troje večjih je bilo namenjenih 
a normalne in glavne šole, troje manjših pa za trivijalke ; 
pri teh-ie zadnjih je zopet razločevati lAuszug aus dem gro- 
Gen Katechismusf in >Der kleine Katechismus«, kar ni eno 
ter isto; oni >Auszug< bi lahko imenovali tudi »Srednji ka- 
tekizem« >. 



' Natančneje bom o teh katekizmih govoril v životopisu Istrana 
^nta Mikole PerSiča. 



.y Google 



142 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

Slovenci so dobili >Ta veliki katekizmus« za nonnalne 
in glavne šole na Kranjskem in na Koroškem (katekizem 
Japeljnov in Gutsmannov [?]). Edlingov kranjski in naš šta- 
jerski katekizem sta bila isrednja« katekizma, >Mali kateki- 
zem« pa se za cesarja Jožefa II., kolikor je znano, sploh ni 
poslovenil. 

Primerjajoč naš katekizem z Edlingovim, vidimo, da 
sta jima obseg in vsebina ista. Prevod sta nemškega »Aus- 
zug aus dem groGen Katechismus : Katechismus mit Fragen 
und Antworten (ohne Einleitung und Beweisstellen), zu dem 
Unterrichte der Stadt- und Landjugend in den k. k. Staa- 
ten.< Edlingov dvojezični katekizem se zares imenuje »Aus- 
zug des grofien Katechismus — Isviezhik tega velikiga ca- 
tehisma<, a naš katekizem se nazivlje le v nemškem naslovu 
nemško-slovenske izdaje pravilno »Auszug des grofien Ka- 
techismus«. ' 

In ta »Auszug aus dem grofien Katechismus: Kate- 
chismus mit Fragen und Antworten« je bil v vrsti onodob- 
nih verozakonskih šolskih knjig za tremi normalno- (glavno-) 
šolskimi prva, ki je bila namenjena trivijalkam, torej knjiga 
»Nro. 4«, število četrto; trivijalkam je služila tudi št. 5. in 6., 
ki ju poznam iz istersko-hrvatske literature. 

C. 

Jezik katekizma. 

Narečje, ki je temelj jeziku našega katekizma, se zelo 

bliža narečju Frana Ks. Goijupa, ki je, rojen v Celju, služ- 

' Dvojezični Japeljnov iVeliki katekizem« ima 291 strani, samo- 
slovenski pravilno 140 strani v osmerki, 146 strani obsega tudi celovSki 
slovenski »Veliki katekizem« (1791); a Edlingov dvojezični »Izvleček« 
broji 161 str. = 3 str. naslova + 158 str. = 3 4- (79 x 2). v enoje- 
zični izdaji bi torej brojil 79 strani in prav 79 strani ima njega 
nemški izvirnik »Auszug« (Helfert, Oesterr. Volksschule, 524). Kateki- 
zem, ki je predmet te razprave, ima sicer več strani nego Edlingov, v 
slovenski izdaji namreč 165, a to radi mno^o manj Sega formata, ki ni 
8° marveč 12°; v sogla.sju s številom strani slovenske izdaje ima po 
Simoniču dvojezična 330 strani; seveda je pomota, če Simonič imenuje 
to dvojezično izdajo S*. 



.y Google 



Dr. Fran lleSiC: O slovenskem Štajerju v jožefinski dobi. 143 



boval V Vojniku in pri Novi cerkvi (1753—1781) ter je leta 
1770. izdal iZirkounu leitui ; Gorjup je pisal, kakor pravi 
sam, slovenski »večtal toku, koker se v' tem kraju Cella 
Kovori« . • 

Vendar jezik našega katekizma ni enoten ; prevoditelj 
je o jeziku svoje knjige sam na zadnji strani naslovnega 
lista napisal ta-le latinski predgovor: Praemonitio. 

Dum libellum catecheticum jufTu fuperiorum in Idioma 
lindicum transferre aggredior, id praemonere lectorem de- 
bui, non fuiffe poffibile verba cujuslibet plagae propria ap- 
ponere, cum pro diverJitate locorum diversa etiam fit elo- 
cutio fennonis vindici.* Universim ftyio Cilejenfi prae reli- 
quis puriori appropiare, id tamen pro viribus observare ftu- 
dui, ut ab omnibus inteligi certo poffim. Voces praeterea 
hnonimas sub allerifco notavi; quodii tamen aliquae (ut fa- 
dte) alienae cuipiam obvenerint, eas pro benignitate fua fin- 
guli absque taedio permutare poterunt. C. I. V. 

Prevoditelj je torej hotel »universim stylo Cilejensi prae 
re\iquis puriori appropiare, id tamen pro viribus observare, 
ut ab omnibus inteligi certo possett ; v ta zadnji namen je be- 
ležil »voces synonimas sub asteriscoc in sicer (po primerku a); 

v tekstu je: spodaj v opombi: 

str. 5.: riemore golfati, inu noriti, inu norjena biti 

golfana biti 
> 6. : snati . . . fhtraifa vediti . . . calliga 

■ Opis jezika te razprave sledi kot »Dodatekc na koncu te razprave. 
' V slov. naslovu knjige pravi, da je »is nemfchkiga na flovinski 
Jnik prepifTana*. Tako se imenuje naS jezik tudi v naslovu Bellarmi- 
»OTcga »Kratkega sapopadka chriftianskiga navukat okoli 1726 (Slmo- 
nf, Bibl. I. 22.}, ki je bil >is Latinskiga inu laflikiga na Slovlnski ali 
Krainski iesik preftavleni. Zgoraj sem razpravljal o »Enem Malem Be- 
^edishu Nemrizh Slovinskiga, inu Nemshkiga Jesikai. Odkod je v oni 
Mi ta oblika bila naSim piscem znana? — L. 1836. je Vogrin posluSal 
•Muso slovinskoc pod vplivom Kači^-Mioiiča (Zbornik Mat. Slov. II. 



.y Google 



časopis la cgodo^ 



Str. 14. 


: ofarti 


gisoofti (!), Prevfetnofti 


. 17. 


: ablobou 


obwetlhou 


> 24. 


: fertamani (!), Strai- 


pogubleni (prim, p: pogubleni), 




finge 


Caftige 


. 27. 


: fupet 


drugozh 


. 30. 


: enak .... (Sakra- 
mente) nuzajo 


glih . . . imajo 


. 32. 


: ti Taili eniga Trupla 


Glidi 


. 33. 


: oblaft 


Guant (!). Mozh 


. 37.; 


; VzhemobftojitaMo- 
litva 


postane 


. 38.; 


: v' Reufhnah 


Teshavah, Potrebah 


. 39.; 


: od Hudiga 


Slega 


» 40.; 


: H' komu mi upijemo 
s' rim Befedam riga 
Predgovora? 


sovemo, klizhemo 


. 42.; 


: amrizhe .... k' Po- 
kory perpravleni 


amgrž . . . obudeni 


. 43.; 


; pogeramo .... Kra- 


profsimo, fhelimo res- 




leftvu tiga Greha res- 


verfhe 




dere 




. 44.; 


: dodeliti (nebefse)... 
(gnado) vtalari 


vtalati . . . dodeliti, dari 


. 45.; 


; zheterta ... k' shi- 


Sterta . . . tetefnimu ... no- 




votnimu Shivlenju 


rifhnu . . . vlezhe 




potrebna . . . (Greh 






Straifige sa faboi) 






peli 




» 46.: 


reshalyly . . ob Zaitu 


reserdily . . . Zhafsu 


> 47.: 


Skus Sroshno ... od 
Hudiga 


Bostvo . . . Slega 


. 48.: 


v'tala (gnado) 


dodeIy 


» 53.: 


(lubesen) potrebna 


notishna 



, Google 



Dr. Fian UeiiČ: O slovenskem Štajerju v jožefinski dobi. 145 



Str.. St. 


: (Ime Boga) nepridnu 


nevredna tvoje Ufte ufeti . . . 




imenuvati . . . (pras- 


prasniivau 




nik) pofvezhuvau 




. 59. 


: (na Pomuzh) kli- 


fuati . . . Perbifnalfbe (!), Var- 




zhati . . (Angelzi so 


ne .. . vfelei 




Ludim) sa Brambo 






. . . smiram 




. bO. 


: Pildi 


Kipi, Podobe 


> 61. 


: (Pildi Svetnika) is- 


preo (1) Ozhy poftavijo .... 




kashejo . . . govory 


govoriti, guzhati, mar- 
nati, valiti 


• 63.: 


; vfe k' Zhasty Imena 
Boshiga storimo 


satfhnemo 


. 64.; 


; Vfe du (!) drugu Delu 


Djanje, Poslu (!) 


» 65.; 


: oblublenu .... bo- 
jati . . . Straifinge 


obetfhano... bati... Kartige 


> 66.: 


: amtizhe 


amgre 


. 68.; 


; Guant 


Oblazhilu, Oprava 


> 70.: 


tu ludzku (nasai ver- 


ptujo, odnerhenu . . Toshbe . . . 




niti) . . . Toshuvanje 


Schžle 




... is Shpajfsa 




• 71.; 


; Te sadni . . . kar v' 
nafhim Sercu naprei 
gre 


fledni . . . gody 


' 72. : 


(Greih) vun sdreti 


sadul hiti 


• 78.: 


Od S. Mafhe 


Mefha 


' 81.; 


; Obhajlu 


Spishanje 


> 88.: 


(Pogmeranje lete 
Gnade) dodelijo 


pothalajo 


' 91.; 


; gratamo 


poftanemo 


» 92.: 


V Potreby 


Syly 


• 95.: 


pod Shtautjoi 


Podobi 


' 99.; 


: dve Sorte 


dvoinu 



Id b, Google 



146 



Časopis za ^odovint 



1 narodop Uje. 



Str. 103/104.: otou 
.104.: Pokuro fturiti 
> 106.: Od Sprafhuvanja te 

Veifti 
» 109.: Keden .... Messins 

{!) Hretje 

(Grivinga) zhres Na- 

turo 
116.: (Greih je) zhuden 
118.: Leben 

120.: samouzhy 

122.: bojati — 

124.: narediti 

126.: Let6 (Greihi) 

128.: (Sadoftiftuijenja 

Chriftufuviga) de- 

lefhni 
130.: (Odpuftke) deliti 
133.: Bounik 
134.: . . . je Chriftus fvoje 

Zirkvi narochiu 

140. : Poshelenje tiga MefTa 

141.: porozkeni (:= poro- 

čeni) 
142.: (Mosh fvojo Sheno) 

svary 
144.: ta fturjeni Greih 
145.: » 

148.: Ena oterbnu Serce 
156.: Saflopnolt . . . MafTa 
157.: Sa Chriftufam hoditi 
160.: Bounike 
161.: Neumne (podvuzhiti) 

. . . Napreipoftaulenim 



h tžu 
delati 
Premislovanja fbaruvanja 

Tjeden . . . MelTez . . . Grofa . 
preknaturalska 



nesnaihen, gerd, gnuseJi 

Shivlenje 

fataji 

bati, strahiti (!) 

fturiti 

Toti 

vredni 



dati 

Bolnik, Beteshnik 

fapovždou 

Shivota (Strania razlaga!) 
sdana 

brani, varje 

laftni (Slmriia razlaga!) 

terdu 

Modroft . . . Mernoft 

Chriftufa posleduvati 

Betefhne 

Nevedečzhe . . . Oblaftnikom 



.y Google 



Dr. Fran IleSiC: O slovenskem Štajerju v joiefinski dobi. 1 47 



Izrazi pod tekstom kažejo na iztok. Okoli Sv. Jurija ob 
ŠCavnici izmed njih niso v navadi: gvaut, notišnu, reser- 
dilv, boštvo, praznuvau, kipi, djanje, ptujo, šale, bati, sledni, 
zbaruvanje , , . 

Nasproti pa je v tekstu samem nekaj besedi, ki so oso- 
bilo lastne iztoku, tako: znati, pogeramo (43), talati (44, 48). 
svetiti (62) se. ime božje, lučki ^^ tuj (69, 107, 119, potolma- 
čeno na str. 146 in 149: devet ptuji ali luzki greihi), drugoč 
(102), všafen (94), dopadniti (6) a ,padou' (11 1), bojati=bati, 
itraglivost. 

Prvi del knjige kaže v marsikaterem oziru drug značaj 
nego zadnji del; tako imamo tam: dopadniti; svojo, tvojo, 
božju, našu itd. za srednji spol ; ,kret' mesto ,krat', pisavo 
jaia z ,e', ,ker' = kateri, družilnik Ženski jedninski na — oj, 
raba ,kaj' v oziralnem smislu. O ,kret' ne morem nič reči, 
vsi ti drugi znaki pa kažejo na iztok; v prvem delu 
je torej bolj nego v drugem opazovati vmešavanje svojstev 
iztočnih narečij. 

Očividno se je pisec gotovih lastnosti zapadnih narečij 
še le priučil in jih skušal teoretično uporabljati, zato krivo: 
odveiza, takoršen, vprašalno ,kakoršen'. Prim. Hasla, ki 
ni bil mčenik tiga kranjskiga jezika«. 

Vsiljevali so se mu istočni vplivi v celi knjigi z ozirom 
na neizpremenjenost ,a'-ja pred J', z ozirom na nikalnico 
ine', fia pisavo jata, na ločitev nikalnice od pomožnega gla- 
gola , na izraževanje polglasnika osobito v spo!niku , na 
predlog ,krez', sklanjo stopnjevanega pridevnika. 
Najbrž je pisec bil doma na iztoku. 



Naš katekizem nam kaže zanimiv poskus ustva- 
ritve knjižnega jezika po iz večine nameravani 
Kontaminaciji narečij. Prednost se je dala za- 
padnemu narečj u. 



.y Google 



ČasofHS iA zKodovino in narodopisje. 

V tO smer se je pozneje naš knjižni jezik razvijal in 
razvil osobito pod Markovim in Miklošičevim vplivom. 
D. 
Prevoditelj knjige. 

Že leta 1778. je graikl gubernij ukazal štajerski Šolski 
komisiji, naj se pobrine za to, da se »normalni« katekizem 
skoro in točno prevede v slovenski jezik. Stvar se je za- 
vlekla vsled odpora dunajske vlade, ki je iz gmotnih ozirov 
želela, da bi na Kranjskem in Štajerskem služil le eden ter 
isti prfcvod — prišel je v poštev Edlingov in Japeljnov 
(Herbersteinov) katekizem ; dasi sta Župnik ptujski in cmureški 
poročala; da se Japeljnov katekizem »čisto nič ne glasic po 
tamkajšnjem slovenskem govoru, in dasi je sekovski ordi- 
narijat še dostavil, da je cena (34 kr.) previsoka za »siro- 
mašne slovenske kmete«, da bi graški tiskar natisnil 1000 
primerkov take knjige za 80 fl., (izvod torej 7 do 8 kr.), je 
dunajska vlada ipak odsvetovala ponatiskovati osobito ve- 
liki katekizem. Tako je vse zastalo. 

A leta 1782.je ravnatelj normalne šole v Gradcu Frick pl. 
Frickenberg predlagal, naj vlada naroči prevod katekizma v 
»slovensko narečje štajersko« ; to delo naj izvrši duhovnik 
Peršič proti primerni nagradi. Vlada je odobrila ta predlog, 
saj je tudi okrožni glavar celjski tožil (31.1. 1783), da še ni 
poslovenjen katekizem. In že dne 18. febr. 1783.je poslal 
gubernij sekovskemu ordinarijatu slovenski prevod katekizma, 
t. j. prevod v štajerskem narečju ; duhovščina naj prevod 
pregleda. Katekizem se je natisnil, »bržčas delo Peršičevo«, 
pravi Apih. ' 

1. 

Štajerskoslovenski katekizem, ki so ga vsled predloga 
Frickovega oskrbeli v Gradcu 1782/83, ne more biti drug 

* Kar tu poročam o tiskanju posebnega katekizma za štajerske 
Slovence, je vzeto iz razprave Apihove v Let. Mat. Slov. (1894, in) 1895. 
»Ustanovitev narodne šole na Slovenskem« (str. 178—180). 



.y Google 



Dr. Fran Ileit£: O slovenskem Štajerju v joiefinski dobi. 149 

nego naš katekizem (»N. 4) Ta veliki katechismus<. To sve- 
doči že letnica 1783 — drugega katekizma iz tega leta ne 
poznamo, pa tudi druge okolnosti govore za to trditev : 1 . v 
latinski opombi na drugi strani pravi prevoditelj izrecno, da 
seje prevoda lotil >iussu superiorum«; 2. katekizem ni >ve- 
liki katekizem«, marveč izvadek iz njega ; to ustreza nasvetu 
dunajske vlade, da ni treba ponatiskovati velikega kate- 
kizma, češ, da je ta-le za kmeta popolnoma odveč ; — 3. jezik 
prevoda je celjsko narečje, a baš celjski okrožni glavar je 
pri gubemiju urgiral prevod katekizma; prevoditelj pa seje 
ozirdi tudi na iztočne Štajerce, kjer sta delovala kritika, 
župnik ptujski in cmureški; — 4. biskup sekovski Je htel 
imeti cenejši katekizem nego je bil kranjski katekizem Ja- 
peljnov (34 kr.), a naš katekizem je v dvojezični izdaji stal 
le 11',', odnosno 15 kr.' 



' Troje nejasnih toček: a) L. 1788. je stavil gubemij nasvete, 
>kako bi se dali spe£ati katekizmi, ki leže v shrambi graSke Šolske za- 
logec. Apih (ib. 180) misli tu na katekizem, ki so ga priredili 1782/83, 
ter sklepa iz tega, >da ga menda niso spečali kaj prida izvodov«. Slo- 
venska izdaja je bila celo dvakrat tiskana (prim. zgoraj A), alt torej 
morda nem iko-slo venske izdaje niso razpefali? Cesarski ukaz z dne 
ll.apr, 1786. je prepovedal >das eu Grai gedruckte Budi unter dem 
Titel iKatechetischer Auszug des groIJen Katschismus«, toda s to knjigo 
nima naS katekizem niČ opraviti. 

bj Zakaj samoalovenska izdaja nima na naslovni strani opombe o 
dovoljenju oblastva? — 

«) Apih (ib.) pravi : >Navzlic temu (da niso znali, kako bi se dali 
spefati prejinji katekizmi) so natisnili I. 1790. zopet nov katekizem, 
prevod iz latinščine po župniku Jacominiju pri Novi cerkvit. 

Oa bi se bil Jacomijev slovenski katekizem tiskal že 1. 1790., to 
pač ne odgovarja istini. Jacomini je knjigo spisal latinski in nj^ov pri- 
jatelj Reja, župnik v Zibiki, jo je poslovenil; iziSla je 1801. vLjubljani. 
Katekizem je to, a pri vsakem odgovoru so pojasnila iz sv. pisma. Že 
to kaže, da je knjiga bila namenjena za duhovnike in ne za Šole (308 -f 284 
strani, v dveh zvezkih!). V lat. predgovoru piSe Jacomini: »Jam de- 
cimus retrocessit annus, quo in vinea Domini laboro.. , 
(Da bi duhovnikom dal pomoček v roke), catechismum ab Augustis- 
simo felicis record*ationia Imperutore Josepho II. praescriptum 



.y Google 



150 časopis u zgodovino in narodopisje. 

2. 
Ako je res, da je naš *Ta veliki katechismus« oni 
prevod, za kojega je 1. 1783. bil predlagan >duhovnik 
Peršič«, po tem je jasno, da Peršič v istini ni izvršiltega 
dela ; ' zakaj naš katekizem ima na drugi strani pod latinskim 
predgovorom podpis „C. J. V." Kdo da bi bil ta »C. J. V,«, 
ne morem reči; mislil sem na »Colomanum Josefum Veršič*, 
ki je bil rojen v Tmovcih sedanje župnije Sv. Bolfanka v 
Slov. Goricah (1746) ter je baš v 80 letih služboval v celjskem 
okraju, a dokaza za to nimam; omenjam le, da je istodobno 
deloval tam Jos. HasI , ter poudarjam, da sta si bila nekoliko 
let prej Veršič in Volkmer v Ptuju stanovska tovariša. 



a t i n o , ut ab omnibus le^ posset, sermone exponere agressus sum . . . 
Hocce latinum opusculum in idioma vindicum et carniolicum — vertit 
Andreas de Reja, Parochus in Sibika*. 

Jacomim je postal duhovnik leta 1779; 15 mesecev je bil pomožni 
svečenik na Rifniku, od 1. 1781. dalje pa dekan pri Novi cerkvi. Po 
takem je pač 1 790. sestavljal svoj latinski katekizem. In res je 1. 1791 . 
v Celju iziSel Jacominijev latiniJii izvirnik »Doctrinae christianae expo- 

positio ....*, I. del; v predgovoru čitamo: lam undecioius a 

opombe o slovenskem prevodu ni. Ko bi opombo o Reji pisal 
Jacomini istodobno, potem bi si mogli misliti, da je Rej.i sproti prevajal; 
a temu ni tako. Morebiti so v Gradcu res mislili na poslovenitov Jaco- 
minijevega katekizma, a tisk se je fuktično zavlekel do leta 1801. 

■ Kdo je bil oni »duhovnik Periiči, ki ga je leta 1872. predlagal 
Frick? L. 1775. je bil Jernej PerSiC domači svečenik (knjižničar, 
misar) pri i^ofu Rajmundu von Saurau v Gradcu; bil je, kakor mi 
poroCa č. g. Mat. Ljubia, tPiumaner DiOzesant, to je, iz puljske Škofije, 
ki je takrat ie imela za svoj avstrijski del vikarija Poranea na Reki 
(arcidiakona) ; morebiti isti, ki je 1. 1799. bil župnik v Doljni vasi ta- 
kratne dekanije krščanske ? V iztočni Istri (nekdanji Libumiji), v HoSCe- 
nicah in Lovranu jeSedandanaSnji mnago PerSičev. L. 1799.je bil Fran 
PerSič iupnik v Lovranu, 1. 1797. se imenuje duhovnik Sebastijan 
PerSič; Nikola Fran PerSič je bil v onih letih pro£t pazinski, a 
znamenitejSi je bil njegov brat Fran Nikola PerSiC, ki je bil od 
1787—1790 podravnatelj generalnega semenišča v Gradcu, toda 1782 83 
5« je deloval v Istri, — Na Štajerskem je služil Josip PerSiČ, 176+,65 
kaplan v Kostrivnici, 1766,67 pa v Žetalah. 

V poStev bipriSlaizmed teh PerSičev edino Jernej in Josip Peršič. 



.y Google 



Dr. Pran IleSič: O slovenskem Štajerju v joZefuiski dobi. I5l 

Zakaj dela ni izvršil Perštč ? Ali morda razmemo malo 
joždinski škof ni maral svečenika, ki ga je predlagalo jože- 
finsko ^Isko oblastvo? ali pa ga je z rokopisom prehitel 
»C.J. V.«? Daje C. J. V. hitel, to je gotovo; le pomislimo, da je 
knjiga namenil »cesarsko kraljevim deželam in šolam*. 
3. 

Ako je res, da je naš »Ta veliki katechismuš< oni 
prevod, ki so ga oskrbeli v Gradcu 1782/83, tedaj je tudi 
določen terminus ante quem non za slovensko izdajo oz. za 
slovenski izdaji, ki nimata letnic: pred 1.1783. tudi slo- 
venske izdaje ni moglo biti ; zato bi se Simoničeva opomba 
)okoH 1783« morala izpremeniti v »1. 1783. ali po 1. 1783*. 
Seveda nekaj še bi bilo mogoče: kaj ko bi bil »C. J. V,« 
prevedel katekizem pred 1. 1 783., in bi potem samoslovenski pri- 
merek poslal v presojo ter dosegel aprobacijo, ki jo čitamo 
na pozneje tiskani nemSko-slovenski izdaji? Toda v tem 
slučaju bi ne imeli dveh slovenskih natiskov in sicer brez 
dovoljenja oblastval Zato se mi vidi ta podmena malo ver- 
jetna. ' 

Naknadno sem mogel primerjati tudi nemško-slovensko 
izdajo ter sem našel: Ta izdaja se razločuje od obeh slo- 

> Leta 1783. je bilo primeroma plodovito; poleg tega katekizma 
so I. 1783. isiSle v Gradcu Volkmerjeve »Pefme k tem opravili te Cvete 
meflie — sa fare Optujske dahantiet, ena izdaja >Hitre inu gladke poti 
pruti nebessam* (Glaser I. 206), na Kranjskem >GoUmayrjeva >Sveta 
mafhat, BastiančiCevo >Katolfliku podvuzhenjei, Strojevo iKerDianskn 
premif bluvanje« (Glaser 1. Dostavki II.), Debevčevi »Kratki navukic. 

Razen omenjenih treh knjig je za cesarja Jožefa iz Štajerske £e 
omeniti : 

1. iPeisme k' sveti meshi inu pred predigo, V Grazi t784* (Zvon 
18«, 443.) 

2. (Rupnikpve iPeisme Od Kerfhanskiga Vuka«, V Lublani 1874.) 

3. Prenner Jacob, Dobru opomineine na bounike. V ZeLu 1787. 

4. Volkmeijeva »Mefhna pefemc, V Grazi 1789. 

5. »Enu Malu Besedishe, Mahrburg 1789.* 

6. Breznikova iVezhna Pratika od gospodarstva, V Marburgi (1788?) 
- V Zdiu 1791, V Lublani 1791, 1803. 



.y Google 



152 Časopis la egodovino in narodopisje. 

venskih v marsičem; tako je besedilo »Praemonitionis« sprav- 
ljeno v 15 vrst, dočim obsega v slovenskih izdajah 15'/,vrst; 
na vsaki strani teksta je zgoraj poseben okrasek ; zvezdice, 
ki naznamenujejo -opombe, so v tekstu in spodaj vsekozi 
šesterotračne ; za glas >s< služi velika črka >Sc, ne >S<, 
kakor v slovenskih izdajah. Razen tega je še mnogo drugih 
razlik, in sicer pri opombah : ferdamani (str. 43), Guaut 
{61,= moč), nevrednu tvoje Ufte ufeti (99), Varhe (109, na- 
mesto Varne), amgre (123), Stautjoi (181), Premislovanje(201), 
porozheni (267), oterpnu (279); pa tudi drugje jih je najti, 
a osobito Še opozarjam na razlike v naslovu. Ako pomislimo, 
da se slovenske strani nemško-slovenske knjižice niti ne 
krijejo s stranmi slovenskih knjižic, lahko rečemo : Natisek 
nemško- slovenske knjižice je treba ločiti od slo- 
venskih izdaj; >St namesto >S( kaže sigurno, da 
je nemško-slovenska izdaja starejša od slo- 
venskih. 

Kjer se razločujeta slovenska primerka a in ^, je nemško- 
slovenska izdaja večinoma na strani primerka a; važna se 
mi tu zdi posebno zaporednost ločil in zvezdic (za opombe): 
najprej je ločilo, potem zvezdica, torej kakor v primerka o. 
Iz tega izvajam zopet : Slovenska izdaja aje bliže 
nemško-slovenski izdaji iz leta 1 783., je s t a- 
rej ša od ^. 

Zaključujem: Najstarejša je nemSko-slovenska izdaja iz 
leta 1783., za njo pride slovenska izdaja a, na zadnje slo- 
venska izdaja ^. 

E. 
Posnetek, 

I. L. 1 782. je vlada pritrdila predlogu ravnatelja graške 
normalke, Fricka, naj se izda katekizem v »slovenskem šta- 
jerskem narečju«. Že 1. 1783. je bil prevod odobren in delo 
se je natisnilo. 



.y Google 



Dr. Fran Il«Si£: O slovenskem Stajeiju v jožefinski dobi. 153 



Prevod je oskrbel neki »C. J. V,«, ne PeršiC, ki ga je 
izprva Frick predlagal za to delo, 

n. Katekizem tega »C.J, Vt je >srednjic katekizem ali 
•Lzvadek iz velikega katekizmat, kakor gaje na Kranjskem 
priredil grof Edling, katekizem »N. 4,t 

III. Knjiga je izišla v nemškoslovenski in najmanj dva- 
krat v samoslovenski izdaji. 

IV. Jezik nam kaže zanimivo kontaminacijo narečij: 
temelj mu je govor celjskega okraja, a v obzir so vzeta 
tudi iztočna narečja; ta so zastopana osobito v opombah. 



Ko so se leta 1770. pojavdi štajerski Slovenci na polju 
slovenske literature, je 

a) jezuit Celjan Hasl, ki je deloval tudi v Ljubljani, 
postal »kranjski« pisec, 

b) sta Gorjup in Rupnik pisala v svojem celjskem na- 
rečju, tako pač tudi Breznik,, pisec >Malega Besediša« v na- 
rečju bliže Maribora, a Volkmer v narečju svojih Slovenskih 
goric, 

C) »C. J. V.< je družil celjsko narečje z iztočno go- 
vorico. 

* Troje principov ! Zgodovina našega knjižnega jezika je 
to zadnjo smer v toliko potrdila, da mu je podlaga zapadni 
govor, a so vanj sprejeti tudi znaki iztočnih narečij. 



Ako motrimo čas pred 1770, vidimo v starih listinah 
Ljutomerskih goric izza 16. veka hrvatske vplive in ko se 
je ob koncu 18. stoletja prebudila kajkavska literatura, so 
dijaki hrvatskih učilišč kakor Jaklin, Modrinjak uvajali njen 
jezik — toda o tem obširneje drugje. 



^dby Google 



časopis za zgodov 



Opis jezika. 

1. Grafika. 

SiČniki in Šumniki se označujejo dosti pravilno z bohoričico. 

Šesta zapoved se glasi: Ti nimafli prelivati ali Nezhiftofii floriti [SA); 

ker Citamo tudi cafttga (6), fterta (45), faimoftri, Stuki poleg Shtuk, 

Itraifafh poleg Shtrajfinga, bo pač tudi citati: preStvati. 

Predloga ,v' in ,z' sta kriva, da se piSe: v'iivlati, v'ta1a, v'saka- 
tiri, tudi v'sak, v'tragtivost (147, tS7); z'viža, z'večer; čitamo tudi edino 
,ice' za ,vice' (na pr, str. 24.) 

2. Samoglasniki. 

Polglasnik je postal ,a': dan, Stirdeset danski, maSa, vzamem; 
kratek (nenaglaSen) pa ;,nar mein',inalokedaj, keder (mnogokrat I), doužen, 
začetek poleg začetik; ,sim'^seni, .perdauk', ,premagouc' (25). 

Spolnik, ki se vedno rabi, se glasi ,ta', anekolikokrat se piše ,ti'; 
ti S. kerst (88), ti greih (109), ti mutasti greih (148). 

Samoglasnik ,a' se za r-om izpreminja v ,e' v besedi ,kraf (prim. 
dvakret na str. 24. tega iCasopisa*) in sicer (en samkret, enkret, več- 
kret, kolkukret, taužentkret) do strani 113., odtod do konca le ,kTat' 
(večkrat, kolkukrat. velikukrat). — Členica ,raz' se piSe kot ,rez' : rez- 
odeu, resvejti, rezgeme, rezdere, relali, rezložou, restroSenja, restegne. 
Pomni Se ,vender' (vundar). 

Piše se vsekozi le; ,de' = da, ,deb' in ,debi' ter ,dones' in jesf." 

Asimilacijo samoglasnikov opažamo v deležnih kakor: umrou, 
odreSou, spoznou, lubu, molu, iJlužu (a častiu, stvarju itd.) in v slučajtli: 
nej, zunej, zjutrej, neupelej, tedej, skorej, znotrej, malokedej, frej (frey), 
zunenje — znotreJDJe, toda : kaj, daj, veikomaj, nazaj, kdaj ; Čilamo 
igmejna' in ,gmajna', ,zdej' in ,zdaj', ,zdajci', tudi ,kej — kej (57), 
,rajžu', fray.' 

Na samoglasnik za seboi pa j o£ivi dno izgublja moč, zato imamo*. 
svojo živlenje (156), tvojo kralestvu (43), božju gospostvo, pa tudi ne- 
zbriseoču znaminje (91), ,kar je nam dopadeoču' (52), ,naiu zavu- 
panje' (26), 

Kljubu tiskarski nedovrSenosti knjižice smemo reči, da ,ne' pre- 
haja v ,na': nazgruntani (3 krat), nadela, naspodoben, naskončen, na- 
pokura, napokoren, navamost, nakarSanski, navoSliu, narezvezeoč — na 
zapusti, nHS)iSi,nanuca,nasmei,nabtlu,vendartudi: nezgruntani, nedela, 



' Goijup: de. 

■ Gorjup: tukei, dei, deleite. 



.y Google 



Dr. Fran DeiiČ: O slovenskem Štajeiju v jožefinski dobi. 155 



K iliM. Tiskarska pomota je najbrž ,nevuk' (81) in .neglavni greih' (146). 
Poleg ,prauxetni- (16) in ,prauzetnost' (147) čitamo tudi ,preuzeten' (58) 
in .preiuetnost' (147).' 

Pred r-om je refleks jata ie, zato: viera, vierjem, viervati, vendar 
.mera' (69), sicer se pa ta glas piSe zdaj z e, zdaj z ej in sicer do str. 16. 
k e: odrciiti, letu, Človeku, vediti, ^eb, prepovedou, od 16. strani tja 
da50.se menja pisava: odreiSen, veikomai, pogmeira, resvejti, zvejst, 
svejst, s pisavo: greh, greSnik, vedenje, odreSi, odtod do konca pa od- 
ločno prevladuje ei, na pr. vedno : zapovei, prepovei, vendar jSreda, 
streha, potreba, reva', (enkrat tudi: pogmera). Nedolčniki imajo le e: 
liveti, imeti, umreti itd. Nenaglaieno: divica, vedid, vendar: spoved in 
enkrat spoveid, v odvisnih sklonih običajno: v spoudi poleg spovedi 
kakor zapoudi (tudi zapoud> 

Pisava .odveiza' priča, da pisec ni čutil dvoglasnika. 

Poleg jvender" je enkrat tudi jViinder* (164).' 

Kar se tiče etimološkega e, je poudariti pisavo ,v ve čir j i' 97, 
.pogmira' (trikrat) poleg ,Stieri' (146, 14B);- to kaže bližino e-ja in i-ja 
pred r-om; tu se mora omeniti tudi oziralni zaimek , kateri': tako se 
f&e od začetka in kakih 9 krat od str. 125. do konca, a sieer vedno 
■kadri'. Namesto ,kateri' stoji (na strani 6.) .ker" in v rodilniSki obliki 
.teriga' (dvakrat, drugič na strani 104.), mnogokrat pa ,klr' (kira, kiri, 
kiriga, kire). Razen v treh slučajih je vedno .vsakatiri'. S .kir* se izraža 
tudi vedno knjižni .kjer*, dočim imamo za ,kje' pisano ,kei' (enkrat ,kde'); 
upmoriti je £e na to, da ,kir' pomeni tudi ,ko' (str. 92., 125., 127, ; 
tireiiniki so tudi potem, kir je Christus za greihe zadosti sturu, le Bogu 
'ioužni zadosti sturiti).' — Za ,aku', ,ko' (122) nahajam nekolikokrat 
.či-^če (107, 108, 125); prim. Se: kir smo se ni sramuvati (!) pred 
Bogam (122), morebiti tudi: nej bo zapisano ali ni (4). Pomembna je ta 
lutitev nikalnice od pomožnega glagola. 

Glas 4' se označuje pravilno; le ,na božje milosti (14S), svoje 
ciikvi (134), liU>.e moj Bog (154), katire je pervi? — .posehmau' (155) 
P«l^ ,pusihmau' (113); ,biie' = biti (94), dve sorte (99)? prim. spolnik 
■ti' mesto ,te' oz. ta.' 

,Znamiiije' (91) stoji poleg ,znamne' (139), seveda ,katol5ki'. Na- 
iKsto navadnega ,ali' stoji dvakrat ,al'. 

Izpat je ,i' v ,cimga*, ,revina', ,nemar£na', tudi ,sroSna'. 

' Gorjup: na bo, nasrečen, navymi, nazgruntani, namar^ina .... 

' Gnrjup piSe : letta — zapove, odrešejne ; vyra, vymi, po mjrri = 
'en, verni, po meri, 

' Gorjup : kadri, vsaktiriga in vsakteri, pogirje. — Tudi Goijup 
rabi Jiii' v pomenu ,ko': Kir je on biu do križa p^elan, je on tistega 
objeii (str. 6.). 

* Gorjup izraža nejasni vokal pač večkrat z ,i': perhodneh, pred 
^nem, v velikeh, hudobneh itd. 

D,3,tz.dby Google 



156 časopis la zgodovino in narodopisje. 



Etimološki ,o' se na koncu besed glasi vedno kot ,u' : taku, douf^, 
enu malu prelomlenje itd. ; tudi : skuz, Bug, kuliko, snsebno, sla- 
busti, pomuf, storiti, gospuda, tulkajn poleg ,gospoda, Bogu, kolku, 
gospod, gospoda, modrosti, gospostvo. Po analogiji določnega naklona 
je tolmačiti edino obliko nedoločnika 6. vrste : proznuvati, spoveiduvati, 
napeluvanje, zaničuvanje, zašpotu vanje, svetuvanje, ofruvanie; — reža- 
Uvanje (67). 

NenaglaSen ,o' se nekolikokrat izraža z a; ,ablubou' (17) poleg 
,oblubou' (trikrat), ,sabotah' (74), ,krivica terpeti' (161), ,skuz eno pravična 
persega' (63), ,prepovei jeza, tatvina' (69), zapovei resnica (70). 

Nosni o, na pr. ženske sklanje ostaja o. 

,u' izpada v ,Skodje' (Škoduje), ,ohcetvanje', ,pozdigvanje*, ,ie- 
nitvanje'. 

I je postal ou; čitamo pa tudi ,poponosf ,poponiina' pol^ ,po> 
pounema', dopuniti, dužnost. t je ,u'; poleg ,popounoči' tudi ,popo- 

3. Soglasniki. 
Skupina ,£E' daje isključno ,£': kerSanski, odpuSanje, v reuSnah, 
puSava, nemarSna, odra£en, teS, EeSena.' 

V začetku in proti koncu (121, 140, 152) imamo ,krez', kakih 8 
krat ,čez', največkrat pa ,Crez' (,Od tih cirkovnih zapoudi črez' =; vobče).' 

Asimilacija soglasnikov je : šli&ati, Služiti, poSluSati. 
Omehčanje ,l'-a se običajno ne označuje; redki so slučaji zveze 
,lj', baS nasprotno velja o ,n'-u, ki se navadno izraža z ,nj' ,per zgo- 

Namesto ,proti' se piSe izključno ,proki*.' 

j' je vrinjen v ,5trajfinga', ,5pajs', nar ojstrejSi, ,oigen'. 

Vedno je ,zembla', le enkrat (158) ,zemlo'. 

Glagol ,hoteti' se piSe brez ,h*: oče, otou, seveda ,hteu'.* 

V knjižici ,zgoni'. 

4. Oblikoslovje. 

Ženske sklanje imenovalnik je: cirkva, molitva poleg cirkou. 

Sesti sklon ednine se glasi v prvem delu knjižice na-oj : s svojoj ženoj, 

z andohtjoj, pod Stautjoj, z natirlih vodoj, a tudi ,s to desno roko'(1£), 

od strani 97, dalje pa čitam le: pod Stautjo, iz tvoje s. gnado inu po- 

■ Gorjup: namaršina, bratovStna, očiien ... 
' Gorjup : le ,Čez'. 

' Gorjup: izvolene, zemli, itd., metateza jotacije: pogainajo, po 
končajnu, diaine, čakajna itd., tako tudi: krayla. 

* Gorjup : proki ; — treki = tretji (v naSem katekizmu na sL 9 : 
trekji). 

* Gorjup: oče. — Gorjup piSe: Buh, 



.y Google 



Dr. Fran IleiiC: O slovenskem Štajerju v jožefinski dobi. i57 

moijo (2 krat), iz iivo viero, z enoj čisto veistjo (141). Šesti sklon mno- 
žine ima končnico-am : z besedam, med perfonam, iz tvojim gnadam, 
z mialam (inu poželenjam), pod Strajfingam. 

Naj omenifn tu tudi Sesti sklon zaimka : med saboj, za saboj, s tabo). 

o/e sklanja ima v tretjem in petem sklonu končnico u: k bogu, 
k Spotu, k živlenju ; ob času, na Icriiu, v adventu, v stanu, na telesu, 
nebu, per ofnivanju, pozdifi^anju ; le trikrat i; per evangelji (81), v 
taili (91), v leti (98) — na Cely (12?) Za tretji sklon množine imam le 
i^tede moSkega spola s končnico-am: dnužnikam, otrokam, starSam, 
apostelnam, botram, sourainikam. Ista končnica je lastna tudi 6. sklonu 
ednine in mnotine obeh spolov : pred svejtam, pod tajlam, pod greiham, 
pred mašnikam, pred mesincam; s tniplam, mešam, pozravknjam, iz 
jedjam inu pitjam, z dopučenjam; maol.: za angetcam, pred angelcam 
inu svetnikam, (z mislam inu) poželenjam, z (besedam ali cejlu) z djanjam 
(107, 125), z dušami inu telesam (163); enkrat sem si zabeležil ,z živ 
lenjem' in ,iz svojimi jogH'. Peti sklon množine ima končnico-ih za oba 
spola, le na strani 85. je dvakrat ob ,postah*, na strani 12. pa ,ustah, na 
peisah*. 

Ta končnica-am udarja tem bolj v oči, kerimamo v srednjem spolu 
v l.iiklonu množinskem le-e: nebese (4 krat), dobre dele, druge dobre 
dele, te naprejpisane dele (ta samostalnik 11 krat), pcrse (2 krat). 

Za omdičavo r-a navajam; altarja, zveličaija. 

Za u-sklanjo imam rodilnike: strahu, stanu, sinu. 

Sklanja se; oča-očeta, le -enkrat tudi ,ofe' (20).' 

Pridevnik ima v končnici vseskozi samoglasnik i, torej ; -iga, 
imu (o), im. Peti sklon je največkrat enak tretjemu ; v katerimu, svojiniu, 
ob velik onočnimu, po čistimu, na timo inu na drugimo svejtu itd. poleg: 
v svojim zakonskim stanu, v strahu božjim, na tim ali na drugim svejtu. 

Šesti sklon množine: pod narojstrejSim Strajfingam, z zastopnim 
besedam. V imenovalniku moSkega spola se določnost in nedoloEnost 
ne loči po obliki : en taki, en novi smrtni grejh, en potrebni, kir drugi 
fflitel, en veliki sakrament; — ti vsigaraočen, milostivi inu zveisti Bug 
(154), ti večnu moder inu resnični Bug (1 53), doužnost, ponižni inu krotki 
biti (157), je ta zakon potrebni? (140, a brž na to:) je potreben. .Vsaki 
dan' (109. — ,Ta kerien človek'. 

< Gorjup: 6. sklon Ženske sklanjatve: s svojo mogočno roko, s 
senco, palco, s to drugo gnado; z veliko močjo inu oblastjo — s 
lislOj ... 

Peti sklon ednine u e sklanjatve ima pri Goijupu večkrat-i : na 
sonci, v' tergi, v* morji, po svejti. Šesti sklon je kakor pri »C. J. V.* 
aa-am: med oignam, z dimam, veselam, madežam. Prvi sklon množine 
sr, spola je navadno na-e : dervese, te vrate, hude vremene, znamne. 
Tretji sklon množine je na-am: jogram, hlapcam, apostelnam.' Za peti 
shion množine imam končnico-an : v leitah, na. bounikah, v sercah, a 
^ti sklon: med čudeži, z jeziki, poleg tega: s čudežami, z delami. 



.y Google 



158 Časopis za i^dovino in narodopisje. 

Pridevniki so stopnjevani s konCnicama-ejfil in-Ul oz. s končnico-ejSi, 
ki postane -iSi, kadar nima naglasa, s — Siin — jI: te nar žlabtncjSe 
stvari (2 krat na str. 13.), ta nar žlahtejSi stvar, (2 krat na str. U.), pod 
nar ojstrejSim Strajfingam (123) — (Bog je) nar dobrotliviSi, na(r) po- 
trebniSi sakrament, nar svetiSi sakrament, tiga nar svetiiiga sakramenta, 
popouniSi stan, te nar itinianiSi dobre dela — nar meinSi — to narveči 
moč, to narveči dobroto (51, 112), narveči Strajlinge, z narveCi Častjo; 
□arvifiiSi gospostvo, nar viEiSiga gospoda. Stopnjevani pridevnik ima torej 
večkrat za vse spole in sklone isto končnico. Prislov: nar hitrej 115, 
nar mein. Prim. ,povelkSajo ali pomainSajo' (107). Beseda , nar ŽlahtneiSi' 
je lahko ,nar žlahtnČjSi', ali .nar žlatatnčSi (?}. Čudno je: nar popounemaše 
bitje. 

Oziralni zaimek se glasi ,kaj' v začetku str. 4. in 5. (.vse za resnicu 
deržati, kaj je Bug resodeu'), a na str, 152. zopet: vierjem vse, kaj si 
resodeu . . . , sicer se rabi oziralno vedno ,kar'. Poleg tega zaimka imamo 
,kakorSna' (77). 

Čitamo le ,nigdar' ; vsigdar, vsigdarši (78). Sicer se pa r včasi ne- 
pravilno dodaja: takorSnu (76, 131), s kakorSnim besedam? (vpraialno!; 
tolker kolku (132). Pripomniti je ie: pokler = potlej. 

,Nikar* z nedoločnikom : nikar deriati (75) ; nikalnica : či smo 
doužnosti tiga stanu dopounili, ali nikar (108); cirkva nas skiiz odpustke 
nikar cejlu frey struri (132); ta s. zakon je za pogmiranje tih ludi po- 
treba, nikar pa susebnu vsakatirimu človeku (140). 

Tretja množinska oseba gtagola'pozna le daljSo obliko; zato: 
vučijo, skerbijo itd. ; — vejdo, gredo, poveido. 

NedoloCnik ima vedno popolno obliko na-tl. Za supin bi bila pri- 
lika le v veri (9, 27), a tu stoji nedoločnikova : ,bo perSou soditi'.* 

Deležnik na-,č' se krivo tvarja: dopadeoC, zaSlužejoč, nezbri- 
Seoč itd. (pasivni pomen v zadnjem slučaju : nezbriSeoču znaminje), 
upijejoč. 

Naj omenim Se ,folk, fauš, Staut, lirbičen, guaul = gewalt ; obeden, 
na pričo biti =: pričujoč biti, imenit (3 krat str. 81.) za imeniten. 

Opombe vreden se mi zdi izraz: mifliti zhres Stevenje tih 
smcrtnih Greihou (1 07) = nemSki : *sich besinnen Ober die Gattung und 
Zaht der schweren SUnden<; le na Stevenje tih fmertnih Grehou fpom- 
niti (108)'^ isich der Zahl der schweren SDnden erinnern«; -- >vis- 
hame Zbedi^ofti* (151, 156) = isittliche Tugenden*, pač od ,vižati'. 

Čisto neslovanski so vezani Stevniki: Ti fcdem n^launi Greihi, 
fheft Greihi (na pr. st. 146.). 

' Gorjup ima večkrat supinsko obliko zi 
zaiitopit poleg : jemati, Čakati, dati, govoriti. - 
Gorjup ne Viti v u, marveč puSča — iu. 



.y Google 



Grad In i^raščlna ljutomerska. 

SesUvil t H. Slekovec. 

Make pol ure od Ljutdmera proti jugovzhodu stoji na 
_ _ precej strmem, s trto obraslerti griču obširno eno- 

stropno poslopje, ki gleda nekako ponosno, kakor _ 
bi se zavedalo nekdanje slave in moči, na proste kmečke 
hiše ob svojem vznožju. Pod gričem stoji vas Podgradje s 
cerkvico sv. Ane. Sedanje grajsko poslopje pa ni staro, po- 
stavljeno je šele v letih 1859—1862. Prvotni grad, ki je na- 
slikan v Vischerjevi prezanimivi zbirki štajerskih gradov in 
mest, je bil še veliko večji in veličastnejši. A odkar je prešel 
Dolnji grad v last branečkih gospodov, je začel boli in bolj 
razpadati, ker ga ni nihče popravljal. In kar ni razpadlo, je 
porušil požar in dandanes pokrivajo gradišče tužne razvaline, 
o katerih pripoveda narod razne pravljice. 

Dolnji grad je zibelka ljutomerskega trga ; v nemškem 
jeziku se imenuje »Oberluttenbergt, slovensko ljudstvo pa 
mu je vzdelo ime Dolnji grad za razliko od Braneka, ki 
stoji višje od Ljutomera in ga nazivlje >Gornji grad«. 

Nekaj časa je bil Dolnji grad lastnina slavnih hrvaških 
rodovin Frankopanov in Draškovičev. Da bo pa jasno, 
kako so Draškoviči posedli ta grad, moramo posegniti neko- 
liko nazaj v njegovo zgodovino. 

I. Dolnji grad, lastnina solnograških nadškofov 
in deželnih vojvodov. 
Izprva je bil ljutomerski grad s svojim zemljiščem 
lastnina solnograških škofov, ki so ga najbrž tudi postavili. 
To je sklepati iz tega, ker so solnograški nadškofe pre- 
puščali grad v fevd deželnim vladarjem.' Po smrti posled- 
njega Babenberžana so po hudih bojih z Madžari prešla 

' GL Zahn, Uikmidenbudi II, pag! 515. 

D,3,tz.dby Google 



160 časopis za zgodovino in narodopisje. 

solnograška posestva na Štajerskem in s temi tudi ljuto- 
merski grad v oblast češkega kralja Otokarja. 

Ko se je Otokar dne-21. novembra 1276. moral odpo- 
vedati Štajerski in vsem drugim deželam, katere si je pri- 
dobil po smrti Babenheržanov, so postali fevdi zopet prosti. 
Rudolf Habsburški je nekatere teh fevdov spremenil v alode 
ali samovlasti, da bi ž njimi solnograškega nadškofa neko- 
liko odškodoval za stroSke, ki jih je imel v boju proti Oto- 
karju. Za to je pa nadškof Friderik že v početku leta 1277. 
izročil Rudolfovim sinovom in njih moškim dedičem vse fevde, 
katere so poprej posedali avstrijski in štajerski vojvodi. V pri- 
znanje te dobrote, ki jo je nadškof storil Rudolfu in njegovim 
sinovom, je cesar zagotovil solnograški cerkvi 300 mark 
letnih dohodkov, večinoma iz ljutomerskih posestev. Po 
večletnih prepirih z vojvodom Albrehtom je nadškof Konrad IV. 
prepustil te dohodke dne 24. septembra i 297. Albrehtu. Tako 
je postal Dolnji grad pri Ljutomeru z vsem, kar mu je pri- 
padalo, državna last. 

Dolnji grad so še v tej dobi posedali vitezi ljutomerski, 
izmed katerih so nam znani: Walter 1283—1285., Konrad, 
njegov stric Rudolf in sin Konrad. A ta je v listini z dne 
4. avgusta 1 300, s katero je admontski opat Engelbert od 
Lubeta Valba v Radgoni kupil vinograd pri Železnih dverih, 
že naveden kot dvornik (Bergmeister) deželnega vladarja. 

Dne 12. julija 1342. je vojvoda Albreht II. podelil Ljuto- 
meržanom vse tiste pravice, ki jih je že imela Radgona; sicer se 
pa Ljutomer navaja kot trg (forum, Marktort) z Radgono vred 
že 1. 1 265. v zapisniku deželnih dohodkov (Kammerrenten- 
buch). Kot trg je bil Ljutomer seveda pod varstvom graj- 
skega grofa v Dolnjem gradu. Albreht je namreč takoj potem 
nastavil svojega oskrbnika v Dolnjem gradu. 

Ti grajniki ali grajski grofje (Burggrafen) so kot vla- 
darjevi uradniki opravljali sodnijske posle, skrbeli za javno 
varnost, ob času vojske pa nabirali vojake ter branili grad. 

D,B,t,zedby Google 



H. Slekovec: Grad in graičina ljutomerska. 161 

2. Schweinbecki. 

Prvotna domovina Schweinbeckov je bila v Schweinbachu 
na Gomj. Avstrijskem, od koder se je eden Že v 14. veku 
preselil na Štajersko.' Janez Schweinbeck, dvomi marSal 
nadvojvoda Viljema in potem Emestaje bil 1. 1402. poveljnik 
50 suliCarjev. Dne 2. septembra i. 1. sta upravitelja državnih 
dohodkov v Gradcu, Rudolf Angerfeider in Miklavž Mor- 
bmiiner; dobila ukaz, naj mti od davkov za dežčlno varnost 
izplavata 200 fant. vinaijev kot polmeseCho plačo za 3u- 
ličarje, s katerimi služi -pti deželnih brdmbovcih. 

L. 1415. v nedeljo pred sv. Ožbaltom sta' avstrijska nad- 
vojvoda, brata Emest in Friderik 'z listino, dano v Inomostu, 
izročila Dolnji grad Emestovemu dvornemu maršalu Janezu 
Sdiweinbecku za pjegovo zvesto sltižbo^ zlasti pa, ker je 
bil Emesta 1. 1412. ali 1413. spremljal Crez morje v Palestino,- kjer 
gaje povzdignil v viteški stan. Friderik Tirolski je to daritevpo- 
tnUše s posebno listino, dano na Dunaju dne 17. maja 1419.' 
' Kot lastnik Dolnjega- gradu je imel Janez Schweinbeck 
ieL 1419. neki prepjr z Ljutomeržani, kije bil s' pogodbo dne 
21. decembra t. 1. poravnan.' 

Umrl je okoli 1. 1425., zapustivši Dolnji grad svojemu 
SDH Juriju (J0rg). Ta je župiann deželnega Vladarja zabranil po- 
birati gomo v Ljutomerskih goricah, kar jig povzročilo mnogo- 
leten prepir med njim in vojvodom Friderikom. Slednji mu je 
hotel radi tega Dolnji grad vzeti ter je 1. 1429. že imenoval 
Janeza Luka%^kega za gradnika v Ljutomeru,* a naposled 
je vendar le odjenjal. Poklical je sicer Schweinbecka 15. 
aivila,1. julija in 15. novembra 1431. 1. na'odgovcH' in opra- 

' Bartsch, Wappenbuch II, 117. 

' Muchar, VII, 154. 

' Hofiichter, Luttenberg. 

* Dne 23. travnja 1429. priča kot »Burg^af in Luttenberg« s svojim 
(fravukom Janezom Hautzenbaikim v listini z dne 23. apr. 1429. (Uucliar, 
Vil, 208.) 



.y Google 



162 časopli ca iffodovhio in narodopisje. 

viCevanje, a ker je za Schweuibecka posredoval vojvoda 
Albrecbt V., je pravda še dalje trajala ter se je kljubu temu, 
da Schweinbeck, na dan 1. julija 1432. 1. Četrtikrat v Gradec 
poklican, ni tje prišel, rečila ugodno zanj in njegove dediče.' 
Ostal je lastnik Dolnjega gradu in vojvoda mu je dne 17. 
februarja 1437. prepustil 279 polovnjakov gome v Ljutomer- 
skih goricah v dosmrtni užitek.* 

Namesto njega je dne 22. aprila 1438. pečatil »Dietz 
von der Heidt listino, s katero je samostan sv. Lamberta od 
Miklavža v Stročji vesi kupil vinograd v Podgradju (am 
Hausberg bei dem SchOtzendorfe).' 

■ Dne 2. septembra 1451. mu je solnograSki nadškof Fri- 
derik dal v fevd zemljišča in gomo v Jastrebcih.* 

Umri je v Dolnjem gradu v pondeljek po Svečnici 
I. 1459. ter počiva v presbiteriju župnijske cerkve v Ljuto- 
meru, kjer ima krasen spominek iz rdečega marmorja. Do- 
tična, črez dva metra visoka in nad en meter široka plošča 
' je vzidana v steno na epistelski strani glavnega oltarja. Na 
njej je v basreljefu izklesan vitez z odprtim naličnikom, stoječ 
ob dveh levib. V njegovem grbu se nahaja merjasec. Ob 
krajnikih je sledeči gotski napis; 

»Anno. dfii. M"- CCCC''- Z. LVIIIL ist. gestorben. der. 
edel. vnd. streng. Ritter. Her. lorig. der Sweynpeckh. am. 
nachsten. montag. nach. unser. lieben. frauin. tag. der. liecht- 
mefi. hie. begraben. dem. got. genad.f 

Sedanji prezbiterij ljutomerske cerkve je najbrž on 
postavil. 

Njegov sin Jurij, ki je imel za soprc^o Lizo Cemo- 
meljsko, se je odlikoval v marsikateri bitki proti Turkom, a 
1. 1475. so ga pri Bizelju blizu Sotle z drugimi plemiči Turki 
vjeli in za drag denar se je moral odkupiti.* Kmalu potem je 



' Muchar, VU^ 21&. in 222. — » Tisti, VII., 365. — ' Tisti, VIL, 279. 
• Tisti, VIL, 362. — ' L A. Caesar, UL 547—548. 



.y Google 



H. SlekovAc: Grad in gntščina ljutomerska. 163 

mnrl, zapustivSi Dc^ji grad edinemu stnu Silvestru. Ta je 
imel za ženo Apolonijo Woytin iz Ogrskega, ki mu je po- 
rodita tri hčere: Marjeto, poznejb omoženo s KriŽtofom 
Fran k o pano m, Uršo, kije vzela najprej Krištofa Breu- 
nerja, po njegovi smrti pa Andreja Rindscheita; ime 
tretje bčere nam ni znano, a bila je omožena z Baltazarjem 
Alapičem. 

SUvester Schweinbeck je bil poBlednji moŠki potomec 
tega rodu in je umrl 1. 1497.' Po njegovi smrti so prevzeli 
gospodarstvo njegovi zeti, a cesar Makimilijan jim je dne 
8.januarija 1496. iz Inomosta naznanil, daje grad ljutomerski, 
Id je po smrti Silvestra Schweinbecka zopet njemu pripadel, po- 
delil Jemeju Pemečkemu,' oskrbniku v Greittenecku, kateremu 
gan^ takoj .izročijo. Tudi podložnikum je naznanil, naj bodo 
zanaprej pokorni novemu oskrbniku. Jernej Pemečki pa Lju- 



' Stadl v svoji knjigi: Ehren-Spiegel, po njem pa Schmutz; Hist. 
Top. Leiikon III., 541. in Bartsch, Wappenbucli, 11., 117. navajajo ie 
nekatere Schweinbecke, ki pa gotovo niso bili tega rodu. 

Stadl pri Silvestru sicer razločno pristavila; *war der letzte seines 
nameos und standes«, a vsekako ie potem piše doslovno: >Ein Lorenz 
Schweii)pekb zu Luttenberg hat gelebt in 1560. Jahr, und ist gestorben 
in 1S55 (!?) Jakr. Er iigt in der Pfarrkircben zu Loettenberg begraben. 
■lwo noch ein ^itaphium zn ^ehen ist. 

Er hat eine von. Liechtenstein zu Niclspurg zur haufifrauen 
gehabtf. Ondi ima tudi sliko nagrobnika z napisom: Anno 1555. den 
10. lonii ist gestorben der edi und gestrenge Heer Lorenz Schweinpekh 
der JOngere zu Vnterloettenberg Gott sey Ihme gnftdig und barm- 

To je gotovo pomota, kajti tega spominka v Ljutomeru ni nikdar 
bilo. Vse kaže, da je Stadlov risar povrSno posnel nagrobnik Jurija 
Sckvetobecka ter si iz gotskih črk, katn-ih ni znal citati, napravil do> 
titni neresnični napis. 

Schmutz pa trdi; >Adam Schweinbeck starb 1555, und liegt zu 
Luttenberg begrabenc, kar je istotako neresnično. 

' Jernej Pemečki (Barenerk), tako imenovan po gradu Pemek ob 
Huti, je bil sin Viljema Pemečkega ter se je narodil okoli L 1438. Oie- 
"■jn je bil a Katarino p). Sobriach ter je bival mnogo let v Negovi, 
dokler ga ni 1. 1487. iz tega mirnega zaveda pr^;nala ogrikt sila. 



.y Google 



164 Časopis u iKOdovino in narodopiqe. 

tomera ni dolgo posedal, ker je v začetku 16. veka umrl brez 
moSkih potomcev. Za njim je malo časa oskrboval ljutomerski 
grad neki Lamberg. Ferdinand 1. je pa takoj ob zavladi 
1. 1521. podelil ljutomerski grad Schweinbeckovim naslednikom, 
oziroma hčeram Silvestra Scbweinbedta in njih soprogom, 
ki so se le dolgo zanj potegovali in sedaj po posredovanju 
vplivnih prijateljev dosegli svoje namere. 

Tako je dolnjegrajska graščina dobila tri posestnike: 
AUapija, Rindscheita in Frankopana, ki so se odšle imenovali 
»Herren von Luttenbei-g« . Grad je najprej posedal AlajMČ, 
za njim pa Rindscheit, zemljišča in dnlge dcAiodke pa vsi 
trije skupno. 

3. Alapiči. 

Plemenita rodovina AUapi, po kateri so DraSkoviči prišli 
do posesti Dolnjega gradu, je hrvaškega rodu, a pozneje se 
je pom^djarila in spremenila svoje prvotno ime Hlapčič v 
AllafH. Za rodovinski grb je imela ščit, v čigar rdečem 
polju se nahaja belo oblečena roka, ki drži meč, nad mečem 
pa se lesketa zvezda. Od 1. 1578. so posedali tudi Metliko 
na Kranjskem.! 

Njih domovina je bila Velika Kamenica (Grofi 
Khamoigkh) na Hrvaškem. Baltazar Alapič, solastnik Dol- 
nj^a gradu, je bil poročen s hčerjo- Silvestra Schweinbecka 
1. 1480. in je prebival zdaj v Ljutomeru, zdaj na Hrvaškem, 
kjer je umrl v Veliki Kamenici leta 1530. S Schweinbecko- 
vico je imel sina Janeza in hčer Katarino. Po smrti Balta- 
zarjevi se je za Dolnji grad zelo potegoval Krištof Frankopan 
Brinjski (von Brtindl), ki je po svoji ženi Majjeti, hčeri Sil- 
vestra Schweinbecka, postal solastnik dolnjegrajske graščine. 
A ker so Frankopani bili nasprotniki Habsburžanom, mu je 
kralj Ferdinand odbil prošnjo (meseca marca 1S30). Krištofa 
Frankopana je pa to hudo razkačilo in je zato zoper kralja 



' P. FL Hiov»t, ( 

D,B,t,zedby Google 



M. Stekovec: Gnd m f^raičtna Ijutomerslca. 165 

£Čuva1 ljudstvo v Slavoniji, kjer je imd obsežna posestva; 
on je bil glavni zaCetnik ondotnih nemirov.' 

Pozneje seje pomiril s kraljem ter muje leta 1538. pre- 
pustil gradova Koba$ič in Brekovič, da bi se v njih zbirala 
vojska proti Turkom.* Dne 38. julija 1546. je z drugimi pod- 
pisal prošnjo za vknjiženje dedSčine svoje Žene Marjete na 
graSčino Dolnji grad.* Njen delež iz zapuSčine Schweinbeckove 
je znaSal 25 f. 2 6. 16 v. 

Sin in naslednik Baltazarja AlapiCa, Janez je 1. 1520. 
vzel v zakon Marjeto, grofico Zrinjsko. L. 1555. je vodil v 
vojaški granici 66 konjikov.* Ker se je kot neustrašen in 
podmen vitez izvrstno obnesel v mnogih vojskah, ga je 
vladar istega leta pobaronil. Imel je dva sina, Nikolaja in 
Gašpaija ter hčer Barbaro. 

Njegova sestra Katarina je bila prviC omožena z Bofitja- 
nom pl. Wei6eneck, ki je s svojima bratoma Jernejem in 
Petrom ter drugimi štajerskimi plemiči 1. 1529. hitel na pomoč 
Dunajčanom, a vjeli so ga Turki ter je umrl v sužnosti. 
Njegova vdova Katarina je potem v pondeljek pred Svečnico 
1. 1542. vzela v zakon Gandolfa barona Kainach, ki je tako 
postal lastnik tretjine dolnjegrajske graščine, a je umrl že 
L 1555. brez otrok. Katarina se je potem 1. 1557. omožila 
tretjič z Janezom Helfenberškim, pa je tudi kmalu umrla 
brez otrok. 

Nikolaj baron Alapič, sin Janeza Alapiča in Marjete, 
grofice Zrinjske, je bil stotnik v Križevcih na HrvaŠkem. 
Imenoval seje »FreyhaT zu Groli Khamnigkh vnd Luetten- 
bergi. S svojo prvo soprogo Saro, roj. Petthe, sestro or- 
moškega graščaka Ladislava Petthe, je imel edino hčerko 
Marijo Ano, ki se je pozneje omožila s Petrom Draško- 

' Prim. HittheUungen d. hist V. f. St XXXIX. (t891), str. 19. 

* SmiCiklas, Poviest hrvatska II., 38. . 

* Deželni arhiv v Gradcu. 

* Uit^Uungen ISM, str. 74. 



.y Google 



166 časoiua za E(;odovino in narodopi^e. 

vi čem. Ko je Sara dne 4. oktobra 1582. vLjiitomeni umrla, je 
prodal Nikolaj večgospoščin Matjaiu Amanu Grottenbofiskemu ; 
dne 3. febc. 1583. mu je prodal .26 i. gosposke davSt^ne, dne 
20. nov. 1583. pa 5 funt.i Dne 17. oktobra 1585. se je. oženil 
z Uzo, hčego Viljema Rotalla, a umrl ježe dne 1, decembra 
1586.1. Pokopali, so ga poleg njegove prve žene Sare v 
župnijski, cekvi sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru. Hči Marija 
Ana je dala pozneje s svojim soprogom Petrom DraSkovifiero 
svojima roditeljema napraviti leseno spominsko plt^čo z 
napisom: 

»Allhie ruhen in Gott der wohlgebom Herr Herr .Niclas 
AUapi, Freyherr zu Grofs KhOmnigkh und Luettenberg, 
Haubtman zu Creuz, welic.her gestorben ist den ersten Tag 
December des 1586. isten Jahrs. vnd die wohlgebom Frau Frau 
Sara Allapin ein geborne Pettain, weliche in Gott entschlaffen 
den 4ten Octobris des 1582. isten Jahrs, 

Difa Epttaphium bat der auch wohIgebom Herr Herr 
Peter Draschkhovitz, Frejherr auf Trackhenstein, Khlenonigkh, 
vnd Luettenberg vnd die wohlgebom Frau Frau Maria Drasch- 
khovitzin geborne Allapin alfs nach eintretung der Herr- 
schaft Luettenberg aufrichten lassen den 25 isten Aprilis des 
1602. Jahrs*. 

Ta spominek je visel nad vrati v zvonik ali stari ža- 
grad, a 1. 1761. so ga zelo poškodovanega odstranili. . 

V svoji oporoki z dne 10. decembra 1585. l.je Nikolaj 
Alapič sporočil Ljutomer svoji edini hčeri Mariji Ani proti 
temu, da izplača svoji teti Barbari 36.000 gld. 5 š. 2 v. vknji* 
žene dedščine. Barbara, sestra Nikolajeva je bila omožena 
z grofom Petrom ErdOdy >von Eberan«, ki je bil dol. 1600. 
poveljnik Uskokov v Žumbergu, kjer je imel vedne sitnobe 
z deželnimi stanovi kranjskimi, ki niso hoteli pustiti Uskokov 
v deželno službo ter so mu odrekli vsakršno deželno podporo.* 



' Deželni arhiv v Gradcu. — • Schnmi, Archiv, II., 201, 208, ! 



.y Google 



H. Slekovec: Grad in graSČina Ijutomnska. f67 

Najbc^i seje proslavil najmlajši sin Janeza Al^iC, Gaipar. 
L. tS66. je t^ v .posadki stavnega junaka Nikolaja Zrinjskcga 
v Sigetu. Po tragičnem padcu sigetske trdnjave se je srečno 
rešil ter 1. 1571. postal poveljnik konjiče v Kaniži. 

L. 1573. dne 9. febr. je do nog potolkel pri Stubici kraet- 
skega kralja Matija Gubca in tako zaduSU kraetski upor. 
Kakor drugi plemiči, je tudi on grozovito ravnal s premaga- 
nimi kmeti. 

Ko je bil kmetski upor zadušen, se je meseca marca 
1573. vrnil v Kanižo, kjer je Ali-paša v Sigetu vedno Čakal 
ugodne priložnosti, da bi se polastil s velevaine trdnjave. Eden 
Alapijev vojakov je med tem, ko njega ni bilo v Kaniži, po- 
b^nil k Ali-paši v Siget ter mu prijavil, da more zdaj lahko 
zavzeti Kanižo, ker so močvirja okoli . trdnjave zamrznila in 
bi vojaki lahko po ledu prišli do obzidja. Ali>paša poskusi 
torej srečo; hitro zbere svoje čete, dobi tudi pomoč od paše 
sikloškega, pečoškega in kai>ošvarskega ter pride na tihem 
zvečer pred Kanižo. Sedaj pošlje begunca, da bolj n^anko 
pr^;leda, ali je led dosta debel in . da zve, kaj se godi 
v trdnjavi. ^ pa je to ravno zadnji dan predpusta, 
ko so se prebivavci razveseljevali ter pijani legli počivat;, a 
dasi je bil Alapi, ki se. je bil par dni poprej vrnil, opozorjen 
na pretečo nevarnost, vendar ni hotel verovati. Poslani 
vohun je vse to izvedel ter javil Ali paši. Ta je takoj od- 
pravil najboljših osemsto junakov proti trdnjavi. Vodil jih je 
vohun sam. Ti pobijejo stražo, prodrejo v mesto ter začnejo 
moriti pijane in pospane vojake in druge prebivavce. Nastala 
je velika zm^njava v mestu, in .edini z^jovednik v mestu, 
Štefan fetvanfjr, je pohitel v mestno trdnjavo, kjer je vzbudil 
Alapija. in vojake, da branijo trdnjavo. Turki vendar niso 
mogli posiliti trdnjave, nego so poplenili mesto in se vrnili 
v Siget. Zaplenili so pa več ko tisoč ljudi, 748 konj, 2 topa 
in več drugih bojnih priprav. Ker je nepazljivi Alapič za- 
krivil to nesrečo, je bil odstavljen od poveljniStva trdnjave 



.y Google 



168 čaaopiB la iffodovino in narodopf^e. 

kaniške. Ali ker je bil drugače dober vojak, imenoval ga je 
pozneje cesar Maksimilijan II, 2a bana hrvatskega zraven 
Draškoviča, ko je bil umrl Franjo Frankopan Slunjski (1. 1572.)' 
Poveljnik v Kaniži pa je postal Jurij Zrinjski, sin junaka 
Nikolaja. ■ 

Imenovanje Atapiča za drugega bana je vzbudilo med 
hrvaškim plemstvom veliko ogorčenost; ker ni bilo po po- 
stavah objavljeno v saboru, ga niso vpeljati kraljevi pover- 
jeniki in ni prisegel pred saborom. Plemstvo se je sicer 
nekoliko pomirilo, a vojaSko banovanje je toli ozlovoljilo 
AlapiCa, da je odložil banstvo, a vendar je bil 1. 1574.- zopet 
Draškoviču prideljen za pomočnika.* 

4. Rindscheiti. 
Poleg Aiapiča in Frankopana je bil solastnik dolnje- 
grajske graščine še mož tretje hCere Schweinbeckove, 
Urše. Kakor že omenjeno, je Urša v početku 16. veka vzela 
najprej Krištofa viteza Breunerja, lastnika Fladnice, Stabinga 
in Rabensteina. Ž njim je imela četvero otrok : Filipa, Jurija, 
GaSparja in Baltazarja, ki so bili dne 12. aprila 1550. leta 
povzdignjeni v baronski stan.» Po smrti Krištofa Breunerja 
(okoli I. 1530.) je vzela Urša za moža Andreja Rindscheita, ki 
je postal solastnik dolnjegrajske graščine. Spomin na Rind- 
scheita se je v ljutomerski okolici ohranil do današnjega 
dne; vzhodno od Dolnjega e^ada se namreč nahaja tako 
imenovana iRinčetova grabat. Plemenita rodovina Rindscheit 
je imela za grb ščit z rdečim poljem, v katerem se nahaja 
čm ptič z razprostrtimi perotmi. Nad ščitom je viteška če- 
lada, iz katere se dviga rdeče oblečen mož brez rok, z za- 
šiljeno brado, na glavi pa ima visoko rumeno in rdeče 

■ Letopb Hat. Slov. 1889, 106. 

»I.KukuljevidSakciiisl(i,GIa9ovitiHrvati. Zagreb 1886. Str. 162—163; 
SmieiUas, Poviest Hrvatska II., 69. 

* SchmuU, H. Top. Lex. t., 148. 



.y Google 



M. Stekovec: Grad in graSčina ljutomerska. 169 

obrobljeno kapo.' Po ženttvi 7 Ur^ Schwembeck so Rind- 
scheiti sprejeli v -grb bidi črno sviojo. 

Kakor je razvidno iz listine z dne 28. jul. 1546., je 
Rindscheit z ženo podedoval iz Schweinbeckove zapuščine 
72fant. 2 ž. 16 v.» 

Andrej Rindscheit, sin Bc^enka Rindscheita in Marjete 
Galler, vdove Friderika Herbersteina*, se omenja med onimi 
Stajeiskiml vitezi, ki so 1. 1529. branili Dunaj proti krvoloč- 
nemu Turku.* L. 1539. ga pa' nahajamo med poslanci in udi 
komisije, ki jo je vlada imenovala v dolgoletni pravdi z 
Madžari zarade oravnave reke Hure.' L. 1540. je v imenu 
svoje soproge, Alapija in Marjete, vdove grofa Frankopana 
Brinjskega kot lastnikov dolnjegrajske graščine, tožil Ljuto- 
meržane, da segajo glede krvosodne oblasti in ribištva v 
graščinske pravice. Dotična tožba se je po razsodbi deželnega 
glavarja Janeza Ungnada Soneškega dne 1 1.. oktobra 1540. 1. 
reSila ugodno- za graščino. Tudi radi ustanovnih zemljišč na 
Cvenu je začel 1. 1549. pravdo s tržani, kije tekla celih 50 let 
ter je končala neugodno za trg.* 

Z Uršo Schweinbeck je imel Rindscheit petero otrok, 
namreč : 

Janeza Krištofa, o katerem je znano, da sejel 1566. v 
vojni Krajini odlikoval s slovenskimi strelci iz ljutomerske 
okolice. L. 1573. je bil poveljnik nad 300 slovenskimi strelci 
ter je 1. 1575. imel 70 f vinaijev letne plače.' Oženjen je bil s 
Suzano, hčerjo Mateja Albera, zdravnika na Dunaju, s katero 
je imel troje otrok. Ko pa je t. 1581. umrl, je Suzana vzela 
Riharda Liechtensteina iz Murave, dednega komomika na 
otajerskem in deželnega maršala na Koroškem, ki je dne 
4. jul^a 1594. 1. umrl v taboru pri Petrinji. Njegovo truplo so 

' Bartscfa, II., 103. — • Deželni artuv v Gradcu. — > I. A. Ca<4ar, 
Annalea, DL, 871. — * Muchar, VHI. 372. — » Gl. Beitrtge z. K. st 
Gesch.1883, pg. 92— 136; Muchar, Vil, 399. — • Hofiichtcr, Luttenbei^ 38. 
~ ' Beitnge 1894, pg.37. 



.y Google 



170 Časopia za tgodovino In narodo|rfa}e. 

prepeljali v Ljutomer in pokt^Kdi v prezbiteriju tamošnje 
župne cerkve. Grobnica, v kateri počiva Rihard Liechtenstein, 
je sedaj zasipana, a nahaja se na listni strani prezbiterija, 
tik sedanje zakristije. Njegova soproga Suzana, roj. Alberin, 
solastnica Dolnjega gradu, mu je dala 1. 1596. napraviti lep 
spominek iz belega marmoija, ki je v desno steno' jKezbi- 
terija vzidan in ima napis: 

lAlbie ligtt begraben der wolgeborn Herr Reichhardt, 
Herr von Liechtenstain von Muraw, Erbcamerer in Steyr 
und Landtmarschalckh in Kamten, welicher den 4. tag ■ lulti 
des 94. Jhars im Feldtleger vor Petrinia verschieden, dem 
GotI Gnade. Dis Epitaphium hat lassen machen die wQlgebom 
Fraw Susanna Fraw von Liechtenstain gebome Albirin 
Wittib im Jahr MDXCVL« 

Drugi sin Andreja Rindscheita je bil Ferdinand, ki se 
je oženil z Judito, hčerjo Krištofa Radmannsdorffa in Urše 
roj. Gleininger. Umrl je 15. maja 1575. brez dedičev, vdova 
pa si je 2. junija 1578. vzela Jurija Kleindiensta.* 

Razen teh je Urša Andreju porodila trojčke: Pankracija, 
Jurija in Silvestra, ki so umrli dne 30. avg. 1534. ter počivajo 
poleg svoje matere v Strafigangu, ki ima ondi krasen nad- 
grobni spomenik. 

Ko je Urša Schweinbeck okoli 1. 1550. umrla, je vzel 
Andrej Rindscheit Regtno Wtndtsch-Gratz, hčer Seifrida in 
Afre, vdovo Gašparja Radmannsdorfl^ Ž njo je imel dva 
sina in tri hčeri, namreč: 

1. Sigmunda, ki se je dne 9. septembra 1576. poročil 
v Gradcu z Uršo, hčerjo Krištofa in Urše Radmannsdorff. 

2. Seifrida, ki je odšel na Dansko in se tam oženil. 

3^ Judito, ki je 15. febr. 1582. 1. vzela Henrika Eibis- 
walda, po njegovi smrti (16. nov. 1586.) Janeza Jiurija Stein- 
peifsa in potem še Janeza Ruperta Sauraua. 



< Zub, BdtrSge, Jtarg. 32. Stamintafel II. stavi 11. dan julija kot 
smrtni dan, kar je potemtakem pomota. — ' Caesar, Annal. III., B71. 



.y Google 



M. Slekovec: Grad in gnuKin« ljutomerska. 171 

4. Uršg, bi se je 1. 1575. v Fttrstenfeldu zaročila z Ja- 
nezom, sinom Koloinana Prunnerja pt. Wafiohberg in soproge 
RJndsmaut. 

5. Regino, od 9. sept 1576. 1. omoženo s. Krištofom 
Mindorfferjem.; ■ 

Andrej Riodschett je umrl v pondeljek po cvetni nedelji 
1. 1569, mesec dni pozneje pa nj^^va druga. soproga Regina.* 

Njegov sin Janez Krištof je s Suzano Alber imel troje 
otrok, namreč: . 

1. Andreja, ki je bil konjiški stotnik ter je imel za ženo 
Rozino, hčer Sigmunda Saurau. 

O njem še vemo, da je dne 12. aprila 1. 1596. v Ljuto- 
meru prodal Janezu Zidariču v Banovcih kmetijo z raznimi 
pravicami, kakor; da ima lastnik dotične hiše pravico drva 
sekati za domaČo potrebo v graščinskih hostah.' Umrl je brez 
otrok 1. 1611. 

2. Uršo, kije kot soproga Janeza Stibicha umrla 1. 1616. 

3. Regino, ki je 1. 1609. v zakon vzela Krištofa Johnerja 
iz Pregrade ter je že 1. 1610. uraria. 

Sigmund, Andrejev sin iz drugega zakona, je imel z 
UrSo Radmannsdorffsko troje otrok, namreč: Sigmunda, 
Kristino in Regino. O Sigmundu nimamo nikakšnth poročil. 
Kristina je vzela Janeza Krištofa Sauraua, po tega smrti pa 
Matjaža Wurmbranda. Regina je bila omoiena z Lenartom 
pl Lembschitz.' 

5. Draškoviči. 
Prvotna zgodovina veleslavne hrvaške obitelji Draškovi- 
čev je temna in negotova, razjasni se šele proti koncu 15. sto- 
letja. Ohranile so se namreč tri glagolske listine* Iz I. 1490, v 
katerih se omenja pleme Draškovič in sicer v božki ali lički 
županiji. Svoja posestva so imeli DraŠkoviči s te in one strani 

' Caesar, I. c — * Arhiv v Veržeju, — » Caesar, o. c. 871. — 
' Sedaj v Budspeiti. Priin. Kukuljevi£, GUsoviti. Hrvati, sh-. 155. . 



.y Google 



172 ČMOpia u tgodovino In mrodopiije. 

Velebita, zlasti okoli ICnina in so se zsto imenovali tudi 
Kninskit Radi turških napadov so se pozneje izselili na Hr- 
vaško ter celo ubožali. Bartak (Jemej) DraŠkovič, kije umrl 
1. 1538, nt drugega svojim potomcem zapustil kakor dr^ocen 
rodbinski meč. S svojo ženo Ano, sestro slavnega kardinala 
Jurija Utješenoviča, je imel tri sine : Jurija, Ga^arja in Ivana. 
Najstarejši, Jurij, se je naredil dne 5. febr. 1. 1525. ; njegov 
ujec ga je dal skrbno vzgojiti. Učil se je v Krakovem, na 
Dunaju, v Bolonji in v Rimu, kjer je postal dubovnik. Na 
tridentskem zboru je kot Škof v .Pe£uhu zastopal kralja 
Ferdinanda ter bil eden najodličnejfiih govornikov. Vmivši 
se iz Tridenta, je 1. 1563. postal škof v Zagrebu. L. 1567. ga 
je pa Maksimilijan II. imenoval za bana hrvaškega ter njemu 
in bratu Gašpaiju podaril z listino dne 22. aprila 1572. teta 
grad TrakoŠtanj in Klenovnik za večne čase za svoto 20.000 gl. 
Odšle se Draškoviči imeni^ejo Trakoščanski. Jurij je 
leta 1574. postal nadškof v Kaloči, a dne 18. decembra 
1585. }. kardinal rimske ceriive z naslovom *s. Stephani de 
Monte Coelio«. Umrl je 31. januarija 1587. Njegov brat 
Gašpar je postal po bratovem vplivu najprej kraljevski 
svetovavec, L 1560. dne 3. avgusta pa baron. Oženil se je z 
bogato hčerjo barona Lukeža Szeke]ya, graščaka ormoškega, 
Katarino, s katero si je priženil ogromno premoženja in po- 
sestev na Hrvaškem, Štajerskem in Ogrskem.' Živel je zelo 
razkošno in razuzdano ter je moral na starost več svojih 
posestev zastaviti ali razprodati. Umrl je dne 31. decembra 
1585. 1, na TrakoŠčanu, kmalu potem, namreč 18. avgusta 1587. 
pa tudi njegova žena Katarina. Oba sta pokopana v župnijski 
cerkvi na Bednji, kjer sta jima sinova Ivan in Peter posta- 
vila lep spomenik. Po smrti očetovi sta Ivan in Peter sku- 
šala zboljšati gospodarstvo in zaceliti rane, ki jih je vsekala 

> Katarina je bila prej Se dvakrat omožena; prvič z Ogrotn Mi- 
haelom Perenijem, drugiC pa z nekim Čehom Mihaelom TajkoviCem. Kuku- 
IjeviC, Glasoviti Hrvati, str. 166. 



.y Google 



H. Slekovec: Gnul in gra9£inft Ijutotnenka. 1 73 

oCetova potrata. Dne 27. junija 1605. 1. je Ivan kupil od Jakoba 
bcuneija obsežno graSčino Markovce nižje Ptuja, po kateri 
se je pot^m imenoval >HeiT auf St Mancen«.' Že prej, 1. 1593. 
sta oba posodila svojemu sorodniku Frideriku Sekelju 
18.400 gld. proti temu, da imata pravico vzeti mu Krafuno, 
ako jima črez tri leta ne vrne dolga. Ko ga po treh letih 
res ni poplaCal, sta brata DraAkoviča z dovoljenjem far- 
vaškefi^ sabora poslala »kraljevski brachium« [»"oti Sekelju, 
da mu odvzame Krapino, a ta jih je pričakal z oboroženo 
roko, mni^re ubil, druge pa napodit ter grad Krapino in 
Kastel prodal Keglevičem. Trajalo je več let, preden se je 
ta stvar poravnala. 

Najmlajši sin Ga£parjev,* Peter je živel pri svojem 
bratu na TrakoSčanu in se je 1. 1 592. hrabro bojeval pri 
Sisku. Okoli 1. 1 598. se je oženil z Marijo Ano, edino hčerjo 
Nikolaja Alapiča, ki je podedovala ljutomersko graščino, ka> 
tero bi lahko po očkovi smrti takoj prevzela. Ker bi pa 
iDoraki svoji teti Barbari, grofici ErdOdy, izplačati 36.000 gld. 
S S. 2 v. vknjižene ded^ine in ker je bila takat Sele, 7 let 
stara, so pr^ustili njeni varihi Dolnji grad z vsemi dohodki 
Barbari v užitek tako dolgo, da bi bil omenjeni dolg po- 
ravnan. Letnih dohodkov je bilo 2220 gl. 1 S. 18 v. Cez 
14 let, namreč )5.jan. 1601. je vlada izračunila, da je grofica 
Erd5dy v teh letih prejela 31.062 gld. 6 š. 12 v. in da ji 
Marija Ana ima plačati le še 5517 gl. 6 š. 2 v. To svoto je 
malo potem plačal Peter Draškovič, ki je tako postal lastnik 
Dolnjega grada^ kamor se je preselil.'' - Kot iFreyherr auff 
Trackhenstain, Klenofnickh und Luettenberg« je podpisan 

' Izvirna listina na p^rgamentu v Domovi. 

■ Drugi sin Jurij se imenuje z bratoma v listinah do 1. 1390. Ne- 
kateri trdijo, da je bil poveljnik trdnjave Petrinje. Oženjen je bil z Ju- 
lijano, baronico Herberstein, s katero ni imel otrok. Kukuljevič, o. c. 
str. 17S. 

* Dež. ariiiv v Gradcu. 



.y Google 



174 Čaaopis »a tgodovino in nirottopige. 

Že na listini dne 9. julija 1601, s katero spričuje, daje svoje 
posestvo v Banovcih prodal Janezu Zidariču.*- 

Bil je vitez zlate ostroge (eques auratus), c. kr. sveto- 
vavec in Itomornik ^er huzarski poveljnik v Krajini, dne 
16. jan. 1606. je pa postal ud Štajerskih deželnih stanov.' 
Dne 1. jan. 1607. je posodil Ani Sekelj, ' vdovi ormoškega 
graščaka Karola Sekelja, 3000 gld." L. 1611. je bilz letopiscem 
Gregorijem Petevom hrvaSki zastopnik na ogrskem saboru. 
To je zadnji nam znani podatek iz njegovega Življenja. Umri 
je dne'17. febr. 1616. 1. najbrž v Trakoščanu. Omenjeni Petev 
ga v svoji madžarski kroniki hvali, da je bil moder in ra- 
zumen mož, čistega in plemenitega srca.* Vdova Marija Ana 
je po njegovi smrti dne 22. aprila 1619. 1. prosila vlado, naj 
se dedšina, ki jo je dobila po očetu, namreč dva dela ljuto- 
merske graščinfe s 121 'funt. 7 š, 22 v gosposkih davščin, prepiše 
na njo, ker njen sin Gašpar je bil še otrok, ravno tako nje- 
gove , sestre. Imela je pa s Petrom sina Oašpara in Sest hčera: 
Barbaro, Evo, Suzano, Uršo, Saro in Katarino. Živela je 
potem v Ljutomeru in je umrla 20. novembra 1. 1629. v 52, 
letu svoje dobe. Položili so jo v grobnico njenih starišev v 
prezbiteriju ljutomerske cerkve. Na njeni cinasti rakvi, ozalj- 
šani z angelčki, je bil pod križem na^ednji napis: 

Hič jacet Magnifica Diia Maria Anna Alapi, spectabi). 
et Magn. Donorum Diii Nicolai Alapi filia, Coniux Dni Pelri 
Driischkovitsch et Mater Gaspari Draschkovitsch de Trachen- 
stein et Luettenberg, quae devote Catholice vivendo Piissirne 
in Dno obdormivit Annorum aetatis suae XXXXXn die XX. 
9bri3 Anno MDCXXIX. 

Ko so 1. 1730. dne 10. majnika v isto grobnico položili 
Jurija Ignacija barona Mauerburga, so vzdignili rakev Marije 
Ane ter jo pozneje raztopili in napravili iz nje svečnike. 

' Triki arhiv v Verfeju. — ' Schmutz, Hist Top. Lex. I., 271. - 
' Dež. arbiv v Gradcu. - ' Kukuljevič, 1. c. 8(r. 17*. 



.y Google 



M. Slekovec: Grad in gra$£ina Ijutomenika. 175 

Po njeni smtti je Dolnji grad prevzel njen sin''Gašpar, 
ki je bil materin poseben ljubimec. Rodil se je okoli 1. 1602. 
najbrž v Dolnjem gradu. Razen Dolnjega grada je podedoval 
po očetu Trakofičan in Klenovnik, po materi pa Veliki Kalnik 
in Vukovino v Posavini. L. 1630. se Je oženil z Ano Vero- 
niko iz Eibisfelda pri Lipnici ter je obhajal velikansko go- 
stijo, h kateri je povabil tudi Ljutomeržane. Vsled sklepa 
občinskega svčta dne 15. maja i. 1. je moral vsak trian dati 
45 kr., vsak želar pa 30 kr., da so ženinu za vezilo kupili 
dragoceno čaSo. Dotični denar sta pobirala tržana Ivan Šolar 
in Pavel Mursovič.i Svoji mladi soprogi je hotel pripraviti 
lepše in zložnejSe stanovanje, kakor je bil tesni in starikavi 
Dobji grad, zatorej seje pogodil v jeseni 1. 1631. z lastnikom 
Bianeka, baronom Salomonom Maylgraberjem, kije navadno 
bival v Frauenthalu, da mu je prepustil Brahek, nov grad 
iveUčastnimi prostori in krasnim razgledom. H koncu 1. 163 1. 
se je preselil tje ter živel prav po grofovsko. 

Hvalijo ga, da je bil pogumen in pobožen, a prerado- 
■iaren, zato je prišel večkrat v zadrege ter je zlasti zadnja 
leta brez usmiljenja izterjaval davke okoli Ljutomera. 

Služil je v vojski Ferdinanda II. in III. ter je bil kra- 
Ijeraki svetovavec. Zlasti ga. je Čislal Ferdinand II., kije 
njega in njegovega bratranca Ivana dne 7. septembra i. 1631. 
povzdignil v grofovski stan. Radi te povišbe je pa menda postal 
nekoliko prevzeten. Malu potem je imel hude prepire in 
toibe z ljutomerskim župnikom Janezom Geigerjem, ki so 
'emu življenje v Ljutomeru toli ogrenili, da je prosil 1. 1631. 
zadrugo župnijo, katere pa ni dobil in je vkljub neprijetnim 
razmeram župnikoval v Ljutomeru do smrti 1. 1638. Zlasti 
je Župniku nagajal grofov oskrbnik, Peter Merkas, ki ga je 
oiitno zasramoval in pri neki priliki hotel celo ubiti. 

Ana Veronika mu je 1. 1631. rodila hčerko Evzebijo. 
Ko je deklica izpolnila 14. leto, ji je oče poiskal imenitnega 
' Ti3U zapisnik ljutomerski v dež. arhivu. 



.y Google 



176 Časopis za i|;odovino tn narodopiqe. 

ženina — Nikolaja, starejšega sina Jurija Zrinjskcga in Liže 
Szechi. Dne 5. junija 1645: h so zelo slovesno obh ijali zaroke 
v Klehovniku. ^ bolj sijajno pa se je vršila poroka v Bra- 
neku dne 11. febr. 1646. Že 8. januarja i. 1. je pisal grof 
' LjutomerZanom, naj pripravijo za gostijo 500 jezdecev 
ali' pa ipošljejo 500 gld. Ker pa je to' vendar bilopi^eveč, so 
se naposled pogodiK za 60 gld. Vsaka hiša je plaCala 45 kr. 
Ljutomeržahi so bili povabljeni celo k poroki v Klenovnik. 
V trSki seji dne l.jun. 1645. je bilo po županovem predlogu 
enoglasno sklenjeno, da pojde v Klenovnik 6 tržanOv. Do- 
ločeni so bili; Martin Schunta, Andrej Wellanzhy, Blaž Po- 
jasarič, Mihael Horvat, Ivan Popaj in učitelja. Ob enem so 
prosili grofa, naj jiita ne zameri, da ne pošljejo nikakršnega 
daru. Ker pa je grof vendarle bil razžaljen, so vsled sklepa 
4. julija kupiti Čašo in jo poslali mlademu ženinu^ 

Gostije v Braneku so se pa vdeležili tržani: Zidarič, 
GraSič, Ramb, Vlašič, Mursovič, Šentak, Blaž Šoštarič, Pur- 
gauer, Janez Buha, Šunta in Hegler.' 

Za doto je grof Draškovič dal Nikolaju Zrinjskemu 
gradova Trakoščan in Klenovnik, ta pa mu je v zameno po-, 
ložil 30.000 gld. Sorodniki Draškovičevi so proti temu sod- 
nijsko prosvedovali. Ko j^ Euzebija 1. 1651. umrla brez otrok, 
je zahteval oče Gašpar Draškovič, da se mu vrneta gradova 
Trakoščan in Klenovnik. Toda Zrinjski ni hotel poprej iz- 
ročiti gradov, dokler se mu ne vrne položena svota. Vsled 
tega je nastal prepir, ki je imel za Mursko polje hude 
posledice. 

Dasiravnoje po lastni napovedi z dne 8. jul. 1637. Gašpar 
Draškovič podedoval z graščino ljutomersko po očetu Petru 
70 funt. po materi Mariji Ani pa 122 funt. 1 š. 12 v ter je še 
precej priženil, je vendar bil v neprestanih d(>narnih zadregah, 
kar je moral čutiti tudi trg Ljutomer. Že iz .te^a, da je že 



* Triki zapisnik v de2. arhivu. 



.y Google 



M. Slekovec: Grad in grtiičina ljutomerska. 177 

1. 1634. začel prodajati svoja zemljišča, smemo sklepati, da 
niso bile njegove gmotne razmere ba£ sijajne. 

Najbrž sta nanj pritiskala svaka Dionizij Szechi in Gašpar 
Ratkay ter zahtevala doto za svoji soprogi Saro in Katarino. 
Saro, Ženo Dionizijevo, je spodil iz ljutomerskega gradu ter 
soprogu prepustil Cven, a to Se ni zadostovalo. Radi tega 
je prodal dne 22. aprila 1634. 1. v Braneku graščaku baronu 
Salomonu Maylgraberju nekaj zemljišč in 16 funt. gosposke 
davščine.' Dva dni potem je sklenil zopet pogodbo v Bra- 
neku, s katero je Emeriku Topolzayu, oskrbniku ormoškemu, 
prodal tisti del ljutomerske graščine, ki ga je bil kupil od 
Sigmunda Ferdinanda Gleisbacha, skupaj 4 funt. 2 š. gosposke 
davščine. — Dne 30. junija 1634. 1, je prodal Wolfu Sigmundu 
baronu Herbersteinu podložnike v Spodnjih Ključarovcih 
s 4 funt. gosposke davščine. 

Dne 1. oktobra 1637. 1. je pa prepustil nekemu Adamu 
Hainrictiu dva podložnika z 2 f. 4 š. davščine. Dne 12. aprila 
1639. je prodal 2 9"', f. obdačeno gorno v Vuzmetincih 
Andreju Rainerju, tržanu v Cmureku. Dne 6. septembra 1642. 1. 
je zopet prodal Juriju Sigmundu Gallerju 2 f. 5 š. 9 v 
gosposke davščine. 

Dne 14. maja 1648.1. je pa v Spielfeldu podpisal listino, 
s katero je tamošnji graščakinji Sidoniji Elizabeti Kheven- 
hijller, roj. Stubenberg, prodal podložnike v Lukavcih, 57i 
kmetij in dva dela desetine, skupaj 10 funt. Naposled je dne 
25. julija 1. 1650. prodal Janezu Frideriku Prankhu in nje- 
govi soprogi Elizabeti Mihalovce z 22 f. gosposke dav- 
ščine, 

A to vse še ni zadostovalo; najhujše je še prišlo po 
smrti njegove hčere, omožene Zrinjski. Znatne svete 30.000 gl. 
ni bilo zanj lahko skupaj spraviti. Draškovič tedaj z obo- 
roženo silo napade in si prisvoji Trakoščan, Klenovnik je pa 

' Gosposka davi(iaa = GBlt. 

D,3,tz.dby Google 



178 Časopis la zgodovino in narodopisje. 

zastonj oblegal. Zrinjski je pa s svojo in nemško vojsko si 
kmalu zopet osvojil Trakoščan ter ga izročil Šele potem, ko 
je dobil položeno svoto 30.000 gld. S tem Še pa stvar ni 
bila končana. Nikolaj Zrinjski je ravno pred žetvijo 1. 1652. 
nenadoma planil z vojaki na Mursko polje ter si prilastil 
devet vasi, ki so spadale k ljutomerski graščini, namreč: Moto, 
Cven, Pristavo, Podgradje, Stročjoves, Krištance, Grlovo, 
Banovce in Radomerje, češ, da ta zemljišča spadajo pod 
Cakovec. GaŠpar Draškovič tega ni mogel zabraniti, ampak 
je stvar sporočil vladi, a minolo je 1 2 let, preden je bila rešena.' 

Dne 19. avgusta 1659. 1, so se stanovi, zbrani v deželnem 
zboru, v posebni pritožbi obrnili do cesarja, da s svojo ve- 
ljavno besedo odpravi nekatere nepostavnosti in krivice, ki 
se godijo tu in tam. Med drugim omenijo, da se je grof 
Nikolaj Zrinjski s silo polastil devet vasi, ki so od nekdaj 
spadale k ljutomerski graščini, ter jih noče vrniti postavnim 
lastnikom. Že pred 5 leti so deželni stanovi zahtevali 
od njega, naj dokaže pravico do imenovanih vasi. Iz- 
prva je sicer to obljubil, a potem se je obotavljal ter trdil, 
da hoče stvar predložiti v razsodbo ogrski vladi, ki jo bode 
preiskala in natanko določila mejo. S huzari in hajduki je 
silil dodčne vaščane k raboti in, ako so se le količkaj proti- 
vilj, dal jih je z živino vred odgnati v Čakovec, kjer so bili 
brezusmiljeno tepeni in zaprti. 

Vsled te pritožbe je bilo posebni komisiji ukazano, naj 
stvar preišče. Pa prišel je novembra 1. 1671. le svetovavec 
deželne komore Viljem Calucci v Ljutomer, ki je dne 5. nov. 
1. 1. v pričo 300 — 400 oseb pregledal stare inejnike in zaslišal 
najstarejše ljudi. Po tem izpovedovanju si je grof Nikolaj 
Zrinjski z oboroženo roko prisvojil zemljišča 5000—6000 
težakov in sicer 1. 1652. ravno pred žetvijo. K temu ga je 
naščuval pri njem bivajoči menih Franc Gosmi. 



' Gl. o tej pravdi: Mitttieilungen d. h. V. XXXIX (1891), str. 12»— 123. 



.y Google 



M. Slekovec: Grad in gnt5£ina ljutomerska, 179 

Med solastniki ljutomerske graščine, ki so bili vsled 
lega oškodovani, se imenujejo Sara Szechy, roj. grofica 
Draškovič, baronica Ratkay, Mihael Svetonič in Jožef baron 
Prankh. 

Že poprej je bila v tej zadevi tje poslana komisija, a 
morala je zopet oditi, ker se je Zrinjski zagrozil, da bode 
prišel s 400 konjiki, kar ni nič prijetnega obetalo. 

Vsled dvornega dekreta z dne 10, januarija 1672. 1. je 
imela stvar preiskati tretja komisija in dne 19. marca je bila 
lasUšana vdova ' med tem umrlega grofa Nikolaja Zrinjskega. 
Tretja komisija je pričela pregledovati meje dne 12. 
marca 1672. v Razkrižju in je razsodila pravdo v prid Ijuto- 
nKtske graSčine, ki je vsled tega smela po postavni poti iskati 
zadoščenja. Udje te komisije so bili zagrebški škof Martin Bor- 
Vorič, višji davkar harmice v Nedeljišču, in oskrbnika fiskalnih 
remljišč, Peter Prasinsky ter svetovavec dvome komore Ca- 
lucci, potem pa zastopniki rodbine Zrinjske in lastnikov 
ljutomerske graščine in odvetnik Mihael Wellacher, ki je 
ashjpal štajerske deželne stanove. 

Zaslišanih je bilo od 123 povabljenih prič — 63, ki 
so vse izpovedale, da si je Zrinjski po krivici prilastil one 
'■"asi. Zastopniki rodbine Zrinjski in hrvatsko - slavonske 
kraljevine so pokazali sicer neko listino, s katero je stolni 
lispilol v Pečubu že 1. 1355. pričal, da je kralj Bela mejo 
med Ogrsko m >terra Teutonicorum« blizu tako določil, 
kakor je to Nikolaj Zrinjski zahteval. Pa pri tej prilož- 
nosti nikakor ni bilo določeno, da li dotična zemlja spada 
pod Ogrsko ali Štajersko. O tem poroča tudi trški zapisnik 
ljutomerski sledeče: 

> 1674, 22. November wurde das unter den Graffl. Zezi- 
schen Casteil Zivien gelegene vnd von 10 Jahren von Herm 
Grauen Niclas von Zerin dem landt Steyer entzogene Stukh 

' Spomladi 1. 16S2. se je bil Zrinjski dnigiJS oienil z Zofijo Labl. 

D,3,tz.dby Google 



180 Časopis »a ^odovino in narodopisje. 

landt diirch Herrn Horatium Callucci, ROm. K,hays. May. I. O. 
Rgs. Rath, dan Herm von Khlaffenau Landtschaffl Zeugen- 
warth vnd Herm HOrman Christoph von Gallenstein zum 
Sternfelfs, der R6m. Khays. Mays. Rath vnd Einer lObl. Laa. 
in Steyer Obersecretario, als von der hochiobl. Reg. und 
Landschafft deputierte Commifsarien dem landt Steyer wid' 
umb incorporiert, eingeantwortet vnd 6 Rainstain gesetz 
worden, zu welchem Ende dan E. Ers. Rath vnd Burger- 
schaft ersucht ivorden, disem actu zu khunfftiger ged^htnus 
beyzuwohnen, wie sie dan auch zu Rofs vnd Fucfs mit 
gueter Freguenz erschienen sein«. 

V teh stiskah je DraSkovič dalje prodaval, kar seje še 
dalo. Dne l.januarija 1. 1652. je prodal ormoškemu Županu 
4 funt, gosposkih davščin. V pravdi z Nikolajem Zrinjskim so 
stroški do 1. 1 655. znašali že 600 gld., katere bi bil moral plačati 
Draškovič. Ker pa ni plačal, so deželni stanovi žaru- 
bili trg Ljutomer in ga ločili od graščine. Da bi 
se iznebili odvisnosti od graščine, so tržani plačali dne 16. 
marca 1. 1657. mesto grofa omenjeno svoto in s tem vsaj za 
nekaj časa dosegli neodvisnost. 

Draškovičev položaj je bil od dne do dne bolj neznosen 
in polom neizogiben. Da bi si pomagal iz denarne zadrege, 
je dal 3. decembra 1. 1658. Tomažu Ignaciju Maurerju, ki seje 
bil med tem nastanil v Braneku, v najem županiji Cezanjevce 
in Grabe, pa gomo na Hujbaru in bližnjih hribih. A tudi 
to ga ni rešilo. L. 1659, je bil v toliki sili, da je od Ljuto- 
meržanov naprej pobral deželne davke, potem pa so jih ti 
morali še enkrat plačati deželnim stanovom, ker jih grof ni 
odpravil. ' 

Dne 4. aprila 1661. 1. je prodal Gašpaiju Nadasdiju — 
»meinem lieben vettem« — dvorec Grlovo s 5 funt. 2 Š. 7Vi v. 
davščine, dasi do njega ni imel več popolne pravice. 



■ TrSki zapianilc v dež. arhivu. 



.y Google 



M. Slekovec: Grad in graSčina ljutomerska. 181 



Naposled je 13. sept. 1661. 1. prepustil Tomažu Ignaciju 
Maurerju tiste podložnike, katere mu je bil že 1. 1658. dat v 
najem, namreč Cezanjevce in Grabe ter gomo v Hujbaru 
in Desnjaku. 

Pri vsem tem je pa bil zelo radodaren. Jezuitje so ga 
nagovorili, da jim je v Varaždinu postavil cerkev Matere 
božje, učilnico in samostan. Samostan in utilntlco je dal 
postaviti iz močn^a hrastovega brvanja, lepo in prostorno 
cerkev pa iz kamena. V cerkvi je dal napraviti grobnico za 
svojo rodovino. Kakor pripoveduje Habdelič v svoji knjigi 
»Zerczalo Marianszko« (1662), so mu zaradi tega mnogo 
nasprotovali sorodniki. A on se ni zmenil za to. 

Toda sreča mu res ni bila nikjer mila. Komaj je bila 
stavba v Varaždinu zgrajena, je 1. 1646. strahovit požar uničil 
do 100 hiš, med njimi tudi Draškovičev samostan z učilnico, 
dočim je cerkev ostala. Zopet so se jezuitje obrnili z naj- 
večjim zaupanjem do Gašparja Draškoviča, da jim pomaga 
postaviti nov samostan. To je tudi storil. Ko je bilo delo 
dovršeno, je dal še pred cerkvijo postaviti lep kip device 
Marije. V pokritje teh stroškov je 1. 1648. prodal podložnike 
v Lukavcih, kakor smo zgoraj omenili. 

Njegovo lahkomišljeno gospodarstvo se da nekoliko 
razložiti s tem, da ni imel otrok razen ene hčere, pa Se ta 
je zgodaj umrla. Pred smrtjo ga je našla Še ena stiska, ki 
je pa bolj zadela Ljutomer kakor njega. Pri nekem Kristijanu 
Haringu si je bil pred več leti izposodil 4000 gld., ker pa 
niti obresti ni plačeval, ga je slednji tožil pri deželnih sta- 
novih, in Ljutomer je bil zaradi grofa drugikrat za- 
nibljen.' 

L. 1668. se ga je usmilila smrt ter ga rešila daljnih 
sitnob, Ljutomeržani so pa še več tet vživali bridke nasledke 
njegovega slabega gospodarstva. 



' Janisch, Top. stat. Les. II , 145. 



.y Google 



16Ž ČaaoiMB la ^odovino in narodopiaje. 

Gašpar grof Draškovič je bil poslednji lastnik Dol- 
njega gradu tega imena. Po njegovi smrti je bila lastnica 
Dolnjega gradu starejša sestra Sara, omožena z Dionizijem 
Szechijem, graščakom Gornje Lendave, Umrla je okoli 1. 1674. 
ter zapustila tri sine: Jurija, Gašparja in Petra ter dve hčeri: 
Julijano in Marijo. Ker so sinovi drug za drugim^hitro po- 
mrli, sta podedovali Cven in solastniŠtniStvo Dolnjega gjadu 
Julijana in Marija. Julijana je že dne 8. febr. 1686. prodala 
svoj delež Tomažu Ignaciju Mauerburgu starejšemu,' graščaku 
v Braneku, ki je kmalu potem kupil še delež njene sestre. 

Kot solastnica Dolnjega gradu se I. 1671.i navaja tudi 
baronica Ratkay. To je bila Katarina, sestra Gašparja Draško- 
viča in Žena Gašparja Ratkaya. Umrla je že I. 1 673., zapu- 
stivši hčeri Konstanciji, omoženi Paradeyser, in Sigmundu 
Jožefu svoj delež pri Dolnjem gradu. Tako je postal so- 
lastnik tudi Janez Ernest Paradeyser, poveljnik Uskokov 
(1667-1688) v Žumbergu", ki je priženil s svojo soprogo 
Konstancijo (roj. Ratkay) Dolnji grad. Posedal je tudi Mehovo 
na Kranjskem, od koder je 1. 1681. pisal zelo prijazno pismo 
Ljutomeržanom, ki so ravno takrat zaradi bramstvenega 
razmerja imeli hud prepir s TomsiŽem Ignacijem pl. Mauer- 
burgom. Ponudil se jim je za gospoda ter svetoval, naj 
se z vsemi sredstvi potegujejo za to, da bodo zopet po- 
stali podložniki ljutomerske graščine, kakor so Že vedno'bili 
poprej ; on in njegova soproga jih bosta branila ter ne 
dopustila, da bi se jim kratile stare pravice. O tej za- 
devi so v seji razpravljali dne 30. majajin 23. junija 1681. 
Vsled enoglasnega sklepa so odpisali Paradeyserju, da o 
tem ne morejo zdaj ničesar določiti, ker se hočejo poprej 
Se s svojim doktorjem v Gradcu posvetovati; ko bi namreč 
postopali svojevoljno, bi se kancelarju Mauerburgu le Še bolj 
zamerili. 



.y Google 



M. Slekovec: Grad in frraS^* ljutomerska. 183 

Vsekako pa so v eni seji dali na glasovanje, bi li bili 
podložniki Mauerburgovi ali ParadeyserjevL Za prvega je 
glasoval samo eden, za drugega pa 24. Sklenili so tudi, naj 
radi te zadeve gre sodnik z dvema tržanoma v Gradec in, 
če bi treba bilo, tudi na Dunaj k cesarju. To se je tudi 
zgodilo, pa pomagalo ni nič; tržani so vkljub temu postali 
podložniki MauerburgovL^ 

Kmalu na to, namreč 1. 1688. je Paradeyser umrl in nje- 
gova soproga je svoj del Dolnjega gradu odstopila bratu 
Sigmundu Jožefu Ratkayu, ki je bil med tem v grofovski 
stan povzdignjen. 

Sigmund Jožef grof Ratkay, Freyherr' auf IChlain vnd 
Grofsen Tabor vnd Jurkhetin, Herr der Herrschafft Ober 
Luettenberg, der R5m. Kays. Mayst. Kammerer vnd der Gr^iz 
vestung St. Georgen in Croathen Obristerc, kakor se sam 
v neki listini imenuje, je postal dne 26. marcija 1 685. 1. član 
Štajerskih deželnih stanov.' 

Dne 23, aprila 1695. 1. je prodal Radislavce Maksimilijanu 
Sigmundu grofu Herbersteinu.^ Istega leta mu je soproga 
Rozina Zofija porodila sina, ki je bil pri Sv. Ilju v Šaleški 
dolini na ime Karol Jožef Ignacij krščen in kateremu je ku- 
moval Bolfenk Maks. Jožef grof Gaisruck.* 

Dne 28. oktobra 1697. L je v Dolnjem gradu kot zemljiški 
gospod potrdil listino, s katero je Ivan Feyasch svojo kme- 
tijo v Banovcih, katero je bil na pol od očeta Daniela, na 
pot pa od strica Jakoba Sivca podedoval, prodal Matjažu 
KoroScu in njegovi soprogi Heleni.'^ 

Dne 5. maja 1700. 1. si je s soprogo Rozino Zofijo od 
podružnice blažene dev. Marije v Podgradju izposodil 50 gld.," 
katere je z obrestmi vred 1. 1719. vrnil baron Mauerburg. Slednji 

» Deželni arhiv v Gradcu. — " C. Schmutz, Hist Top. Leiicon v. 
St, nL, 247. — ' Deželni arhiv v Gradcu. ~ * Orožen, V,, 3M. - 
' Izvirna listina v Banovcih. — ■ Cerkveni račun. 



.y Google 



1 84 časopis za zgodovino in narodopisje. 

je bil Že tudi poprej za Ratkaya plačal marsikateri dolg in 
si vsled tega pridobil Še njegov del Dolnjfga gradu. 

Med solastniki Dolnjega gradu je 1. 1671. naveden tudi 
Oger Mihael Svetonič, ki je posedal dvor Griova s 5 funt. 
3 š. 7 '/i v. gosposkih davščin. Dobil ga je najbrž po GaŠ- 
parju Nadasdiju, ki ga je bil kupil dne 4. aprila 1. 1661. od 
grofa Gašparja Draškoviča. A ta dvor je vsled sodnijske 
razsodbe z dne 3. oktobra 1. 1678. pripadel TomaŽu Ignaciju 
Mauerburgu. ' 

Solastnik Dolnjega gradu je 1. 1671. bil tudi Janez Fri- 
derik baron Prankh, kateremu je bil Gašpar Draškovič dne 
25. julija 1650. 1. prodal Mihalovce z 22 f. gosposkih davščin. 
A Prankhov delež Dolnjega gradu, namreč 40 funt. 7 Š. 8 v. 
gosposkih davščin, je kupil dne 5. decembra 1674, 1. od Janeza 
Ferdinanda Tomaž Ignacij Mauerburg,^ 

Tako so Mauerburgi polagoma nakupili vsa dolnjegrajska 
zemljišča in 1. 1719, še grad, katerega je Jurij Ignacij Anton 
baron Mauerburg potem združil z Branekom, In Čimbolj se 
je razvijal Branek ter širil svojo last in oblast, tembolj gi- 
nila je Dolnjega gradu nekdanja imenitnost, dokler niso 
podrtine zasule slednjih ostankov njegove slave. Izginil je 
stari Dolnji grad, ž njim se je razgubila in pozabila tudi 
njegova zgodovina, zato pa je le malokateremu Ljutomeržanu 
znano, da je tam, kjer sedaj sameva precej veliko poslopje, 
ki seje bilo v novejšem času povzdignilo iz nekdanjega gradu, 
svoje dni stala ljutomerskega trga rojstna hiša. 



* Dež. arliiv v Gradcu. 



^dby Google 



Mala Izvestja. 
Kje so bile izkopane 'ftegovske Helade*? 

V minulem letu (1903) mi je g, dr. V, P, pisal in me vprašal, 
• ali se še kdo spominja, kje so bile izkopane tako imenovane 
negovske čelade; baje so jih izkopali v Štanjgrovi ali Ženjaku. 
Kje je dotično izkopališče?« 

O teh Čeladah poročajo razni zgodovinarji in pisatelji, 
kakor Math. Jos. Anker (Steierm. Zeitschrift I. H. 1835, str. 43), 
dr. Albert v. Muchar (Gesch. des Herzogthums Steiermark, I. 
str, 446,), Anton Krempl (DogodivSine, str. 39.) in dr. Friedrich 
Pichler v knjižici »Text zur arhaeologischen Karte von Steier- 
mark« pod iskalno besedo »Negau« : Br. Helme, 26, davon 7 im 
Joanneum, 12 in Wien, MA, Cabinet, deren zwei mit etruskischer 
Schrift. Helmfundort: Bezirk Negau, Pfarre St. Benedikten im 
Dekanat St. Leonhard in Windischbt)heln bei Stangelberg 
fStaingjrova), Gemeinde Schftniaga oder SchOniak, im Jahre 1811; 
abgestockter Wald, Frischacker. 

Ker mi je okolica Sv. Benedikta dobro znana, sem sklenil 
poizvedeti kraj in mesto, na katerem so leta 1811 izkopali 
imenovane čelade. Povpraševal sem najprej okoli Štanjgrove, 
ki je en kilometer proti vzhodu župne cerkve oddaljen in 
317 m visok vrh, a tudi najstarejši ljudje se niso spominjali, 
da bi bili kedaj tu izkopali kako starino. Nato se napotim v 
Ženjak (SchOniak) in tu sem koj izvedel dotično mesto. Tu mi 
je neki moi izporočil : »Na Špindlerjevem posestvu (v Ženjaku) 
so pred davnim časom pri nekem hrastu izkopali ,krono'< in 
žena posestnika Franca Špindlerja je rekla: *Moj prvi zakonski 



.y Google 



i 86 časopis u ^odovino in narodopisje. 

mož F.UrbanCiC mi je pripovedoval, da so izkopali tam, kjer je 
sedaj naS pUngrad v Ženjaku, orožje in soldaSke kape ; njemu 
je to pravila prva zakonska žena Ana, rojena Slaček (rojena 
1. 1810. na istem posestvu), in naša dekla M. Z., ki že dolga 
leta prebiva v Ženjaku v tisti hiši, vam bode pokazala pflngrad.i 
In res mi je imenovana oseba pokazala prostor rekoč, da je 
bila prej ondi njiva. VpraSal sem pa tudi ondotnega posestnika 
in krajnega šolskega nadzornika G. K., ki mi je pokazal prav 
tisti sadonosnik ter pripomnil : >Od starih ljudi sem slišal, da 
so tu izkopali neke kape.« 

Torej je izkopališče omenjenih Čelad v Ženjaku na puši 
(viničariji) sedanjega posestnika Franca Spindlerja, kmeta v 
v Obratu. Hiša, tik katere so bile čelade izkopane, nosi šte- 
vilko 15, svet pa parcelno Številko 802 (v stari mapi 803). 

Kraj Ženjak in bližnja okolica se je v starih časih ime- 
novala : >an der voytf ; šele leta 1707. naletimo v matičnih knjigah 
na ime Ženjak (Seniakberg, Schenigbei^, Sienerberg). Holmec 
Ženjak je liki zagvozda v Drvanjsko dolino med župno cerkvijo 
in Sv. Tremi kralji od večerne strani. Verjetno je, da je bil 
holm nekdaj obraščen z lesom, ki ga je dal izkrčiti ali Špind- 
lerjev prednik F. UrbanČiČ ali pa Slaček. V stari mapi je ie 
zaznamovana njiva, v novi pa sadonosnik. 

Izkopane čelade se imenujejo megovske čelade (Negauer 
Helme)<, ker je bila takrat negovska graščina posvetna gos- 
poska tem krajem, zato je po dr. F. Pichlerju izkopališče čelad 
»im Bezirke Negau*. Po pravem bi se morale imenovati »benc- 
diškei. Kedaj so bile čelade zakopane, to ni moči dognati. 
Dasi je Ženjak priležen večjim stavbam, vendar ni najti tu naj- 
manjših zidinskih sledi. fy. Zmarek. 

Ženitni dogovor Ivana Vajkarda Valvasorja s Ano 
Maksimilo baronico Zečker dni ^.julija 16S7. 1. 
Naslednji ženitni dogovor je del obsežne zbirke prepisanih 
pogodeb, kupnih pisem in drugih raznovrstnih listin iz sedem- 
najstega stoletja, ki jo hrani turjaški arhiv. Očividno si je 
hotel prepisavec sestaviti zbirko vzglednih listin, ki bi mu 



.y Google 



Hala izvestja. 187 

služila pri beiežniSkem poslovanju. Navedeni Ženitni dogovor 
ra2Jasnuje nekoliko načela, po katerih so plemiči tedaj sklepali 
ženitne pogodbe, nekoliko pa rodbinske in imovinske razmere 
slavnega zgodopisca. 

Heuratsabredt. 

Zwischen dan wolgebomen Herm Herrn Johann Wey- 
khardten Valuasor, Freiherm zu Gallenegkh, Wildenegkh vnd 
Neudorf, Herr zu Wagensperg vnd Lichtenberg, einer lobl. 
kndschaft in Krain hauptmann in Unterm Viertel, dann der 
wolgebomen Freylein Anna Maximilla, des wolgebornen Herm 
Franz Erasemb Zetschkber, seligen Freiherm auf Weinptchl 
vnd VValdekh, Herrn auf Weixl, Ober- vnd Unter-Erkhenstein 
mit der wolgebomen Frauen Maria Sidonia, geboraen Gralin 
von Tsttenpach erzaigten eheleiblichen freylen tochtern, we1che 
ihme herm Valuasor anheut vntengesetzten dato auf geburlich 
gethane werbung mit rath, ivissen vnd einwilligung beeder- 
seits, hoh- und ansehnlich vnverwandten zu einer khUnftigen 
gemilhlin verlobt vnd versprochen, auch derswegen hemach- 
volgende heurathsabredt in beyseyn der beederseits hierzu 
erbetenen hochansehnlichen herrn vnd beyst&nde zur richtschnur 
des aufsetzend ordentlichen heuratsbrilfs abgeredt vnd geschlossen 
vorden. 

Houratguet 900 fl. landtswehrung ; diese hat der herr 
briutigam sein lebenlang zu genuelien. 

Widerlag 900 fl. landtswehrung ; diese hat die freyle 
braut ir lebenlang zu genuefien, hemach vnd nach ableiben 
eines oder des andem, fallen die heuratguet vnd widerlag auf 
beyder mit einander erzeugende ktnder, in ermanglung der- 
selben aber, das ist, wenn aie entv/eder nicht geboren warden, 
oder in dero vnvogtbarkeit abscheyden sollen, das heuratguet 
auf der freylen braut, die wider!ag auf des herrn brHutigamb 
nachste erben. 

Morgengab 1 800 fl. auch gemeiner landtswehmng, 
freye donation, ausser dessen, so der herr br^utigamb 
jetzt oder kUnftig der freylen braut verehm mOcht, 500 fl., 



.y Google 



188 časopis za igodovino m narodopisje. 

mit diesem ist die freyle braut als mit andem ihm frey eigen- 
thumblichen gSnzlich frey. 

Die fahrende haab, darunter das silber geschineydt, item 
die schulden, so nicht ein hundert gutden austragen, item ge- 
thraidt vnd dergleichen, landtsgebrSuchigermalJen den vber- 
lendeti die helfte vnd dern kindern die andere helfte, in 
ermanglung der kinder, wan die freyle braut, das gott daruor 
seye, ihren nechsten erben solcbe helfte anfalten, welches mit 
dem herm brSutigam einen gleichen verstandt haben solle. 
Dauon werden die mannsklayder vnd gewOhr an seiten des 
herrn brAutigam, der frauen geschmukh an aeiten der freylen 
braut landtsgebrSuchigermafien, ausgenomben den jahres genufi, 
vnverraittet zuegemessen haben. item volgendts zur wittiblichen 
vnterhaltung, dali solang die freyle braut den namben nicht 
vetclnd^rt, jahrlichen 400 fl. Iandtswehrung, die helfte zu anfang, 
die andere helfte zu ausgang des jahrs, haus und garten, zins 
vnd aller anlagen frey zu Laibach oder Rudolphsvert. 

Zur abfertigung ein guttsche wagen mit 2 bespandten 
pferden. 

Wegen dieser pactorum dotalium, wie auch wegen dessen, 
so ferer die freyle braut vater- mUetterliches oder sonst quo- 
cunque modo nach den befreyndten anerber vnd den herrn 
br^utigamb' zuebringen mOchte, ist er herr brSutigam, sye 
freyle braut auf seyn haab und guett die versicherung lu thuen 
vnd zu geben, von welchen die freyle braut bis abzahlung 
letzten heller vnd pfennings abzutretten nicht schuldtg. Alles 
threulich vnd ohne geuahrde, auch bey verpUndung des landts- 
schadenpunts tn Crain. Dessen zu wahren vrkhundt ist diese 
heuratsabredt neben beederseits erbetenen hochansehnlichen 
herrn vnd beystanden aigene handschrift vnd pOttschaft fer- 
tigung aufgericht vnd geschiossen worden. Beschehen zu Frey- 
hof den 20. july anno 1687. 

(L. S.) Johann Weykhard Val- (L. S.) Maria Sindonia von 
uasor freyherr. Veraekh. 

(L. S.) Franz Engelbrecht (L. S.) Ferd. Emst graf von 
Zetschkher freyherr. Saurau. 



.y Google 



Mala izvestja. 189 

(L, S.) Mant Ant. Taufrer (L. S.) Fraoz A. graf von 

freyherr. Lamberg. 

(L. S.) Georg Andre (L. S.) Sigmund Wilhelmb 

Graffenweg. Zetsch. 

(L. S.) Ernst Friedrich (L. S.) Wolf Friedrich freiherr 

Graifenweg. von jBritsch. 

Heute vntersetzten dato habe ich vnterschriebener von 
meiner gemahlin frauen Anna Maximila Zetschkherin freyin 
das den 20. july 1687 jahres in der heuratsabredt mir ver* 
schribene heuratguet der 900 fl. id est 900 fl. L. W. paar 
empfangen vnd dorumben in kraft des heuratsbrUfs auf mein 
haab vnd guet versichert ; alles bey dem landschadenpunt in 
Crain. Zur vrkhundt dessen ist mein eigene Fertigung. Datum 
Freyhof den 2J. oktober 1689. 

(L. S,) Joh. Weykhardt Valuasor freiherr. 
A. Kasfret. 

Naia Sava, avstrijsko-francoska meja za Napoleonove 
>inrije<. 

Iz Slomškovega životopisa nam je dobro znan rodoljubni 
profesor Ivan Anton Zupančič, ki je v drugem desetletju 19. 
veka deloval na celjski gimnaziji kot učitelj zgodovine in 
zemljepisja. Bil je romantičen posnemalec Schillerjeve muze, 
delujoč po geslu ivse za vero in cesarja«. Na celjsko gimnazijo 
je priSel iz Ljubljane nekako po nje ustanovitvi (1. 1808).), tako 
da je dobo Napoleonove ilUrijei preživel na avstrijskih tleh. 
Proučeval je celjsko okolico v zgodovinsko-zemljepisnom oziru 
ter nam ostavil opis dveh svojih izletov, enega v Solčavo, dru- 
gega v Sevnico ob Savi. O tem-le zadnjem izletu poroča v 
knjižici >Ausliug von Cilli nach Lichtenvald, Cilli 1818« ; na 
strani 128 — 129 govori o okolici sevniSki: 

»Die Produkte, welche in diesen Gegenden dem Erzeuger 
aber seinen Hausbedarf ertlbrigen, werden auf dem Saustrome 
aufwarts, meist nach Krain verfflhrt. Ein ergiebiges Erdreich 
und der Handel, den dieser Flufi begOnstigt und belebt, ver- 
schaffte diesen Gegenden einstens einigen Wohlstand, aber 
die Losreiliung Iilyriens von dem Osterreichischen Kaiserstaate, 



.y Google 



190 časopis za zgodovino in narodopisje. 

wodurch aller Verkehr gehemint wurde, und eine ununterbrochene 
Reihe von fflnf fUrchterlichen, ganz unfructitbaren Jahren ftihrle 
in diesen einst so gesegneten Gauen eine Not und ArmuC 
herbei, die unter den meisten Familien an Ver2weiflung grenzte 
und selbst Untertanen, die frtlher wohlhabend waren, in die 
UnraBglichkelt versetzte, ihre Besteuening zu erschwingen, Die 
meisten von ihnen h^tten ihre Acker und WeingSrten nicht 
mehr bestellen kOnnen und viele waren dem bittem Hunger- 
tode zum Raub geworden, h&tte nicht der edelmUtige Inhaber 
(der Herrschaften Oberlichtenwald und Reichenstein) Herr 
H^ndl vorzUglich aus Kroatien sehr ansehniiche QualitSten 
Getreide geholt, um seine darbenden Untertanen zu unterstlltzen, 
welchen er ohnehin bei jeder Veranlassung hilfreiche Hand 
darbietet .... Aufier dem oberwahnten Hagelschaden im Jahre 
1802, wodurch auch die Herrschaft selbst so empfindlich Schaden 
litt, gehOrt in der neuesten Zeit unter die tmben Ereignisse 
LichtenwaMs noch die Anwesenheit franzOsischer Truppen im 
Jahre 1809. Doch hatte Lichtenivald im Laufe des Krieges 
selbst keine feindliche Besatzung. Erst nach dem Abschlusse 
des Wiener Friedens rUckten HO Mann vom siebenten Dra- 
gonerregiment unter dem Kommando des Colonel-Lieutenants 
Du Waine am S. Dez. 1809 hier ein und zogen am 13, janner 
1810 wiede.r ab. Von der durch jenen Friedensschlufi herbei- 
gefBhrten Grenzsperre, welche allen Handel zerstSrte und alle 
Bande der Geselligkeit zerrifi, habe ich bereits gesprochen . . .* 

(Tu se sigurno nanaSa na str. 55. svojega delca, 
kjer čiiamo:) Die Reise von der Steinernen BrUcke auf dem 
krainerischen Ufer bis Lichtenwald, in einer Strecke von drejen 
Stunden, war w&hrend jener 5 schmerzlichen Jahre, als Krain 
unter franzCsischer Herrschaft stand, mit den Uscigsten Ura- 
standen verbunden. Wie unangenehra und zeitraubend mul3te 
es fUr den Reisenden seyn, zweimal bey den flsterreichisdien 
und ebenso oft bei den franzOsischen Grenzzoliamtem sein 
kleines ReisegepSck durchsuchen zu lassen? — Doch dieses 
mufite so sein ; denn so heischte es beiderseits das bestehende 
Gesetz. Aber von frohen Lebensjubeln hallten einstens die 



.y Google 



Mala izvestja. j91 

gastlichen SchlOsser an den Ufern der Save. Wech3elseitige 
Hingebung, Freondschaft und innige Hannonie schlangen einst 
in diesen Gauen ihre heiligen Geisterbande um die Herzen 
der Untertanen und es schien fast nur eine Familie von 
Bradem hier zu leben. AIs aber das nachbarliche Krain durch 
den Wiener Frieden im Jahre 1 809 von Osterreichs alten Mutter- 
stute losgerUsen ward, da bespOiten der Save . grtlnliche 
Fluten urplotzlicli nicht mehr zwei verschwisterte Provinzen. 
Adi nein, der landerumarmende Strom wurde zur peinlicheti 
Scheidewand ! Rechts und links wurden erst gebietende 
Wappensdiilder aufgepflanzt und kaltherzige Wachter hinge- 
stellt, die nach dem unzweideutigsten, freundschaftUchen 
Besuche, nach jedem Schritte, jedem halblautem Worte, nach 
jeder Miene, nach dem Inhalte jsder Tasche, ja sogar nach 
dem geheimsten GefUhle jedes Herzens hundertaugig wie einst 
der kolchische Drache nach dem goldenen VUese hinspahten, 
Von seines Schlosses Fenstem blickte der alte traute Herzena- 
Ireund Wehmut im trUben Blick, nach der Burg seines nach- 
barlichen Freundes hin, den er jetzo nur so selten sehen und 
dem er 's nur zuweilen leise zuflflstem durfte, daG er noch 
«in Freund ist. O, diese Zeit war hart ! Sie zerstOrte allen 
Handel und Wohlstand, sie trennte Freund vom Freunde, den 
Vater vom Kinde und zerknickte mit ehemer Ferse oft die 
zaitUchsten, g6ttlichsten BlUten des menschlichen Lebens. Doch 
det Herrsei gelobt und gepriesen ; denn er lieC auch diese 
harte Zeit vortlbergehen. « 

Vidi se, da je to pisal romantičen pesnik, ki je deloval 
v Celju, ko je tam študiral Vesel Koseški. Dr. Fran Ilelič. 

Pismo Percaelovo SrediSčanom 1. 1S4S. 
V knjigi »Slovenci in 1848, leto* piSe na strani 217 gospod 
profesor Apih, da je na iztočni meji Štajerski udri v deželo 
madžarAi general Perczel, ravno ko je JelaCič bil daieC gori v 
■Avstriji. Obljubil je sicer, da ne prestopi Štajerske meje, a 
'"nalu je dolžil generala Buriča, da je prelomil pogodbo in da 
note s Teodorovičem vred od Štajerske in hrvaške strani na- 



.y Google 



192 CasofAs za ^odovlno in narodopisje. 

pasti Ogre. Dne 8. novembra zjutraj je nenadoma udaril Perczel 
nad Ormož in potisnil slabe cesarske posadke proti Veliki 
Nedelji, na katero je potem od ormoSke strani streljal s 
topovi celo uro; proti poldnevu pa se je umaknil proti Ča- 
kovcu. 

Ta podatek spopolnjuje in pojasnjuje pismo, ki ga je 
pisal Perczel Središčanom dne 36. oktobra 184S, in ga tu pri- 
občimo. Pismo se glasi : ■ 

Czakathurm am 26. October 1848. 
An 
Eine lOblich Czivil BehOrde zu Polstrau. 

Ich erhielt so eben die Nachricht, daC durch b4swillige 
Verlaumdungen die Bewobner Steiermarks durch die meinem. 
bis zur Drau siegreich vorgedrungenen Armeekorps unter- 
schobene Absicht beunruhiget und zu einer feindseligen Stim- 
mung angereizt werden, nach welcher dieses Armeekorps die 
GrHnze Steiermarks zu Oberschreiten hStte. 

Zur Verhllttung weiterer MifiverstSndnisse fOhle ich 
mich verpflichtet, die bestimte Erkl&rung Einer l3blichen Be- 
hOrde hiermit aufzugeben, da6 die unter mein (sic) Kommande 
stehende ungh. Armee weder die Bestimung, nocb die Absicht 
habe Land und Folk (sic) mit einer Invansion (sic) zu Uber- 
ziehen, mit welchen Ungarn immer und insbesondere in den 
letzten Zeiten i m besten Einvernehmen stand. Im Gegentheil 
nahm ich den Antrag zur Herstellung der kommerziellen Ver- 
bindung und des einer guten Nachbarschaft geziemenden un- 
beschrSnkten Verkehres, welcher von Seite des Kommandanten 
der steiermMrkischen Armee den 23. d. M. gestellt wurde mit 
grUfiter Bereitv/illigkeit an und gab meinen Entschlufi darilber 
zur KenntniB des obgenannten Kommandos. 



' Izvirno pismo je podaril arhivu > Zgodovinskega dmStva« vl£. g- 
I. Ozmec, župnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, ki ga je našel v 
zapuSčint svojca strica Fr. Sejokoviča. — G. Božidar FlegeriC nam It 
poroča, da je pismo sprejel tedanji župan srediSki Ivan Sejnkovič, ded 
g. Ozmeca. 



^dby Google 



Mala izvestja. 193 

Auf Morgen den 27. d. soli darUber beiderseits eiti deiini- 
lirer Beschlufi erfolgen wo. ich die nSthige BehOrde und Uber- 
iaapt die braven Bewohner Steiermarks im Voraus versichem 
bnn, da& meinerseits zur friediichen beilegung (sic) und ihr 
Vatterland (sic) herrlos verstOrende Wirren so wie inbesondere, 
der zwischen Ungam und Steiermark obwaltendeii momen- 
uoen Spanung (sic) die aufrichtigste Mitwirkung verschenkt 
irerden wird, 

Ich ersuche eine lObliche BehOrde bis zur Beruhigung 
uad Herstellung der alten Freundschaft den Bewohnerii Steier- 
marks zur Kunde zu bringen und im allgemeinen versichert zu 
^in, daii Ungarn, wenn es sich auch stark und berufen ftlhlt, 
seine Freiheit bis zum letzten Blutstropfen zu vertheidigen, doch 
nie den Frewel begehen wird, ohne dazu ge2wungen oder aufge- 
iordert zu sein, die GrSnze eines Nachbarvolkes zu Uberschreiten. 

Diesen Entschluf^ wird Ungarn sogar dem nachmals den 
btiden Landem so viel Unheil bringenden Kaiser und K&nigthum 
in unabsehbares Ungltlck stClrzenden entbOhrenden ( ! ) Kroatiens 
lest halten und nur im ^u&ersten Nothfalle oder provokation 
Nothfalle der Mehrheit der nicht patriotisch oder Liberal ge- 
annten Bewohner des Schwester]andes davon abgehen. 

Ich und meine Armee werden strenge dem Befehle Gottes 
luchkomen und Niemanden etwas zufOgen, was ich nicht will, oder 
nieinein geliebten Vatterlande zufilgen soli. Perczell m. p. 

Obrisi. 

Dostavek. Na mejo Štajersko so tudi veCkrat prihajali 
parlamentSrji iz Čakovca, dne 8. nov, )849 so pa Madžari iznenada 
natihoma prestopili mejo. Bilo je deževno jesensko jutro, ko so 
w popolnoma mimo premikali skozi Središče. Kolesa na vo- 
Mvih so imeli s slamo ovita, da bi se ne slišal daleč ropot ; 
M topovi so Šle branjevke s svojimi kroSnjami. Prve avstrijske 
straže so postreljali, na planoti med Ormožem in Veliko Ne- 
deljo je pa imel Nugent svoje topove. Začelo se je močno 
streljanje najprej iz pušek in potem iz topov, pri čemur je 
wl madžarske strani posebno trpela ormoSka šola. Po večernem 
streljanju so se Madžari popoldne umaknili in se mirno vrnili 

13 

D,3,tz.dby Google 



194 časopis za zgodovino in narodopisje, 

domov, s seboj so bojda vzeli tudi svoje ranjence in mrliče, 
katerih pa ni bilo veliko. Perczel je nameraval iznenaditi av- 
strijsko vojsko, polastiti se Ptuja ter ojidi prekoračiti Dravo in 
skozi Haloze vdreti proti Varaždinu, ker je ob medžimurski 
meji Drava na hrvaSki strani bila močno zastražena. Ta načrt se 
je torej izjalovil. 

Vračajoč se Madžari skozi Središče, so zadnji oddelki tu 
in tam po htSah zahtevali jedi, kar so jim ljudje dali, vmes so 
tudi šiloma vzeli kako gos ali raco, hujSe sj delali v okolici. 
V neki hiši v SrediSču je vzel vojak lonec svinjske masti, v 
kateri je pa gospodar imel shranjenih 100 gld. srebra. Pogumen 
mož je Šel za Madžari v Čakovec in res je naSel na trgu vojaka, 
ki je ponujal na prodaj njegov lonec masti. Kupil ga je in 
vesel nesel svoj zaklad nazaj domov.' Fr. Kovačič. 

K Sivotopisu OSbalda Gutsmanna. 
O Življenju Ožbalda Gutsmanna je dosle pač najobSinieje 
pisal g. prof. Scheinigg v »Kresu« 1885, str. 526 st.; tam 
zvemo o Gutsmannu to-le: Rojen je bil Gutsmann 4. avgusta 
1727 v Grabštajnu ... V latinske šole, ki so izza protirefor- 
macije bile v rokah jezuitov, je vstopil 1. 1739; po končanih 
latinskih Šolah je šel k jezuitom. »Odšle nimamo o njegovem 
življenju nobenih poročil razen, kar se da posneti iz naslovov 
njegovih knjig in neke njegove izjave iz 1. 1775.« Postal j< 
Gutsmann slovenski slavnostni pridigar in katehet pri uršulin- 
skem samostanu, 1760. pa imis.sionarius vagus per Carinthiam«. 
Po ukinitvi jezuitskega reda je dobil priimek c. kr. potovalnega 
misijonarja. L. 1775. so morali vsi ex-jezuiti krškemu ordina- 
rijatu dati nekak stanovski izkaz in Gutsmann je dne 24. apr. 
tega leta izjavil, da je 50 let star in missionarius vagus za 
nemški in slovenski jezik že 15. leto; po tej izjavi, pravi 
Scheinigg, bi bilo misliti, da je Gutsmann bil rojen I. 1724. ali 
1725., kar pa se ne zlaga z letnico 1727, ki se Cita povsod (?) po 
slovenskih knjigah. 

' Te podatke mi je povedal preč. g. stolni proSt L. Hei^, ki je bil 
takrat kot dijak tilozohje doma v Središču ter vse to videl in sliSai. 



.y Google 



Hala izvestja. 195 

Pohlin v svoji >Bibl. Carn.« v životopianih podatkih o 
Gutsmannu ne navaja letnic, navaja pa, da je bil iCelsiss- 
Episcopi Lavantini Consistorialis* ; Kopitar v svoji slovnici ga 
imenuje na dveh mestih (XLIX in 445); več nego Pohlin ne 
ve o njem niti Šafafik: >wie lange er gelebt hat, finde ich 
Dirgends angegeben.« 

Mam ima v tjezičniku* XXII. 41. st. le malo podatkov o 
Gatsmannovem življenju: rojen mu je 1. 1827., umrl pa 1. 1790 
v Celovcu. 

Glaser, Zgod. slov, slovstva I. 189 st., navaja za Guts- 
maima to-le literaturo : Šafaf ika, Pohlina, Kopitarja, Mama in Kres 
ter pravi, da je Gutsmann fi_yel od 1. 1724—1790 . . . »Umrl je 
1790. 1., a se ne ve, kje«. 

Čim manj nam je po takem znano življenje tega zname- 
nitega KoroSca, tembolj nas zanima, kar piše o njem kustos 
v^uČiliSke knjižnice dunajske, tudi za jezuita od gojen i Fran 
Karel Alter, orijentalist in slavist, znanec Marka Pohlina (gl. 
o njem moj spis »PoMinovaBibl. Carn.* v •Zborniku Mat. Slov.« 
lai. 1904) poroča v »Intelligenzblattu der Annalen der Literatur 
und Kunst«, marcij 1803, št. 8.: 

Oswaldus Gutsmann wurd€ geboren zu Grafenstein in 
Kimten im August 1727'- Zu Krems in Osterreich absol- 
vierte er die Humaniora und trat zu W i e n bei St. Anna 
in die Gesellschaft Jesu im Oktober 1745. Nach zurllck- 
gelegtem Noviziat ward er Repetens humaniorum zu 
Leoben in Steiermark, lehrte die Grammatikalklassen 
zu Gratz drei Jahre, hOrte die Philosophie und 
Theologie zu Gratz, war praefectus Nobilium im 
Collegio Theresiano zu Wien 2 Jahre, unterzog 
sich der dritten OrdensprUfung zu Neusohl, wurde 
Professus quatuor votorum 1764 zu Klagenfurt Missio- 
narius et operarius Vindicus von 1764^1773. Nach der Auf- 
hebung der Jesuiten war er k. k. MissionSr in Kamten und 
starb zu Klagenfurt 1790.. 

' Podčrtal sem vse jaz. 

13« 



.y Google 



196 časopis za ^odovino in narodopisje. 



Preporni sta sedaj letnici 1727 oz. 1724 (1725> in 1764 
(1760). Njegovi lastni podatki v omenjeni izjavi so dakako 
brezdvomno resnični, ali pa ni morda izjava iz poznejšega 
leta, na pr. iz 1. 1779? 

Vsi drugi podatki Alterjevi so čisto novi ; životopisec Guts- 
mannov bo sedaj vsaj vedel, kje, v katerih krajih mu je iskati 
gradiva. Dr. Fran Ilešič. 

Rimske najdbe pri Zrečah. 

Meseca majnika t. 1, je g. župnik v ZreČah, M. Karba po- 
ročal »Zgodovinskemu druStvu« o zanimivi rimski najdbi ob dr- 
žavni cesti od Konjic do Celja. Veletržec J. Vinter je kupil okoli 
Križevca (občina Stranice) posestvo s hišo &t. 21. Nedaleč od 
hiše na desno od državne ceste v smeri od Konjic proti Stra- 
nicam je ob vznožju brega napravil opekarno. Pri kopanju so 
delavci zadeli ob rimske kamene, ki so ležali okoli 2 metra glo- 
boko v zemlji. Velik kamen je s podložkom vred visok 178 cm, 
a mu Se zgoraj manjka nastavek, kakor kaže luknja, v katero 
je bil pritrjen. Širok je zgoraj 52 cm, na vznožju pa BOcm; 
oglajen je le spredaj in ob straneh, zadnja stran je samo rodo 
obtesana. Plošča z napisom je visoka 107 cm, od lica do hrbta 
je pa debela 68 cm. Od manjših dveh kamenov je eden visok 
86 cm, drugi pa 8^ cm. Vsi so iz domačega marmorja, ki se 
v obilici nahaja okoli Zreč. 

Ti kameni so važen kažipot za poznavanje rimskih nasel- 
bin v teh krajih. Prof. Ferk je že ondi zasledoval rimsko ce- 
sto in prišel do sklepa, da je prvotna vojna cesta Virunum- 
Poetovio šla od Vitanja, čez Preloge, Križevec, Konjice itd. 
Ker se je pa tukaj zelo spreminjalo zemljišče, so morali cesto 
od Prelog proti Konjicam prestaviti. Nova proga je šla čez 
Trfibnje (Triebhof), Dobjehof v Konjice, kjer se je pridružila 
vojni cesti Celeia-Flavium Solvense '. Deloma se Še cesta v bližini 
Zreč proti Dobjehofu pozna in ob njej je poročevavec ravno v 
župnikovi hosti zasledil 6 gomil, nekoliko se jih pa nahaja na 
sosednem zemljišču. Stara proga je pa Šla pod bregom Križevcem, 
kjer so se naSli kameni, samo da sedaj vmes teče majhen po- 

■ Ferk: Vorlaufige Mittheilungen tlber das rOmische Strassenwesen 
in Untersteiemiark. Graz 1893, pg. 13, U. 



.y Google 



Mala izvestja. 197 

tok, ki je pač Že od nekdaj spreminjal svojo strugo. Tik ob 
potoku, na desni strani je posestnik RuSnik pred nekaterimi leti 
kakih 70 cm globoko zadel na {gotovo cestni) tlak, ko je kopal apne- 
nico na svojem travniku. Nekoliko nižje se potok sreča s po- 
tokom Koprivnico, torej oba obilno poplavljata okoli.^no tlo. 

Na pobočju hriba se Se razločno pozna, da se je nekdaj 
splazil in sesul v nižavo ter pri tem seboj potegnil dotične ka- 
mene, ki so po mojem mnenju stali nekoliko viSje, ne v nižavi, 
kjer so se sedaj našli. Delavci so namreč pripovedovali, da je 
velik kamen ležal z vrhom obrnjen proti bregu, kar je razumeti 
le tako, da mu je plaz spodnesel stalo, in ker je spodnji del 
bil težji, se je prevrnil tako, da je zgornji del gledal proti vrhu 
hriba in v tem položaju ga je plaz zanesel v nižavo. Ako bi 
ga pa bil plaz zadel spodaj, bi ga pač nakopičena zemlja pre- 
vrnila na nasprotno stran. Zgornja plast zemlje v nižavi tudi 
očividno kaže, da se je splazila iz brega. 

Na vrhu hriba je morala stati kaka naselbina ali vsaj stra- 
žiSČe, kar kažejo razdrobljene starinske črepinje in kosci stare 
opeke, ki sem jih s svojim bodalom izruval iz zemlje. 

Poleg kamenov se je naSlo tudi nekoliko živalskih kosti, 
in sicer srednji prst desne noge konja in goveda, kakor je razpoznal 
potovalni učitelj g. jelovšek, ki si je z menoj najdbo ogledal. 
Kameni so se poslali deželnemu muzeju v Gradec. 
Koncem junija, ravno ko sem bival ondi, so našli Še nekoliko 
manjših polomljenih kamenov, katerih eden je imel nekoliko vrstic 
napisa in se je razločno dalo brati PRO SALVTE. Solnce in dež sta 
.•slabo vplivala na kamene, zlasti na napise, kjer so Se razni ogle- 
dovavci delali svoje poteze. Vkljub večkratnemu ogledovanju 
nisem mogel dognati celotnega napisa na večjih kamenih. Na 
velikem kamenu sta se dali razločno brati dve zgornji vrstici: 
lOVI OPTIMO MAXIMO DEBITUM SACRUM. 
Ob koncu pa stereotipični V. S. L. M: votum solvit libens 
merito. Enak sklep se nahaja tudi na ostalih kamenih. 

Iz tega sledi, da so ti kameni votivni. Natančneja vsebina 
se morda doze ne v kratkem. 

Je-li se pozneje še našlo več kamenov, se nam ni poročalo. F. K. 



.y Google 



Časopis za «g(Kto\ 



Dr. Vladimir Leveč f, 

profesor nemškega prava na vseuCiliSCu v Freiburgu. 

ifi^ftcmila usoda nam je 7. oktobra t. 1. zopet vzela 
i-^Žk odličnega učenjaka v najlepši dobi njegovega 
~ delovanja in edinega slovenskega zastopnika 
zgodovinske vede na vseučiliški stolici, dr. Vladi- 
mira Levca, 

VI. Leveč se je 1. 1877. porodil v Ljubljani, kjer 
je z izvrstnim uspehom dovršil gimnazijske nauke 
(1887/88—1894/95). Že v tej dobi se je izredno za- 
nimal za zgodovinsko znanstvo in to zanimanje so 
netila zgodovinska predavanja muzejskega društva, 
bogate zbirke deželnega muzeja in pastrokovnjaško 
navodilo njegovega očeta. Čigar ime je tesno spo- 
jeno s prerodom in razvojem slovenske literature. 
Prvo večje samostalno delo VI. Levca je spis »Schlofi 
und Herrschaft FlOdning in Oberkrain (Mitth. d, M. 
f. Kr, 1896), ki stoji na podlagi zasebnih študij v 
grajskem arhivu na Smledniku. Od jeseni 1. 1895. je 
bil VI. Leveč jurist vseučilišča v Gradcu, kjer je skoro 
vzbudi! pozornost svojih učiteljev. Ko je profesor 
Arnold Luschin von Ebengereuth predaval o vzhodnih 
markah, se je Leveč po predavanju usodil poprositi 
ga, naj mu posodi HasenOhrlovo knjigo »Deutschlands 
stidOstliche Marken im 10., 11, und 12.Jahrh.i Archivf. 
oesterr. G. 82. Bd. 1895. Da je bilo Levcu Hasen- 
Ohrlovo delo znano, vidimo iz književnega poročila, 
ki ga je bil objavil o Luschinovi »Oesterr. Rechts- 
geschichte« v iMitth. d. M. f. Krain, 1895.* Od tega dne 
je vplival profesor Luschin na nadarjenega učenca 
ter mu vcepil soliditeto znanstvenega raziskovanja, 
dočim mu je prof. Hildebrand vdahnil visoki vzlet 
duha in neomejeno skepso. Leveč se je kaj marljivo 
vdeleževal seminarskih vaj in njegovi spisi so cesto 
presenečali slušatelje in vodjo. Plod seminarskih vaj 
pod Luschinovim vodstvom je drugi samostalni spis 
VI. Levca: Die krainischen Landhandfesten. (Mitth. 
des J. ftir oesterr. G. 19. Bd. 1898). Ta predmet si je 



.y Google 



Dr. Vladimir Leveč f 199 

sam izbral in ga samostalno obdelal po vzgledu Luschinove 
razprave: Die steirischen Landhandfesten. Beitr. z. K. steierm. 
GQ. IX. 1872., uporabil je samo gradivo, ki mu je prof. 
Luschin iz svoje zbirke radodarno prepustil na razpolaganje. 
Po nasvetu prof. Luschina je Levee vstopi! v ilnstitut f. 
-lesterr. Geschichtsforschung« na Dunaju, kjer so ga MUhl- 
liacher, Redlich in Dopsch uvedli v diplomatiko m druge 
stroke zgodoznanstva. Tu je Leveč dovršil pravoslovne 
n.iuke in opravil državno preskušnjo za arhivstvo. Med 
tem ga je naučno niinisterstvo trikrat poslalo v Italijo, da 
l)i raziskal arhive v Čedadu, Vidmu, Benedkah in Genovi, 
kajti Leveč je nameraval izdati obsežno pravnozgodovinsko 
ddu o »parlamentu oglejskih patriarhov*, a študije o av- 
strijskem davštvu, b katerim ga je pripravil Dopsch, in pa 
samostalno istotvarinsko delo Silverija Leichta so zakrivita, 
da ni dovršil tega dela. 

Vladimir Leveč je poleg pravoznanstva intensivno gojil 
narodnogospodarstvene in agrarne študije. Politično zgodo- 
rino Kranjske in drugih sosednih dežel ne moremo pnmer- 
jati politični zgodovini Češke, Ogrske in drugih samostatnih 
držav, a vendar je zgodovina notranjeavstrijskih dežel ime- 
nitna in zanimiva v narodnogospodarstvenem in agrarnem 
oziru in v to je VI. Levca uvedel dr. Ivan Peisker, kustos 
C. Wr. vseučiliSke knjižnice in docent za socialno in gospo- 
darstveno zgodovino na c. kr. vseučilišču v Gradcu. Vladimir 
Leveč se je seznani) z docentom dr. Peiskerjem v vseučiliški 
knjižnici, kjer je kopiral neki spis za prof. Luschina. Ko je 
dr. Peisker zapazil, da Leveč posebno umeje notranjo zgo- 
dovino, ga je koj potegnil na gospodarstveno polje in med 
mnogimi zasebnimi pogovori vnemal za socialno in gospo- 
darstveno zgodovino. Prav ondaj seje Dunajska antropološka 
dniiba po opominu eksc. Inname Sternegga zanimala za kata- 
stralne karte, češ, da se v njih nahajajo narodnozgodo- 
vinski momenti. Družba je najprej povabila na sodelo- 
vanje dr. Peiskerja; a ker so ga zadržavala druga dela, 
je iskreno priporočil mladega Levca, ki je s podporo 
družbe preučil znamenite selške meje Ptujskega polja iz 
agramozgodo vinskega stališča in spisal dve razpravi: 
>Pettauer Studien I. in II.* o naseljevanju po Dravskem 
polju. Završilni spis (lU.) je bilo njegovo poslednje delo, ki 
ga pa ni dovršil. Posledki tega spisa so šli s pokojnikom v 
grob in bržčas ga bode dr. Peisker objavil ko torso. V teh 
spisih je Leveč uporabil Peiskerjevo teorijo ožupniustavi 
in dvoplasnosti pri starih Slovanih. Sprva se je pomišljal. 



.y Google 



^00 časopis za zgodovino in narodopisje. 



a naposled je uvidel, da se očitna dejanstva ujemajo Ž njo. 
»Čimdalje premišljujem o njej, tembolj sem uverjen, da je 
res tako* so bile njegove besede. 

Vladimir Leveč je tudi sodeloval pri monumentalnem 
delu prof. Dopscha »Die oesterreichischen Urbare«. Prvi 
zvezek >Die landesfiirstlichen Urbare Nieder- und Ober- 
oesterreichs aus dem 13. und 14. Jahrhunderte* (CCVIII + 410) 
je pravkar izdala akademija znanosti na Dunaju, in v uvodu 
omenja prof. Dopsch kaj pohvalno in laskavo svojega so- 
trudnika. Vrhu tega je Leveč objavil večje in manjše spise 
v raznih znanstvenih časopisih (Ljubljanski Zvon, Izvestja 
muzejskega društva za Kranjsko, Vestnik slovanskih staro- 
žitnosti v Pragi, Mittheilungen des Musealvereines fur Krain, 
Mittheilungen der anthropologischen Gesellschaft in Wien, 
Litterarisches Zentralblatt v Lipskem, Historische Zeitschrift 
v Berolinu in dr.). 

Levčeve »Ptujske študije* so le del njegovih slovanskih 
raziskovanj ; kajti bilje dobro vešč tudi ruski in jugoslovanski 
gospodarstveni zgodovini. Leveč bi bil iz slavistike v nemško 
pravno zgodovino uvedel nove elemente in nova razgledišča, 
o katerih še malo vemo in bodemo še dolgo malo vedeli; 
saj je življenje nemškega prava plulo po velikem delu slo- 
vanskega sveta in na tem svetu si ne vedo nemški učenjaki 
pomagati. Dalje je premisliti, da so viri nemškega prava že 
toli predelani, da ni lahko najti v njih novih razgledišč. 

Ker je pa germanstvo od starih časov močno vplivalo 
na večino slovanskih narodov, je torej naravno, da je iz teh 
vplivov sklepati tudi na posledke. Zato bode slavistika nekoč 
zavzemala v nemški pravni zgodovini imenitno mesto. Leveč 
je bil med živečimi germanisti edini sposobni učenjak, ki bi 
bil z obsežnimi slavističnimi znanstvi ustavil v nemško pravno 
zgodovina nova razgledišča. Iz tega je očitno, da je smrt 
VI. Levca nedomestljiva izguba za nemško pravno zgodovino 
in sploh za zgodovinsko znanstvo. 

Poleg njegove skepse je slaviti tudi to, da ni imel 
navadnih predsodkov: nikoli ni vprašal, ali bo ta ali ona 
resnica, ki jo je dognal, prijetno ali neprijetno vplivala na 
dnevno strujo. Zato prešinja vse njegove spise neka hladnost, 
ki ravno prav znači pristno znanstveno raziskovanje. A Leveč 
je tudi dokazal, kaj premore Slovenec, če so mu dani vsi 
duševni pripomočki; dokazal je zopet, kar so že bili dokazali 
drugi odlični slovenski učenjaki od Kopitarjeve dobe do se- 
danjosti: kako krivično sodijo oni, ki pravijo, da so Slovenci 
narod manjše duševne vrednosti. Ko bi imeli Slovenci vse- 

D,B,t,zedby Google 



Književna poroEUa. 201 



učilišče na svoji domači zemlji, ne bi se poizgubilo toliko 
talentov, in ne bi napredovanja usodil temu ali onemu, ki 
se je vzlic težavam in ovirani vendar proslavil, samo — 
slučaj. 

Vladimir Leveč je bil slaboten in bledoličen možek, 
kateremu bi bilo opuščati vse, kar utegne škodovati zdravju. 
Peiskerjeva rodovina, s katero je občeval, kakor sin s starši, 
ga je prosila in prosila, naj se varuje, a Leveč se je zanašal 
na to, da bode s časom vendar le okreval. Cesto je rekal: 
>Saj je bil moj oče v mladih letih tudi bolehen, a s časom 
je vendar postal korenjak«. A ta nada se mu ni izpolnila. 
Ponočna duševna dela in napori so toli oslabili njegovo 
telo, da se ni moglo ubraniti lokavi smrtni bolezni. 

Vladimir Leveč je bil žrtva svojega poklica, z njim je 
izdihnila velika duša I 

V Nemškem Gradcu, dne 2. decembra 1904. 

A. Kasprei. 

Književna poročila. 

A. Zgodovinska. 

Zalin v. J. : Urkundenbuch ^ des Herzogtums Steiermark. 
Mit UnteTStatzuDR des k. k. Ministeriums fOr Kultus und Unterricht, des 
^eierm. Landtages und der Ersten steierm. Sparkasse in Graz heraus- 
gegeben vom Historischen Vereine fUr Steiermark. III, Band; 1246-1260. 
Graz, 1903. Verlafj des Historischen Vereines fUr Steiermark. Str. 
VII + 467. Cena 14 K., za dmfitvenike 8 K. 

Prvi zvezek tega za Štajersko zgodovino epohalnega dela, ob- 
segajoe listine iz dobe od 798. do 1182. I., je izšel 1, 1875., temu je 1. 1879. 
sledil dnigi zvezek listin od 1182. do 1246. I. Tudi gradivo za tretji zvezek 
je bilo že zdavnaj zbrano, a razne diference med g. pisateljem in od- 
borom i^odovinskega dniStva za Štajersko« so toli zadrževale izdajo 
tega zvezka, da je Se le lani izvrstna in težko pričakovana knjiga za- 
gledala beli dan. 

Za kratkim predgovorom, v katerem Zahn navaja razloge, zakaj 
je prav temu zvezku odmeril dobo od 1246. do 1260. 1., sledi v >Dt>- 
datku« (Nacitrag) (str. 1 — 49.) 41 listin, ki spadajo po letnicah v dobo, 
katero obsegata prvi in drugi zvezek listin. Med temi je bilo sicer že 
osem listin v drugem zvezku objavljenih, zato s.e tukaj navajajo samo 
različnice v novo najdenih listinah. Strani 51 do 3fi6 obsegajo 291 listin 
iz dobe od 1246. do 1260.1. Pod Številkami 253, 254, in 255 so sicer 
samo regesti iz poznejših zaznamov, ker originalov ni bilo mogoče za- 
slediti. Dalje sledi pet kazal (od str. 387. do 466.). Prvo kazalo razvrstuje 



.y Google 



202 Časopis za ^odovino in narodopisje. 

listine z ozirom na kraje in osebe (nach ihrer lokalen, bezw. individuellen 
Zui^ehOrung). Iz tega pregleda vidimo, da knjiga obsega za Spodnji 
Štajer: eno listino za Maribor, pet za samostan v Hambergu, dve za 
oglejsko nadškofijo, osem za dominikance v Ptuju, eno za Ptujske );o 
spode, petnajst za samostan v Studenicah, dvanajst za Gornji grad. 
deset za Žice in dve listini za Žire. Seveda se tudi marsikatere drug! 
listine bavijo z osebami in kraji naSe ožje domovine. 

Drugo kazalo (str. 393) naSteva listine za druge dežele, tre^e pa 
tri nepristne listine. 

NajvainiSe pa je Četrto >kazalo oseb in krajev* v abecednem 
redu (str. 394- — 458), zakaj s tem kazalom postane knjiga Se le priporočna 
in prav porabna. Ako ŽeliS n. pr. gradiva za kak kraj, poiSči ga v tem 
kazalu in tu bodeš nažel vse listine, ki se bavijo ž njim, zaznamovane 
po določenem redu, zraven pa letnice in strani, na katerih se nahajajo 
omenjene listine. — Peto kazalo na naslednjih 8 straneh obsega razne 
besede in stvari tudi v abecednem redu. In na zadnji strani je Se na- 
vedenih za celo knjigo samo Šestnajst tiskovnih pogreškov. Omeniti mi 
je tu, da dvanajstega registriranega pogreSka nisem mogel najti ne na 
naznačeni strani 307. ne v bliiini. V naslednji popravek pa se je vrinila 
majhna pomota; namesto »Nr. 245* je namreč citati: »Nr, 247«. 

Knjiga je v vsakem oziru izvrstna in Časti ne samo g. vladnega 
svetnika in ravnatelja Štajerskega deželnega arhiva, dr. pl. Zahna, ampak 
tudi Zgodovinsko druStvo za Štajersko, ki je navzlic slabemu gmotnemu 
stanju vendar izdalo knjigo, kakrSna je lUrkundenbuch*. 

Usojam si omeniti samo nekatere reCi. 

Prva listina na str. 3. me je presenetila. Datirana je z letnico 
>c. 1000.* ; pri tem pa se omenja, da je cerkev sv. Martina na KrapSkem 
polju (Koro£ko) pridobila župnijsko pravico. Dosle se mi Se ni posrečilo 
za nobeno cerkev zaslediti podeljenja take pravice pred solnt^aškim 
nadvladiko Gebhardom (1060—1088). Iz raznih drugih razlogov se sicer 
mora Gebhard smatrati kot ustanovitelj Župnij, vsaj za Štajerski del 
SolnograSke nadSkofije. A po naSi listini je tako župnijo ustanovil ie 
nadškof Hartwik (991 do 1025)! OswBld RedJich dokazuje v spisu >Ober 
einige kamtnerisch-salzburgische Privaturkunden des 11.und 12.Jahr- 
hundertest (Mittcil. des Institutes fUr Osterreichische Geschichtsforschung, 
V. Bd., Innsbruck, 1884, sbr. 353 do 364: kar se tiCe naSe listine, glej 
str. 361 do 364), da je ta listina bržtas na podlagi kake starejSe, — v 
kateri pa o župnijski pravici gotovo ni bilo govora, — nastala ie te 
proti koncu 11. stoletja: vrhu tega je Hartwikov pečat ponarejen! In 
Avg. v. Jaksch imenuje listino (Mon. hist. ducatus Carinthiae, I. Bd., Die 
Gurker Geschichtsquelten 864— 1232, Klagenfurt, 1896, str. 49., St H.:) 
flnnovation eines Originales des Erzbischofs Hartwichs aus der Zeit 
des Erzbischofs Gebhard c. 1075«. Tedaj ni nastala ta listina v sedanji 



.y Google 



Književna poročila. 203 



c4)liki pred nadškofom Gebhardom; zato pa nas tudi ne sme več osupiti, 
iko se govori o župnijsiti pravici. 

V listini 5t 6. (1246, 23. okt., Švamberg) na strani 60. se imenuje 
med pričami razen drugih župnikov tudi tViricus de sancto Johanne 
plebi. V četrtem kazalu (str. 429b) se pa bere: >fs. Johannest, wo?< 
Neverjetno ni, da je ta Ulrik bil župnik pri sv. Janžu v Sakovski dolini 
iSl Joliaon im Saggautale), ki je bila takrat že delj časa izločena iz 
miteme župnije lipniške. Na to kaže tudi bližina kraja, kjer je bila listina 

Leta 1248. prisotstvuje v dveh listinah priča >Chunradus plebanus 
s. Marie«, prvikrat v Lipnici dne 21. svečana (str. 76), drugikrat v Ptuju 
dne 20. kimovca (str. 95). V kazalu str. 436 a pa staji: >St Maria, wel- 
chcs?c Ne motimo se, ako mislimo tu na župnijo Straden, ki se v starih 
listinah navadno imenuje: Merino, Merein, Marein. To pa raditega, ker 
je zadnji prej znani Župnik stradenski, Henrik CmureSki, že leta 1243. 
bil v Gradovinju (Gradwein). 

Na strani 120. v listini iDatum apud Schorphenberchc dne 27. vino- 
toka L 1249. je med pričami tudi iChunradus plebanus sancti Viti in 
Mirchiai. V kazalu (str. 41 7 b) postavlja Zahn Sv. Vid na Dolenjsko 
blizu KrSkega. Druge (poznejše) listine pa uporabljajo izraz >s. Viti in 
Harchiai navadno za župnijo Sv. Vid na Vogalu (St. Veit am Vogau) 
na levem murskem obrežju nasproti Lipnici. Tudi omenjenega Konrada 
smatramo kot Župnika pri tem štajerskem Sv, Vidu. 

104 listino na 171 str. datira dr. pl. Zahn: >1252, 27, febr t 

V listini pa beremo : lActa sunt hec . . . III. Kaiendas Martii. >I11. Kal.< 
pa je predzadnji dan v mesecu; 1252. leto je prestopno leto, torej je 
imel svečan 29. dni. Zato je zgoraj brati mesto •27.€ pravilno »28. febr.t 
^or ima tudi sicer drugače jako nezanesljivi Muchar v Gesch. der 
Steierm. V, 244. 

Na 225. strani pa se je pri korekturi spregledal lapsus calami. 
Usliia (št. 149.) je namreč dana: lActum apud Styuen...( in kraj v 
napisu bi se moral glasiti: »St. Georgen a. d. Stieiing«. ne pa »s- Lo- 
renien a. d. Stieiiiigt. Kdor pozna krajevne razmere, ta seveda takoj 
zapazi, da je ta »s. Lorenzeni zakrivila le pisateljeva naglica; drugi bi 
mislili, da je kraj pravilno imenovan, in zaman bi ga iskali na zemljevidu. 
V četrtem kazalu je ostal Se en pogre£ek. Str. 422b s. v. >Gnas* 
se bere: »Pfarrer: Heinr. sacerdos in — 1223, 43€. Namesto letnice 
)1Z23( mora stati letnica >1229<. kar se sicer iz listine same (str. 43) 
popravi. 

Želeti bi bilo, da bi se knjiga Se nadaljevala vsaj do leta 1300. 
Obsegala bi Se vsaj dva zvezka, Ce ne več, ker deželni arhiv hrani za 
fas 1260—1300 kakih 800 listin. Ta zbirka je nepremenljive važnosti tudi 
u slovenski del štajerske dežele; obsega obilo gradiva za razne panoge 



.y Google 



204 Časopis la ^odovino in narodopisje, 

zgodovinske vede in nam kaže, da zgodovinsifo življenje pri nas ni 
manj plulo, kakor kje drugod. 

Papir je močan, tisk jako prijeten, cena pa tudi 5e precej primerna. 

M. IjtMa. 

Opomba. Pripomniti je lu, da je v 1. in 2. Štev. »Casopbat pii 
poročilu o dr. Kosovi knjigi iGradivoi po pomoti prišel predzadnji st*' 
vek: >Cena je za redne ude »Leonove dnižbei, za neude pa previsoka<, 
V kontekst (str. 10t). Glede na raznovrstni tisek v knjigi in na njen ob- 
seg je cena S K tudi za neiide tako nizka, da ni lahko najti enake pn 
knjigah te vrste. .H. Ljvbla. 

Po našem mnenju bi družba ve£ izvodov razpečala in lože pokrila 
velike stroSke, ko bi nekoliko znižala ceno za neude; kajti vsak pisatelj 
zgodovinstva mora želeti, da najde imenitna Kosova knjiga pot mei) 
najširše kroge slovenske. Samo ta namen ima naSa opomba o ceni za 
neude. UredmUna. 

Starzer Albert Dr.: Dle landcsflirstUcben Lehen io Stcier- 
markvon 14:21—1546. (BeitrSgezur Kunde steiemiarluscber Geschicbls- 
quellen. 32. Jahrgang. Graz, 1903. 

Navedena publikacija obsega regeste, katere je izdajatelj posnel 
iz dveh rokopisov c. in kr. dvornega in državnega arhiva na Dunaju in 
iz fevdne knjige cesarja Friderika 111., ki jo hrani c. kr. arhiv za Dolenjo 
Avstrijo. V teh regestih je zbrano obsežno zgodovinsko gradivo. Na- 
vajajo se v abecednem redu imena 363 plemenitnikov, me££anov in 
služnikov na nemikem in slovenskem Štajerju, ki so v imenovani dobi 
prejemali in uživali deželnoknežje fevde. Cesto se pa tudi ommjaja 
bližnji in daljni sorodniki prejemnikov in njih izredne zasluge za naJo 
deželo in habsburško dinastijo, in prav take zgodovinske drobtinice iz- 
vrstno služijo životopiscu. Razen posestnih razmer se navajajo ramo- 
vrstni fevdni užitki, kakor zemljišča, gomina, davšCine, dostojan-stn, 
sodstvo i. dr. Cesto se opomnujejo župnije, katerim so ondaj pripadala 
fevdna zemljišča. Izločil pa je izdajatelj regest one fevde, katere je de- 
želni knez podeljeval iz pripadlega posestva Ptujskih in Celjskih gospodov; 
regeste teh fevdov bode Starzer pozneje izdal, in prav ti regcsti bodo 
v marsikaterem oziro razjasnili zgodovino Južne Štajerske. 

A. Eatpret. 

Lang Alois: Acta Solzburgo - Aquileffeiisla. Quellen zur 
Geschichte der eheroaligen Kirchenprovinzen Salzburg u. Aquileja. Bd. 1. 
Die Urkunden Uber die Beziehungen der p&pstlichen Kune zur Provinc 
u. DiRzese Salzburg. 1. Abt. 1316— I3S2. Graz, Verlagsbuchhandlung 
Styria 1903. 

To delo je sad temeljitih študij v vatikanskem arhivu in v arhivih 
na Dunaju, v Gradcu, Celovcu i. t. d. Delo je proračunjeno na veČ knjig, 
ki naj bi obsegale listine avignonske dobe (1316—78). Prva knjiga se 



.y Google 



Knjtievna poročila. 205 

bavi z odnoSaji pape^ke kurije do Solnograda, druga bo obsegala gra- 
divo za krSko in lavaotisko Škofijo in prispevke k zgodovini pasovske 
škofije; tretja knjiga pa gradivo za oglejski patriarhat. Prva knjiga se 
ne omejuje samo na ponatisk listin, ampak razpravlja tudi o virih, 
zuamenitih osebah, navedenih v listinah, in o cerkvenih razmerah v 
solnograiki nadškofiji, tako da je obogatela i provincialoa i cerkvena 
zgodovina za marsikatero dragoceno pojasnilo. £;. H 

Tkalčif Ivan Krst.: Slavensko bogosluije u Hrvatshoj 
Zagreb. Dionička tiskara. t90i. Stran 124. Cena 2 K. (po pošti 10 v. 
več). — Na HrvaŠkem se novejSi čas lopet živahno pretresa vpra- 
šanje o slovanskem bogoslužju, zatorej je ta knjiga zagrebškega 
akademika in marljivega hrvaSkega zgodovinarja uprav aktualnega po- 
mena. Poleg kratkega uvoda je knjiga razdeljena v pet poglavij. V prvem 
poglavju kafe g. pisatelj, kako se je staroslovenski jezik vpeljal v b<^o- 
služje ob času sv. Cirila in Hetodija.' Drugo poglavje govori o slovan- 
skem bogoslužju na HvaSkem v obče in opisuje borbe, ki jih je tekom 
stoletij prebil hrvaiki narod za to svojo svetinjo. Vkljub vsemu nasproto- 
vanju se je glagolica proti koncu 18. veka razprostirala skoro po vaej Istri in 
po otokih jadranskega morja, po Dalmaciji, po vojaSki krajini in po 
velikem delu civilne Hrvaške. 

Posebno zanimivo je tretje poglavje, kjer zvemo, da je tudi po 
zagrebški Skotiji od 15. do 18. veka bilo razširjeno glagolsko bogoslužje. 
Koncem knjige so po abecednem redu naSteti vsi oni kraji v zagrebški 
škofiji, kjer se je zasledilo glagolsko bogoslužje. Celo ob Štajerski meji, 
v Štridovi blizu Ljutomera, najdemo 1. 1448. glagoljaSe; celjski grof 
Friderik je namreč tega leta pozidal ondi cerkev ter jo izročil glagolskim 
redovnikom. Znamenito je tudi to, da se je I. 1570, vršila v Zagrebu 
Škofijska sinoda ter ae je pri tej priliki opravljala sv. maša, prvi dan v 
Čast sv. Trojici, drugi dan v čast cerkvenemu patronu, v hrvaikem je- 
ziku (lingua croatica). V drugi polovici 18. veka izgine glagoljica v za- 
gretSki Skotiji, krivo je bilo temu pomanjkanje domače duhovSčine, 
pomanjkanje glagolskih misalov, turški napadi, izobrazba v tujini, neko- 
liko pa tudi brezbrižnost. 

V 4. poglavju opisuje g. pisatelj novejSi pokret za glagolsko bogo- 
služje v z^^ebški škofiji od Jožefovih časov do 1. 1893, ko je izSel nov 
glagol ski misal. 

Peto in zadnje poglavje govori o slovenskih bogoslužnih knjigah. 

Vrednost knjige je zlasti v tem, da nam kaže obstoj glagolice 
tudi v onih krajih, o katerih je manj znano, da bi bili kdaj imeli slo- 
vansko bogoslužje. F. K. 

' Med viri, ki jih je rabil g. pisatelj pri tem poglavju, pogrešamo 
znamenito Jagičevo razpravo >Zur Entstehungsgeschichte der Kirchen- 
slaviscben Sprachet. Denkschriften d. k. Akad. d. Wissensch. pbil.-hist. 
Cl. Wien 1902^ Bd. 47. 



.y Google 



časopis la 2|;o do vino in n arodc^isje. 



Tkalčlč J.: Povjestni spomenici slob. 1 kralj. grada Zagreba. 
Zv. IX., str. XXXV, 387. 

V prvih treh ivezkih tega znamenitega dela je velezaslužni hi- 
vajki zgodovinar objavil vse listine od 1. 1093. do 1526, ki se tifejo 
mesta Zagreba, naslednjih pet zvezkov je obsegalo sodne pozive in raz- 
sodbe od 1. 1355—1526, z devetim zvezkom je pa zaEel izdajati knjige 
o mestnih in meSčanskih posestvih (libri fassionuin seu fimduales), tekli 
bi, mestno zemljiško knjigo. Priobčene so tu zemljiSke Jinjige od leta 
1384—1402, potem od 1. 1427—1440, vmes so se izgubile knjige. 

Mestno poglavarstvo je nadziralo celo imovino in vsaka izpre- 
memba posesti se mu je morala naznaniti. Ko so je vse natanko pre- 
iskalo, je poglavarstvo izdalo posestniku zemljiško listino z mestnim 
pečatom, od I. 1334. se je pa morala vsaka posest, da Je bila veljavna, 
vpisati Se v mestno knjigo in tako so nastale zemljiSke knjige. — Po- 
sestvo obsega hiSo s hiSnim zemljiščem, mlin, vrt (če ni pri hiSi), njive, 
travnike, gorice in £ume. Meščanska biSa se imenuje icuria«, hiše izven 
mesta se imenujejo idomusc Kdor je hotel prodati hiSo, moral jo je 
ponuditi najprej kakemu sorodniku, potem sosedu, in Ce od teh nihče 
ni hotel kupiti, jo je smel prodati komu drugemu. Kdor je storil kak 
zločin, pa je ubežat, mu je mestna občina zaplenila posest; če je imel 
otroke, je zaplenjeno imovino odredila za vzgojo otrok. Tudi posestva 
sežganih čarovnic so pripadla občini, ki jih je potem prodala. Istotako 
si je prilastila posest onih, ki so bili dosmrtno izgnani iz mesta. Po- 
sestva veleizdajcev so pa pripadla vladarju. 

Sploh je v tej knjigi mnogo gradiva za zgodovinarja, jezikoslovca, 
in pravnika, za topografijo, kulturno in gospodarit ven o zgodovino. 

F. K. 
Schreuer Hans : Untcrsuchuiigen zur Verfassungsgcscbichte 
der bflhmlschen Sagenzeit. Leipzig 1902. (Staats- und sociiilwissen- 
schaftliche Forechungen herausgeg. von G. Schmoller XX, 4). 

Knjiga nudi dober pregled o najvažnejših točkah čeSke prazgo- 
dovine. V desetih poglavjih obravnava pisatelj kritiko izročila samega, 
gospodarske in lastninske razmere, socialne tvorbe ob rodbine do dr- 
žavnih enot. Ij. B. 

Hoemes Horitz Dr.: Der diluviale Mensch in Europa. Dic 
Kulturstufen der tUteren Steinzelt. Braunschweig, Verlag von Friedrich 
Vieweg u. Sohn. 1903. 

Pisatelj nam podaje v tej knjigi plodove svojih obsežnih raziska- 
vanj o starejši kameni dobi. Natančno je zasledoval, kako so vplivale 
na naseljevanje ledeniSke fiuktuacije, ki so se kaj močno pojavljale v 
srednji Evropi. Posrečilo se mu je dognati, da so se mogli paleolitski 
lovci samo periodično razSiriti po teh pokrajinah; kajti kadar so lede- 
niki naraščali, je moralo prebiva vstvo zopet bežati v ugodnejSe 



.y Google 



Književna poročila. 



baje. Tako so ustvarile ledeniSke fluktuacije same razločne zareze v 
Z)i;odoviiit paleolitske dobe. In to misel si je izbra.! Hoemes za podlago 
Dovi delitvi ledenih dob. PrevzevSi z malimi premembami raireditev 
fiancosk^a učenjaka de Hortilleta, ki razločuje Sest period, deli Hoemes 
rao paleolitsko dobo v Štiri ledene dobe, med katere uvršča tri inter- 
elacialoa razdobja. V prvem interglacialnem razdobju živi neandrodolski 
Človek in v ta Čas spadajo tudi sloveče izkopine v Krapini na Hrvatskem. 
V drugem interglacialnem razdobju pa nastopa Človek afrikanskega rodu, 
Id živi v odprtih bivaliSčih pod milim nebom. Tretje razdobje kaže ie 
make prehoda : kulturno pripada Se paleulitski dobi, dočim ima živalstvo 
neolitski značaj. Toda Se enkrat prekine prodiranje ledenikov mirni 
razvoj Človečke prehistorije. Šele po četrti ledeni dobi izgine tO paleolitsko 
prebivavstvo med neolitskimi priseljenci. 

Paleolitska doba je videla torej dve plemeni v Evropi: enonean- 
drodolsko in eno afrikansko, ki se je priselilo, dokler je bilo Francosko 
še v kontinentalni zvezi z Afriko. 

Paleolitska kultura je potemtakem afrikanskega izvora. Lj. B. 
Vladimir Oudel: NjemaSki utjecaji u hrvatskoj preporodnoj 
liricL Zagreb 1903. DioniCka tiskara. C. 40 v. 

Knjižica je ponatis iz •Vienca*. Z mnogimi vzgledi kaŽe pisatelj, 
kako so prvaki v liriki v hrvaSkem pesništvu posnemali Nemce. Dokler 
nimamo nadaljevanja dr. Murkotovega dela »Deutsche EinflUCe auf die 
AnOnge der slavischen Romantiki, bo ta študija dobro doSla za razu- 
mevanje hrvaškega pesništva v preporodni dobi. 

A. Scbolz: Matica plemstva županije poiefikc, Brijemsbe 
ivirovitičke 1745— 1902. Uredio i izdao Emilij Laszovski. Zagreb 1903. 
G. pisatelj je pristav kr. deželnega arhiva v Zagrebu in so mu 
>onj bili na razpolago najboljSi viri v Zagrebu in v Budimpešti, pa tudi 
ii tlovstva je porabil najboljSa in kritično sestavljena dela. V uvodu 
pivori pisatelj o početku županijskib plemiShih matic in o dokumentih, 
U SD se rabili pri vpisovanju v matice, potem opisuje matice posameznih 
iipanij. Plemiške obitelji se vrste po abecednem redu, pri vsaki obitelji 
je dostavljeno, kdaj ji je bilo plemstvo podeljeno in potrjeno. Knjižica 
iiavaja domače plemstvo pa tudi tujce, ki so se v Slavonijo priselili. 
Kraljevi hrvatske krvi (924—1102). C, 60 v, Spljet. Knjižica je 
namenjena širjemu občinstvu ter hoče kratko predstaviti življenje in 
delovanje domaČih hrvatskih, kraljev. Ob enem skuSa v glavnih potezah 
pokazati, koliko starih in za hrvaSko zgodovino važnih spomenikov 
fi doslej odkrito. Iz tega staliSča služi knjižica za orientacijo v hrvaSkem 
zgodopisju. 

SegherHato, prof. kr. real. gimn. u Mitrovici. Hrvatski narodni 
Tladarl od g. 620—1102. C. 1 K., str. 104. 



.y Google 



208 Časopis ta njodovino in narodopisje. 

Tudi ta knjižica predstavlja v krasnem slogu in jeziku zgodovino 
narodnih brvažkih kraljev. — Tako umejo Hrvati podajati posledke ^o- 
dovinske vede najSirjim slojem. F. K. 

Horvat Rudolf dr., kr. profesor u Petrinji; Borba Hrvata s 
TurclmazaPetrinju. TiskaraDrag. Benka 1903. Knjiga opisuje obupno 
borbo za Petrinjo, katere strategično važnost so vedeli ceniti Turt 
kakor Hrvati. Pisatelj je zbral vse podatke, kolikor jih je mogel zasle- 
diti, ki se nanaSajo na ta predmet. 

B. Narodopisna. 
Frjanovo (Narodni obi£aj na Murskom polju.) ZabiljeŽio Vid Habjanif. 
S tem kratkim doneskom se ozira poslednji zvezek zagrebSkega 
»Zbomik-a za narodni Život i običaje južnih Slavenat (Na svijet izdaje 
Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti). Knjiga IX. i sv. Lstr. 
145-147 kakor že večkrat tudi na Slovence. Iz £lan£iča vidimo, da se 
pri nas Se tudi v krajih, ki so precej znani, nahaja marsikaj zanimivega, 
V dr. Jos. Pajek-a »Črticah iz duševnega žitka štajerskih Sloveucevi 
(izd. Matica Slovenska, v Ljubljani 1884) pripoveduje (na str. 39-40) st 
nam, kako hodijo dečki na Florijanovo v peč kurit ali pa na večer pred 
sv. Florijanom koledniki popevat, za kar dobivajo darila. Na Murskem 
polju hodijo tudi >trij^ čehii na iFrjanovoc zarana kurit, ker ta dan 
mora v vsaki hiši »moški« zakuriti, ali pravo »Frjanovot Se je le prva 
nedelja po godu sv. Florjana, praznik vaških niladeničev in deklet, pri 
katerem pridejo deČki, ki so dosegli 16. leto, prvikrat med mladeniče 
ter se slovesno »kronajo«. Zanimivi so nauki, ki jih dobivajo »dečki<. 
ko stopijo med »Čehe«, da bi jih vse rado imelo in da bi imeli povsod tudi 
ipočtenjet. Bilo bi dobro vedeti, kako daleč sega ta prazoik mladenišlie 
polnoletnosti in kje se pri nas nahaja nekaj podobnega. 

Članek je napisan v murskop oljskem narečju, kakor so zahtetsli 
pravila za nabiranje gradiva iz narodnega Življenja, ki jih je za Jugo- 
slovansko akademijo napisal A. Radič. Kdor čita dolge popise raznib 
krajev v dotičnem narečju v »Zborniku*, pa mora reči, da je tak način 
zapisovanja težaven za nabiravca in bravca ter ne prinaša obetanega 
sadu. V narečju vsakega kraja ni lahko pisati in marsikaj se niti ne da, 
zapisovavec nehotd piše mešanico iz književnega jezika in svojega na- 
rečja. Tako gradivo se tudi ne nabira samo za jezikoslovce, zaradi česat 
ga razni učenjaki, posebno iz drugih slovanskih narodov, težko rabijo, 
saj imajo že S književnim jezikom dovolj težav. Jezikoslovec pa s takim 
zapisovanjem sploh ne more biti zadovoljen, kajti za svoje preiskave 
sme rabiti le res narodno govorico v dobro zapisanih narodnih pripo- 
vedkah, pravljicah, bajkah in pregovorih; že pri narodnih pesnih mora 
biti jako previden, ker ve, kako potujejo s kraja v kraj. V našem 
članku je torej zapisovavec, dasi je sam iz naroda, posebno proti koncu 
svojega popisa rabil književni jezik s književnimi pojmi, samo z obli- 



.y Google 



Književna poročila. 209 

kami svojega narečja. V narodni govorici bi bilo tukaj zapisati samo 
to, kar narod sam pripoveduje, posebno deset (število ni slučajno !) za- 
povedi, ki jih je inajstarSi zmed čehovi ipredgoi deCkom. Drugače se 
najbolje popisuje v književnem jeziku, seveda kolikor mogoče v slogu 
dotičnega narečja, in besede, ki se razlikujejo od književnega jezika, 
vsaj v svojem pomenu, pa se naj zaznamujejo, kakor sem jaz delal v 
tej oceni, in po potrebi tudi razložijo. Tudi stvarne razlage so v opazkah 
potrebne ; n. pr. bi jaz rad vedel, zakaj se po solnčnem zahodu ne sme 
s klobukom na glavi v vas priti ampak s kapo : to ima svoj kulturno- 
zgodovinski vzrok, četudi morebiti danes ni več jasen. 

H koncu želim, naj bi tudi naS >Časopis< prinaSal podobne članke, 
saj si je Zgodovinsko druStvo postavilo hvalevredno nalogo, da bo gojilo 
tudi »narodopisf. Povsod v svetu se Čuti potreba, da se opiše iprosti< 
narod ali »ljudstvo« {ta izraz se rabi na Štajerskem v pomenu češkega 
lid, poljskega lud), kako živi, misli in čuti, kajti vse to se danes ne- 
izmerno hitro menja pod pritiskom novodobne kulture. Vsi drugi slovanski 
namdi imajo posebne časopise za narodopisje, samo Slovenci zaostajemo 
tudi tukaj kakor v zgodovini. Hnogo je tega kriva misel, da nimamo 
igodovine, ker nismo imeli svoje drŽave, in da nismo dovolj slovanski, 
ko- živimo Že črez tisoč let pod uplivom romanogermanskega sveta. 
To so pa krivi pojmi, ki posebno za znanost nimajo veljave: če mi 
ne bi imeli ničesar svojega, kar pa ni res, bilo bi važno, kaj in kako 
SDio sprejemali «d sosedov ter po svoje prenarejali, saj so tako delali 
tudi vsi dragi narodi. 

Bila bi lepa naloga napisati načrt za narodopisne študije in na- 
vodilo za nabiranje potrebnega gradiva. Na žalost tega takrat ne morem 
in tudi nočem, ker bi moral ponavljati, kar sem pisal v svoji razpravi 
■Narodopisna razstava če Sko -slovanska v Pragi 1. 1895t v (Letopisu Slo- 
venske Matice« za I. 1896. (str. 75—137, gl. posebno »Nauki za Slovence« 
na str. 132—137). Duhovniki, učitelji, dijaki in drugi omikanci, ki živijo 
med ljudstvom, lahko marsikaj naberejo, kar bo koristilo znanosti m 
spoznavanju našega naroda. Da članki ne bodo preobširni in da se ne 
bo ponavljalo, kar je že znano, priporočam nabiravcem na Štajerskem, 
naj se ozirajo na Pajekove »Črtice«. Omeniti pa moram, da se v njih 
večinoma opisujejo le narodno verovanje, narodne šege in navade; mi 
pa hočemo vedeti, kje, v kakih hišah in vasčhin kako živi narod, kaj 
in kako dela po starem in doma i. t. d. Pri tem je pa treba zbirati tudi 
načrte, fotografije in slike ter jih tudi objavljati, ako je le mogoče, 
kajti pri mnogih rečeh izda podobica več nego najdaljši popis. Kdor želi 
natančnejšega pouka, naj pregleda najbližji nam narodopisni časopis 
•Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavenai, posebno pa v II. 
Itnjigi navodilo Dr. A. Radiča »Osnova za sabiranje i proučavanje gradje 
o narodnora životu«. V iZborniku« bodo Slovencem posebno dobro 
doila tudi poro61a o drugih slovanskih časopisih za narodopisje. 



^dby Google 



210 časopis za ztrodovino in narodopisje. 

Pri tem ni treba misliti samo na velike in sistematične popise 
kakega kraja; dobro došlo bo nam gradivo o tem ali onem predmetu 
iz narodnega življenja, Se bolje si pa želimo podobnih razprav od stro- 
kovnjakov, ki so katerikoli predmet na Štajerskem ali pa po celem 
Slovenskem preštudirali ter ga morebiti tudi primerjali 7. življenjem pri 
drugih narodih. Kako zanimivo je n. pr. življenje tia naSih planinah, ali 
nikjer ni tako popisano kakor Črnogorsko, katt^remu je vsaj v Julijskih 
Alpah neizmerno podobno ! Rad priznavam, da se mi je v zadnjih letih, 
ko sem Študiral hi£e po Slovenskem, odpiral nov svet Tako bo se 
godilo vsakemu, ki se bo resno lotil kakegakoli narodopisnega vprašanja, 

df Murko. 

Kosslna G.: Die indo^ermanische Fragt. arhaeolo^scb 
beantvvortct. Sonderabdruck der iZeitscrift fdr Bchnologie« 1902, 
Berlin 1903. 

Prepomemu vprašanju o pradomovini in razširjanju Indogermanov, 
ki je porodilo že množico hipotez, je posvečena razprava, v kateri skuSa 
pisatelj rešiti ta problem zgolj s pomoCjo arheoloSkih podatkov. Pojem 
nordiSke dolmenove keramike mu je pripomoček, da omejuje pradomo- 
vino Indogermanov na južno Švedsko, Dansko in severozapadno Nemško; 
ozemlje indogermanske dolmenove keramike je torej tista toli iskana 
pradomovina. Do začetka 3. tisočletja je narasla ekspanzivnost indoger- 
manska tako, da si je poiskala duSka v mogočni selitvi proti jug^. To 
prvo gibanje označuje okrogla amfora meklenburško-braniborskega tipa. 
En tok se je pomikal ob Labi in Sah, drugi vzhodni ob Odri do Gali- 
cije, celo do Kijeva, Zapadni tok pa se je pomešal proti koncu 
3. tisočletja s severnimi razrastki južno- evropskih plemen (progasta ke- 
ramika) v novo indogermansko pleme (ROsenski tip), iz katerega so se 
razvili okoli I. 2000, Italiki in Kelti. 

Ta razvoj se je vršil na Hessenskem, ob Renu, med tem ko se je 
razširjala druga panoga indogermarska od Šale in Labe na CeSko, Mo- 
ravsko in Nižjeavstrijsko (unjetiSki tip — AunjetJtzer Typus), Ti so se- 
gali celo do Bosne, kakor to dokazujejo zapestnice, ki so se našle pri 
Glasincu, in iz njih so izšla ilirsko-grSka plemena. Okoli 1. 1600. preko- 
račijo Donavo in v mikenski dobi se že odcepijo od njih na Balkanu Grki. 
Z dorijskim navalom (1200) vderejo na Grško kot nositelji dipilonske 
keramike. 

Od vzhodnega toka pa se diferencirajo med tem tudi različna ple- 
mena; ob Odri poznejše Tralci, ki se začnejo potem naseljevati po 
Erdeljskem, na Ruskem azijski Arijci in naposled Slovani, ki prebivajo 
na tem ozemlju do 6. stoletja p. Kr. r. 

Problem razraščanja indogermanskega plemena je s tem dosledno 
razvit Lj. B. 



.y Google 



Društvena poročila. 



Društvena poročila. 

Poroča društveni tajnik. 
7. Peta odborova seja dne 14. msija 1904. 

tavzoči : Podpredsednik g. H. Schreiner, prof. A. Kaspret, 
dr. R. Pipuš, M. Ljubša, prof. StegenŠek in prof. 
KovačiČ. Zapisnik zadnje seje se odobri. Tajnik po- 
roča, da sta on in soodbomik prof. Majcen v smislu odbo- 
rovega sklepa v zadnji seji pozvedovala o starinah krog 
Brezja, Dugoš in Serkovec, Na zemljišču >Dobrave€ so pred 
leti žanjice našle zlat in srebrn denar, ob cesti med Brezjem 
in Dugošami so na njivi zadeli večkrat ob zid in ravnotam 
se je našlo marmornato koritce, ki sedaj služi za kropilnik 
pod stolpom podružnice v Brezju. Na zahodni strani Ser- 
kovec so pa pred 12 leti zadeli na mnoštvo človeških kosti, 
katere so petem zvozili na hočko pokopališče. (Najbrž so tu 
pokapali mrliče ob času kuge.) Za natančnejo preiskavo bi 
trebalo kopati na dotičnih mestih, kar bo pa mogoče v je- 
seni, kadar bodo zemljišča prazna. 

V smislu § 8. društvenih pravil sklene odbor sklicati 
občni zbor začetkom oktobra. Na dnevni red se stavi tudi 
volitev novega predsednika mesto umrlega M. Slekovca. Z 
ozirom na to volitev se sklene, sklicati občni zbor v Maribor, 
kjer ima društvo svoj sedež. 

Zamemba »Časopisa« z raznimi listi se vzame na znanje 
in se za zamembo postavi načelo : S štajerskimi slovenskimi 
listi se z vsemi sprejme zamemba, s slovenskimi izven Šta- 
jerske le z znanstvenimi, z neslovenskimi pa le, če so izrecno 
namenjeni zgodovinski vedi. Prošnji dveh akademičnih društev 
la brezplačno pošiljanje lista se ugodi. Odbor izrazi željo, 
da bi »Zgodovinsko društvo« v prijateljskih odnošajih spo- 
razumno delovalo s kranjskim »Muzejskim društvom* in 
graškim historičnim društvom. — Za slučaj, da bi se namerja- 
vana vseslovanska razstava v Petrogradu prej ali slej vršila, 
naroči odbor predsedništvu, da stopi v dogovor z »Matico 
Slovensko« in drugimi društvi, kako bi se tudi štajerski 
Slovenci vdeležili razstave. 

Na znanje se vzame dopis slov. čitalnice v Mariboru, 
da želi čitalnica sporazumno z »Zgod. društvom« prirejati 
znanstveno-poljudna predavanja, ki se naj začno v jeseni. 

Na predlog prof. Kaspreta se sklene, tudi na deželi 
prirejati poljudna predavanja o domači zgodovini. 

Rednih udov je dotlej pristopalo 182, »Časopisa« seje 
razposlalo 1—2. št. okoli 600 izvodov. Da bi se omogočilo 



.y Google 



212 tasopis za igddovinn in narotiniiisje. 

izkopavanje starin, zlasti preiskovanje staroslovenskih grobov, 
nasvetuje prof. Kaspret prostovoljno subskripcijo, s katero bi 
se napravil poseben muzejski sklad. — Pouk o sestavljanju 
kronike g. Ljubša se da v pregled še drugim odbornikom. 

8. Prvo t>redavanje v nnariborskem „Narodnem domu" 
dne 5. maja 1904. 

Ob 8. uri zvečer je društveni podpredsednik najprej 
občinstvu predstavil novo društvo ter kratko razložil njega 
namen, važnost in sredstva, med katerimi so tudi poljudna 
predavanja. 

Na to je g. vadn. učitelj G. Majcen prav jasno govoril 
o prihodu Slovencev v sedanje dežele. Razpravljal 
je zlasti dvojno vprašanje: 1. kedaj so Slovenci prišli v se- 
danjo domovino in 2. kakšen je bil njih prihod. Najprej je 
govornik očrtal zgodovino raznih teorij o prihodu Slovencev 
in sploh Slovanov v sedanje dežele. Prvo poročilo, ki se v 
znanstvu vpošteva, je poročilo Nestorjevo, ki stavi zibel 
Slovanom ob Donavi, kjer sedaj bivajo Bolgari in Madžari, 
od koder so jih Vlahi = Kelti okoli 1. 335. zapodili onostran 
Karpatov. Od časov Eneja Silvija Piccolomini se je med ne- 
slovanskimi pisatelji razširilo mnenje, da so Slovani šele ob 
ČEisu splošnega ljudskega preseljevanja prišli iz Azije. Resneje 
seje začelo to vprašanje pretresati koncem 18. veka. SchlOzer, 
prof. zgodovine na petrograjski akademiji, se še drži Nestorja 
ter po zgodovinsko-geografskem načelu deli Slovane v 9 
panog, Dobrovsky pa do 1. 1806. v 5. Oba, Schlozer in Do- 
brovsky, sta Jugoslovane smatrala za potomce starih IHrcev 
in te misli je tudi naš Vodnik v znani pesmi >Ilirija oživ- 
ljena«. L. 1809. pa Dobrovsky že piše Kopitarju, da Ilircev 
ne smatra več za Slovane, Slovenci bi bili po njegovem 
novem mnenju prišli v sedanje kraje nekaj pred 1. 600 po 
Kr. Tudi Kopitar je bil v obče Nestorjevega mnenja. Hr- 
vatje in Srbi so se med 1. 610. in 640. naselili v sedanjo svojo 
domovino ter razcepili Slovane, ki so že od prej bivah tukaj 
od Gorotana do Soluna, 

Safarik v svoji knjigi »Slovanske starožitnostii uči, da 
so Slovani že od nekdaj bivali od Karpatov do Jadranskega 
morja, a da so jih okoli I. 340. pr, Kr. Kelti potisnili za Kar- 
pate, nekaj pa jih je ostalo. Na jugu od podonavskih Slo- 
vanov so bivali Ilirci, ki niso s Slovani istovetni; njih po- 
tomci so bržkone današnji Albanci. ŠafaHkovo delo je vzbu- 
dilo vehkansko navdušenje, ki je pa mnoge zavedlo predaleč. 



.y Google 



DruStvena poročila. 213 

ila so povsod iskati Slovanov, tako pri Čehih Kollar, pri 
nas Davorin Trstenjak, Hicinger in Sila. Tudi Čeh Sembera, 
Poljak Boguslawski in Simon Rutar smatrajo Slovane tostran 
Karpatov za prvobitne. Slednji je pa 1, 18%. opustil prejšnje 
mnenje in pritegnil najnovejši teoriji. 

Miklošič razločuje med Jugoslovani Slovfine, pa Hr- 
vate — Srbe. Najprej da so se naselili po balkanskem polotoku 
in po Panoniji, Daciji i. t. d. Slovšni, katere deli v goro- 
tanske, panonske, dakovske in bolgarske. Med te SlovSne 
so se ob času cesarja Heraklija vrinili Srbi in Hrvatje. 

Zadnji čas so pa jezikoslovci, antropologi, arheologi 
in zgodovinarji, vsak po svoji poti, prišli do novih posledkov, 
ki se pa dobro ujemajo. Po tej podmeni so Slovani v Evropi 
približno od 1. 500 pr. Kr.; njih prva domovina v Evropi je 
za Karpati. — Ko je govornik kratko očrtal položaj naših dežel 
v rimski dobi, razkazuje, kako se je vršilo doseljevanje Slo- 
vanov v sedanje dežele od konca 5. veka do 1. 600 in katere 
zemlje so zasedli Sloveni, predniki današnjih Jugoslovanov. 
Vsi Jugoslovani so takrat govorili eno slovansko narečje v 
treh razrečjih: zapadnem (sedaj slovenskem), srednjem (srbo- 
hrvaškem) in vzhodnem (bolgarsko-makedonskem). H koncu 
očrta v nekaterih stavkih usodo, ki jo je imela v zgodovini 
vsaka teh treh panog ter sklene svoje predavanje s pohvalo 
in priporočilom dr. Kosove knjige »Gradivo za zgodovino Slo- 
vencev*.' 

9. Predavanje v Skokah. 

Dne 10.jul.je »Zgodovinsko društvo* priredilo drugo 
poljudno predavanje v Skokah pri Mariboru. Predsedoval je 
odbornik g. dr. Pipuš. G. Gabr. Majcen je v tem predavanju 
očrtal zgodovino Skok od najstarejših časov, odkar se ta kraj 
omenja vlistinah, obširneje opisal ondotno srbsko naselbino in 
nje usodo ter daljni razvoj Skok. Pri svojih večkratnih izletih 
v Skoke je g. predavatelj natančno proučil krajevne in na- 
rodopisne razmere ter tudi v zgodovinskem oziru v marsičem 
dopolnil zadevni Bidermannov sestavek. Svoje predavanje je 
g. Majcen priobčil v »Slov. Gospodarju, št. 30, 31 , 32. (1. 1 904), 
one odstavke, ki spopoinjujejo Bidermannov članek, pa pri- 
obči »Časopisi. 

To predavanje je pokazalo, da ima naše ljudstvo globok 
zmisel za domačo zgodovino, ker je v lepem številu in z ve- 
likim zanimanjem poslušalo predavanje. 

' Celotno predavanje je priobčil •Slovenski Gospodar* I. 1904, 
Sl 20-23 v podlistku. 



.y Google 



časopis za zgoduvino in narodopisje. 



Po predavanju je še društveni tajnik razložil pomen in 
nalogo »Zgodovinskega društva«, in kako ga tudi priprost 
kmet lahko podpira. 

10. DrugI občni zbor dne 12. oktobra 1904. v Mariboru. 
Podpredsednik g. ravnatelj H. Schreiner otvori o '/,5 
uri zborovanje ter pozdravi došle ude. Govornik povdarja, 
kako vzvišeno nalogo ima društvo za Spodnje Štajersko in 
kako uspešno je delovalo v prvem letu vk^ub raznoterim 
težavam. 

O društvenem delovanju poroča natančneje tajnik prof. 
Kovačič. Zaradi volitve novega predsednika se je letošnji 
občni zbor sklical v Maribor in ne v Celje, kakor se je pri- 
poročalo na lanskem občnem zboru. Mesto bolnega in potem 
kmalu umrlega predsednika Mat. Slekovca je društvu vrlo 
načeloval od začetka do sedaj g. ravnatelj Schreiner. Odbor 
je razposlal več sto tiskanih povabil za pristop k društvu. 
Do občnega zbora je k društvu pristopilo 240 rednih in 20 
podpornih udov. Z večjimi zneski kakor znaša letna udnina 
je pristopilo več posojilnic' Izmed rednih udov so Štirje 
vplačali dosmrtno udnino po 100 K, vsled smrti je pa iz- 
gubilo društvo dva redna uda. — Po raznih krajih je pred- 
sedništvo imenovalo 17 poverjenikov, ki imajo nalogo na- 
birati starine in poročati odboru o slučajnih najdbah. — 
Giede slovstvenega delovanja je odbor vkljub pičlim sred- 
stvom docela izpolnil naročilo lanskega občnega zbora, ki 
je sklenil, da se izda prvo društveno leto publikacija kakih 
12 pol. Društvo sije ustanovilo znanstveno glasilo >Casopis'. 
ki se tiska v 700 izvodih. Prvi dve Številki sta obsegali 7 pol, 
3. in 4. po priliki isto toliko, tako da bo I. letnik štel 14 pol- 
Tudi poljudno knjižico je društvo ravnokar izdalo, namreč 
razpravo g. Gabriela Majcena »Skoke pri Mariboru«. Tudi je 
društvo priredilo dvoje poučnih predavanj, eno v Mariboru, 
drugo pa v Skokah, ki se je posebno dobro obneslo. Pri- 
čelo je tudi izkapanja na Hajdini in v Slov. goricah, ki se 
pa zaradi nepremagljivih zaprek niso mogla izvršiti vvečjem 
obsegu. — V bodoče še društvo čaka veliko dela; vrediti 
in preiskati bo še treba razne arhive, zasledovati pra- 
zgodovinska in staroslovenska selišča in grobišča, zgodovino 
raznih korporacij na Sp. Štajerskem, kakor tudi gospodarsko, 
versko -cerkven o, obrtno, umetniško, slovstveno zgodovino, 
zbirati življenj epi sne podatke slavnih domačinov in rodo- 



' Glej imenik udov. 



.y Google 



DruStvena poročila. 2)5 

.-iovje spodnještaj. plemstva. V narodopisu Še Čaka delavcev 
lulkloristika, dijalektologija, ljudska psihologija, narodne 
noše in običaji, stavbinske posebnosti i. t, d. 

Blagajnik g. dr. Pipuš je podal začasen pregled društve- 
nega imetja ; končno se račun sklene šele ob novem letu 
ter ga bodo pregledali lani izvoljeni pregledovavci računov. 
- Društveni knjižničar poroča o društveni knjižnici in o 
muzeju. 

Društvo ima začasno svoje zbirke v sobi, Katero je 
dal prevzv. knezoškof na razpolago v deškem semenišču. 
Od r. Slekovca ie dobilo pisalno mizo z nastavkom in sto- 
jalo, kupilo pa je 2 prostorni omari za knjige in muzejske 
predmete. A že primanjkuje prostora. 

Knjižnica ima dober temelj v knjigah r. Slekovca. 
Med njimi so najvažnejše publikacije za sp. št. zgodovino, 
kakor Zahnove: Urk, Buch 1 — III, Ortsnamenbuch, potem 
Mucharjeva, Kronesova, Huberjeva, Orožnova, Sumijeva 
dela, Valvasor (darilo g. župnika Hirtija), štajerske zgodo- 
vinske Mitteilungen in BeitrSge, potem mnogo manjših slov., 
hrv. in nemških strokovnih del. Ta knjižnica se je pomno- 
ievala z darili najraznovrstnejše vsebine in šteje sedaj 312 
zvezkov. Vrhutega je Še g. upok. učitelj Žolnir daroval okoli 
130 knjig pedagogične vsebine. Člani so si izposodili letos 
kakih 20 knjig. 

Svoje publikacije zamenjuje naše društvo: z muzejskim 
društvom v Ljubljani, s historičnim društvom v Gradcu, s 
arheološkim društvom v Zagrebu ter z listi: Domovina v 
Celju, Ljubljanski Zvon, Katoliški Obzornik, BuUettino di 
archeologia e storia Dalmata v Spljetu, Slawi5ches Echona 
Dunaju, Pravnik v Ljubljani, Planinski Vestnik v Ljubljani. 
Arh i v obstoji iz Slekovčevega sklada za biografijo j užnošt. 
duhovnikov, učiteljev in umetnikov ter množine drugih za- 
piskov; potem ima nekaj pisanih molitvenikov in pisanih 
pesmaric iz 18. in začetkom 19. stoletja in nekaj izvirnih listin. 
Muzej ima raznega gradiva iz vseh strok: predzgodo- 
(inske izkopine, nekaj posodja iz rimskih grobov, nekaj slik, 
orožja in narodnih noš. 

NajobilnejŠa je zbirka novcev (310), a so večinoma vsi 
novejši t. j. iz 18. in 19. stol. 

Muzej mora ostati vedno na dnevnem redu in sicer 
tako, da se sistematično zanj zbira. 

Na predlog tajnikov sprejme občni zbor naslednjo re- 
solucijo: »Vsi rodoljubi se prosijo, da svoje knjige, zlasti 
zgodovinske, in starinarske zbirke za slučaj smrti prepuščajo 



.y Google 



Ž16 časopis za zffodovino m narodopisje. 



društvu, ker se le prepogjostoma take reči po smrti poizgubč 
ali pridejo v nepoklicane roke*. Istotako je občni zbor iz- 
rekel prošnjo do vseh zavednih rojakov, zlasti pa društvenih 
poverjenikov, da o starinskih najdbah hitro poročajo odboru 
in iste skušajo pridobiti za društveni muzej. 

Tretja točka dnevnega reda je bila volitev predsednllo. 
Ker g. Schreiner odločno izjavi, da mu zaradi mnogih opraii 
ni mogoče dalje voditi predsedniških poslov, se mu na predlog 
g, dr. Medveda izreče zahvala za dosedanje vodstvo, za pred- 
sedništvo pa isti predlaga g. dr. Pavla Turnerja, kije 
na to enoglasno izvoljen. 

Na predlog tajnikov izrazi občni zbor sožalje g. c. kr, 
dež. nadzorniku Franu Levcu v Ljubljani zaradi smrti nje- 
govega sina dr. Vladimira Levca, ki si je s svojimi spisi iz 
štajerske zgodovine postavil časten spomenik med našimi 
zgodovinarji. 

11. Šesta odborova seja 
se je vršila takoj po občnem zboru. Navzoči: dr. 
Pavel Turner, predsednik, ravnatelj H. Schreiner, dr. R. 
Pipuš, prof. Jos. Kožuh, M. Ljubša, prof. Stegenšek, prof. 
KovačiČ, Gabr. Majcen, Iv. Vreze (kot namestnik). Nori 
predsednik izreče zahvalo za izkazano zaupanje ter prosi 
soodbornike, da ga krepko podpirajo v procvit društva. 
Zapisnik zadnje seje se odobri. Tajnik naznani, da je 
urednik »Časopisa*, g. prof. Kaspret službeno zadržan, 
vdeležiti se seje, a da se II. snopič, ki bo štel 3. in 4. št, 
že tiska. Sklene se, da se ta snopič tiska v isto toliko 
izvodih kakor prvi (700) in da se ž njim sklene I, letnik. 
Načrt za sestavljanje kronik g. Ljubše so pregledali gg. A- 
Stegenšek, G. Majcen in Fr. KovaČič ter dostavili svoje 
opazke. Spis se naj primerno predela in da v tisek. — Tajnik 
naznani, da so že trije udje obljubili predavanja za letošnjo 
zimo. Na to predsednik zaključi sejo. 

12. Predavanje v Ljutomeru. 
L. 1704. je ljutomerska okolica posebno hudo trpelaod 
ogrskih vstašev, Krucev, katere so pa Slovenci pri Ljutomeru 
sijajno premagali in pognali v Muro, tako da pozneje niso 
več nadlegovali naših krajev. Da se ljudstvu obudi spomin 
na ta znamenit dogodek domače zgodovine, je >Zgodovinsko 
društvof v sporazumu z ljutomerskimi domoljubi priredilo ondi 
javno predavanje dne 27. novembra 1904. ob 4. uri popoldne. 
Predavanje se je vršilo v dvorani g. Kukovca. Vdeležba je 



.y Google 



Diuitvena poročila. 217 



bila prav obilna iz vseh slojev ondotnefa prebivavstva. Predse- 
doval je ljutomerski društveni poverjenik, g. dr. Earol Chloupek. 
Predavanje je bilo dvojno. Najprej je pro^ Fr. Kovačič splošno 
očrtal politično razmerje med notranje-avstrijskimi deželami, 
zlasti Štajersko, pa med Ogrsko v 16. in 17. stoletju. To raz- 
merje je bilo vedno napeto ter več ali manj sovražno. Povod 
temu so bile homatije, ki so nastale na Of;rskem po bitki 
pri Mohaču 29. avg. 1526, kjer je padel zadnji ogrsko-hrvaški 
kralj Ludovik 11. Za ogrsko krono se sedaj skoraj 200 let 
borč vladarji notranje-avstrijskih dežel iz habsburške rodo- 
vine, pa razni ogrski velikaši, katere podpirajo Turki in 
pozneje Francozi. Dočim so Hrvati v pretežni veČini pri- 
poznali Ferdinanda za svojega kralja in potem vedno zvesto 
stali pod habsburško zastavo, so se Ogri močno upirali 
Habsburžanom. Zvestoba do skupne dinastije in skupna 
nevarnost je zbližala čestokrat Štajersko in Hrvaško, nasprotno 
je pa politično nasprotstvo z Ogrsko stalo štajersko deželo 
veUko žrtev v krvi in premoženju. Govornik navede nekaj 
vzgledov, kako so politične homatije bile večkrat povod 
tuiškim in ogrskim napadom ter raznim hudim obmejnim 
prepirom. Najbolj je bilo vselej izpostavljeno sovražnim na- 
padom odprto Mursko polje med Radgono in Ljutomerom 
s sosednimi Slovenskimi goricami. 

Razmerje med Ogrsko in avstrijskimi deželami seje še 
shujšalo, ko je dunajski dvor hotel vpeljati absolutistieno 
vlado ter Ogrsko tesno združiti z drugimi dednimi krono- 
vinarai. Vrhunec tega nasprotja je bil pod vlado Leopolda I. 
Iz te napetosti so se porodile hude vstaje in zarote, vsied 
katerih je Spodnja Štajerska mnogo trpela. V okviru te- 
danjih političnih razmer so se vršili tudi napadi Krucev na 
Štajersko. 

O Krucih je na to govoril redni ud »Zg. dr.«, g. Janez 
Kociper, kapelan ljutomerski. Na podlagi Slekovčevih sestavkov 
je razložil začetek Krucov, njih prve napade na Štajersko in 
je zlasti natančneje naslikal grozovitostt, ki so jih počenjati 
Kiuci I. 1703. in 1704. v Središču in Ljutomeru, dokler jih 
niso združeni Ljutomeržani, Radgončani in Veržejci pri Ljuto- 
meru pobili, druge oddelke je pa cesarska vojska pognala 
čez Muro. 

13. Predavanje v Mariboru. 

To predavanje je bilo posvečeno 50 letnici »Slovenske 
slovnice* Antona Janežiča. Predsedoval je društveni pred- 
sednik, g. dr. P. Turner. Predaval je g. Gabr. Majcen, c. kr. 

D,B,t,zedby Google 



218 časopis za zgodovino in narodopisje. 

vadn. učitelj v Mariboru. Očrtal je v glavnih potezah razmere, 
v katere je vstopila Janežičeva slovnica in pa njen veliki 
vpliv na razvoj našega jezika. Janežičeva slovnica je prva. 
odkar je bit sprejet skupni književni jezik, ki se je dala v 
roke srednješolski slovenski mladini. 

Do sredine 19. stol. pišejo slovenski pisatelji v sviijih 
narečjih, dasi se je večkrat poskušalo, posamezna nareč)^ 
povzdigniti do skupnega književnega jezika. Delo sv. Cirila 
in Metodija je bilo po njuni smrti pri nas zatrto, v dobi 
reformacije se Bohorič in Dalmatin poganjata za očiščeno 
dolenjičino, Bost. Krel pa za idiom med slovenščino in srbo- 
hrvaščino. Tudi Martin Pohlin in Vodnik sta se trudila, vstvariti 
skupni književni jezik. 

Metelkova slovnica (1. 1825.) stoji na podlagi kranjskih 
narečij ter takratnega jezikoslovnega znanstva. L. 1832. izda 
Anton Murko (f 1871.vHočah pri Mariboru) svojo slov- 
nico, s katero skuša vstvariti književni jezik iz vseh sloven- 
skih narečij. 

Ko se je naposled izjalovila ideja vzletnega iiirizma. 
Slovence in Srbo-Hrvate združiti v eden književni jezik, je 
prišel trenutek, da se je trajno ustvaril skupni književni slo- 
venski jezik. Glavno ulogo in zaslugo pri tem imajo »No- 
vice* (odi. 1843.) s svojim dalekoglednim urednikom, Janezom 
Bleiweissom. — L. 1845. začne tudi Miklošič svoje delovanje, 
kije našemu književnemu jeziku podalo trdno znanstveno pod- 
lago in mladeniški jezik Bleiweissovih Novic povzdignilo 
do popolnoma izolikanega jezika. 

Nekaj let potem nastopi mladi Anton JaneŽič ter sklene 
podati Slovencem v obliki slovnice pravec za pisanje knji- 
ževnega jezika. Lotil se je dela, ko je temeljito proučil razne 
slovnice in slovarje, vrh lega pa je tudi skrbno opazoval 
narodni govor. Pravilo mu je bilo : »Piši, kakor narod slo- 
venski v svoji celoti govori«. 

Po mnogem prizadevanju je 1. 1 850. slovenski jezik za slo- 
vensko mladino na gimnazijah postal obvezen predmet, a zaradi 
pomanjkanja primerne slovnice v slovenskem jeziku je pri 
pouku slovenščine bila nemščina učni jezik. To je napotilo }a- 
nežiča, takrat 23 letnega gimn. pomožnega učitelja brez iz- 

E)itov in brez plače, da je sestavil svojo slovnico, ki je izila 
eta 1854. 

Govornik poda glavne podatke iz Janežičevega življenja, 
omeni njegovo marljivo književno delovanje ter uprav oče- 
tovsko skrb za njegove učence, potem pa govori o sestavi 
in razdelitvi Janežičeve slovnice. Glavni del slovnice sta 



.y Google 



Imenik dniStvenilcov. 319 

besedotvorba in oblikoslovje, dočim glasoslovje in sintakso 
obravnava le kratko in sicer iz ozira na učence. Sploh je 
primeijalno jezikoslovje glasoslovje in oblikoslovje potisnilo 
v ospredje, sintakso pa zapostavilo, in to se zrcali tudi v 
naših slovnicah. 

Prvi izdaji svoje slovnice je dodjal Janežič tudi pregled 
slov. slovstva, kar je v poznejših izdajah odpadlo in se pre- 
neslo v čitanko. Janežičeva knjiga se je uvedla v vse srednje 
šole ter tako postala učiteljica slov. izobraženstva ; po njej 
so izdelane tudi manjše slovnice in tako Janežičeva slovnica 
vpliva celo na začetne šole. 

Janežič sam je še spopolnjeval svoje delo ter priredil 
še drugo izdajo, ki stoji že na dokaj višji stopnji jezikovnega 
znanstva. — 

Glede na metodo je Janežič nekako spojil metodo 
Dobrovskega in Beckerja. 

K sklepu govornik naslika še zadnja leta Janežičevega 
življenja in delovanja. Prvo polovico svojega 40 letnega 
Svljenja se je Janežič vestno pripravljal na svoj poklic, v 
dni^ pa vneto in zvesto izvrševal svoj poklic. Ostane mu 
torej časten spomin v zgodovini slovenskega slovstva. 



l-4_ Imexii]a: d.r-u.štTreiiHcoTr_ 

Rednt udjeJ 

Akademija slov. bogoslovcev v Ce- Bosina Ivan, kapelan pri Sv. Juriju 

lovcu. v SI. gor. 

Apih Jožef, C. kr. prof. v Celovcu. BrezoVSek Martin, župnik pri Sv. 
Arzcniek Alojzij, župnik v Vitanju. Martinu na Poh. 

ASkac Anton, arhivar v Ljubljani. Brolih Luka, c. kr. gimn. prof. v 
Avsec Fran, Župnik pri Sv. Juriju Pazinu. 

p. Kumnom. Cajnkar Jakob, župnik v SredišEu. 

Barte Janko, nadb. arhivar v Za- Cajnko Valentin, katehet v Varaž* 

grebu, dinu. 

B^ Lovro, C. kr. notar v Cetju. Cerjak Fran, kapelan v Šmarju. 

Bohak Fran, m. kapelan vHariboru. Orjak Josip, Župnik vRajhenburgu. 



!C Ivan, župnik pri Svetinjah. Cestnik Anton, c. kr. gimn. prof. \ 
Bohinc Fil. Jakob, vpok. stolni žup- Celju. 

nik v Braslovi^ah. Chloupek dr. Rarol, zdravnik v 
Bosina Janez, i. kanonik v Kozjem. Ljutomeru. 



> Dosmrtni udje so zaznamovani z ležečimi črkami. 



.y Google 



časopis za zgodovino in narodopisje. 



Christaln>g£ grof Oskar, graSčak 

v Gorici. 
CilenSek Alojzij, župnik vPoličanah, 
Ciuha Ferdinand, kapelan v Ljuto- 

Cizej Fran, župnik v Smartnem. 
čebaSek Jakob, kapelan v DobovL 
Cede Josip, župnik v Studenicah, 
Cerne Ljudevit, učitelj v Grižah. 
Dečko dr. Ivan, advokat v Celju. 
Dobrove Josip, m. kapelan v Ce- 

Dovnik Fran, dekan v Gornjem 

gradu. 
Drofenik G., davčni pristav v Mari- 

Ferk Feliks, zdravnik v Mariboru. 
FeuS dr. Fran, prof. bogosl. v Mari- 

Firbas dr, Fran, c. kr. notar v Mari- 

Fi£er Andrej, župnik v Ribnici. 

Flek Josip, proSt v Ptuju. 

Florjančič Josip, kapelan v Št Ju- 
riju ob Taboru. 

Frangež Jernej, župnik pri Sv. Mar- 
jeti. 

Oaberc Simon, dekan v Mariboru 
d. br. 

Glančnik dr. Jernej, advokat V Mari- 

Glaser dr. Ivan, advokat v Mariboru. 
Glaser dr. Karol, prof. v Ogr. 

Globočnik Anton pl. Sorodolski, 

dv. sv. na Dunaju. 
Godec Anton, učitelj v Lempahu. 
Gomilšek Fran, kapelan pri Sv. 

Benediktu. 
GoriSek Ivan, vikar v Celju. 
Gregorec dr. Anton, zdravnik v 

Ptuju. 
Gregorc Fankracij, župnik v Ven- 

česlu. 



Grossman dr. Karol, advokat v 

Ljutomeru. 
Gruden dr. Josip, prof. bogosl. v 

Ljubljani. 
HajSek Anton, č. kanonik v Sku. 

Bistrici. 
Haubenreich Alojzij, kn. Sk. eks|ic- 

ditor v Mariboru. 
Hauptmann Fran, t. kr. prof. v 

Gradcu. 
Herg Lovro, stolni proSt v Mariboru. 
Hirti Fran, župnik v Slivnici. 
Hohijjec dr. Josip, katehet v Celju. 
Horvat Friderik, župnik v Št. Lo- 
vrencu na Poh. 
Hrastelj Gregor, župnik v Selnici. 
HraSovec Fran, c kr. okr. sodnik v 

Gradcu. 
Hrašovec dr. Juro, advokat v Celju. 
HraSovec dr. Silvin, sodnik v Hari- 

Hribar Ivan, župan v Ljubljani. 
HribovSek Karol, stolni dekan v 

Mariboru. 
Hriič Anton, prof. v Lunovcu pri 

Vel. Nedelji. 
IleSič dr. Fran, c. kr. utit. prof. v 

Irgt Fran, župnik na Sladki gon. 

Jager AvguStin, kapelan vHajdJni. 

Janežič Rudolf, spiritual v Mariboru. 

Jankovič dr. Fran, zdravnik v 
Kozjem. 

Janžekovič Lovro, župnik v Veržeju. 

Janžekovič Vid, kapelan pri Sv, Le- 
nartu v SI. gor. 

Jazbec Anton, župnik v SI. Gradcu. 

JeUnik Ivan, kapelan v Rajlienburgu. 

JerovSek dr. Anton, reai. prof. v 
Mariboru. 

JerovSek Fran, c. kr. gimn. prof. 
v Mariboru. 

Josseck J., C. kr. poStni oftc. v Ma- 
riboru. 



^dby Google 



Imenik druStvenikov. 



221 



JgrEif Josip, dekan pri Sv. Lenartu 

v SI. gor. 
lurifc Ivan, kapelan na Sladki gori. 
Jurkovič Martin, dekan v Ljutomeru. 
Jurlela dr. Fran, odvetnik v Ptuju. 
Eac dr. ViktoT, zdravnik v Mariboru. 
Kafi£nik GaSpar, Župnik v Stra- 

Kapler Ivan, župnik pri Sv. Jakobu 

v SI. gor. 
Karba Matija, iupnik v Zrečah. 
Kardinar Josip, c. kr. gimn. prof. 

v Celju. 
Raspret Anton, c. kr. gimn. prof. 

v Gradcu. 
KavEi£ Jakob, c. kr. gimn. prof. v 

Hariboni. 
Keick Andrej, kapelan pri Sv. 

Rupertu v S!, g. 
Kelnnina Matija, župnik v ŠL Ilju. 
Koblar Anton, dekan v Kranju. 
Kocbek Ant., provizor pri Sv. Križu. 
Kociper Anton, kapelan pri Sv. 

Lovrencu na Dr. p. 
Kociperjanez Ev., kapelan v Ljuto- 

Kokelj Alojzij, župnik v Vurbergu. 

Kolar Anton, iupnik na Keblju. 

KolariČ Anton, vikar v Ptuju. 

KolariC Josip, župnik pri Sv. Mar- 
tinu na Paki. 

KoSao Janko, c. kr. gimn. prof. v 
Mariboru. 

KolSek dr. Josip, advokat v Laškem. 

Kruijc Fran, kapelan v Mariboru. 

Korošec Anton, urednik v Mariboru. 

Kos Alojzij, župnik pri Sv. Martinu. 

Kos dr. Fran, c prof v Gorici. 

Košar Jakob, župnik v Žicah. 

Kosi Jakob, kapelan v Celju. 

Koštial Ivan, c. kr. prof. v Kopru. 

Kovačič dr. Fran, prof. bogosl. v 
Mariboru. 

Koželj Fran, kapelan v SrediSČu. 



Kozinc Ivan, župnik v Slivnici pri 

Celju. 
Kožuh Josip, C. kr. gimn. prof. v 

Krek dr. Gregor, c. kr. dvomi svet. 

v Ljubljani. 
Kronvogl dr. Josip, c. kr. sod. svet. 

pri Sv. Lenartu. 
KropivSek Valentin, kapelan v 

Skalah. 
Kni£ič Ivan, vpok. gimn. prof. v 

Celju. 
Kumer Karol, župnik v Prihovi. 
Lasbacher Ivan, trgovec v Slov. 

Bistrici. 
Lasbacher Josip, kapelan pri Sv. 

Antonu v SI. gor. 
Leber Fran, župnik v Št. Janežu 

pr. S p. Drgrd. 
Lednik Anton, župnik v LoEah. 
Lek£e Fran, Župnik v LuCah. 
Lenart Janez, nadžupnik pri Sv, 

Martinu. 
Lenart Martin, kapelan v Selnici 

ob Dr. 
Lendovlek Mihael, župnik v Ma- 

Ljubša Matija, kurat v Gradcu. 
Lom Fran, župnik pri Sv. Petru 

na Kron. gori. 
LonCariC Josip, kapelan v Trbovljah. 
Majcen Ferdinand, gimn. prof. v 

Ptuju. 
Majcen Gabriel, c. kr, vadn. učitelj 

v Mariboru. 
Majcen Josip, kanonik v Mariboru. 
Majžer Anton, c. kr. gimn. prof. v 

Pazinu. 
Malenšek Martin, župnik v Ljubljani. 
Markošek Ivan, vikar v Mariboru. 
Marzidov£ek Jakob, voj. duhovnik 

v Mariboru. 
Matek Blaž, c. kr. gimn, prof. v 

Mariboru. 



.y Google 



Časopis za igpdo\ 



1 narodopisje. 



Hatek dr. Martin, kanonik v Hari- 

Medved dr. Anton, c. kr, gimn. prol 

v Mariboru. 
Menhart Jakob, župnik pri Vel. 

Nedelji. 
MeSfco Martin, iupnik pri Kapeli. 
Mihalič Josip, župnik pri Sv. Barbari. 
Miki Fran, tt^ovec pri Sv. Marjeti. 
Misijonska hiSa v Studencih pri 

Mariboru. 
Mlakar p. Bernardin, frančiškan v 

Mlakar dr. Ivan, kanonik v Mariboru. 
Močnik Fran, kapel an pri Sv. 

Tomažu, 
Mraz TomaŽ, župnik v p. v Selnici. 
MrkuD Anton, kapelan v Vel. LaSčah. 
Murko dr. Matija, c, kr. vseuč. prof. 

v Gradcu. 
Nafotnlk dr. Mihael, knezoikof 

i. t. d. v Mariboru. 
Ogradi Fran, opat v Celju. 
Osenjak Martin, župnik pri Sv. 

Petru pri Radgoni. 
Ozmec Josip, župnik pri Sv. Lo* 

Pajk Milan, c. kr. prof. v Ljubljani. 
Peisker dr. I., c. kr. vseuč. prof. 

v Gradcu. 
PetelinSek Martin, kapelan v Gor. 

gradu. 
PintariC Fran, dekan v Radgoni. 
Pipui dr. Radoslav, advokat v 

Mariboru. 
Pivec Štefan, župnik v Podčetrtku. 
Planine Fran, kapelan v Pišecah. 
PleterSnik Maks, c. kr. g. prof. v p. 

v Ljubljani. 
Ploj dr. Miroslav, dv. svet. na 

Diuiaju. 
Podkrajiek Fran, žel. oiic. v 

Ljubljani. 
Folak Fran, farmaceut v Ptuju. 



Posojilnica v Slov. BistricL 
v Brežicah. 
» Celju. 
) Dolu. 

> Konjicah. 
» Ljutomeru. 

> Mariboru. 
» Ptuju. 

> Gornji Radgoni, 
na Slatini. 

Savinjska v Žalcu, 

Potov£ek Josip, župnik v Artifali. 

Potrč p. Rafael, minorit pri Sv. Vidu. 

Požar Alfonz, kapelan v SI. BistricL 

Preglej Viktor, kapelan v Vuzenici. 

Presker Karol, kapelan v Bi- 
zeljskem. 

PSunder Ferdin., kapelan v Ptuju. 

Pučnik Anton. dv. kapelan v Mari- 
boru. 

Rabuza Anton, stud. phil. v Gradcu 

Rančigaj Anton, župnik pri Sv. 
Petru v S. d. 

Rath Pavel, župnik v Št. Ilju pn 

Rauter Jakob, kapelan v Št Dju 

v SL gor, 
Reich Anton, c. kr. blag. preds. v 

Ljubljani. 
Repolusk Friderik, župnik pri Sv. 

Vidu. 
RobiČ Fran, dež. odb. v Gradcu. 
Rojnik Štefan, rač. ofic. v Gradtu. 
Rosina dr. Fran, advokat v Mariboru. 
Rozman Janez, kapelan v Mozirju- 
Savinjska podružnica slov. plan. 

druStva v Gornjem gradu. 
Sigi Josip, župnik v Trbonjah. 
Simonič Fran, st vikar v Mariboru. 
Sinko Jožef, župnik pri Sv. 

Lovrencu. 
Sket dr, Jakob, c kr. prof. v Celovcu. 
Slane dr. Karol, advokat v Nov. 

mestu. 



^dby Google 



Imenik društveni kov. 



223 



SlaviČ Fran, župnik pri Sv. Antonu. 
Slavič Matija, cand. theol. na 

Dunaju. 
■Slovenijai, akad. dr. na Dunaju. 
Somrek dr. Josip, kapelan v Celju. 
Srabočan Anton, kapelan v Ko- 

Smec dr. Jos., advokat v Celju. 
Ste^enSek August, prof. bogosl. v 

Mariboru. 
Steska Viktor, kn. šk. dv. kapelan v 

Strgar Anton, kapelan v Mariboru. 
Stroj Alojzij, katehet v Ljubljani. 
Suhač dr. Anton, župnik pri Sv. Ani. 
Svet Alfonz, gvardijan v Ptuju. 
Šalamun p. Bernardin, kapelan pri 

Sv. Trojici v Halozah. 
ŠijiUiec Anton, župnik pri Sv. Juriju 

v SI. gor. 
Škamleclgnac, kapelan vLjulomeni. 
Slebinger dr. Janko, c. kr. gitnn. 

prof. v Ljubljani. 
Šket Mihael, župnik v Loki. 
Šmid MiloS, župnik v Solčavi. 
Špindler Fran, kn. Šk. rač. rev. v 

Mariboru. 
Schreiner Henrik, c. kr. učit. ravna* 

telj v Mariboru. 
§ttakl Matej, župnik pri Sv. 

Petni. 
Strekelj dr. Karol, c. kr. vseu6 prof. 

v Gradcu. 
Stuhec Fran, kapelan pri Sv. Juriju 

na Št. 
Tiplič dr. Fran, zdravnik pri Sv. 

Lenartu. 
Tumažič Janez, župnik pri Sv. 

Urbanu. 
Tomažič Ivan, cand, tbeol. v Ino- 

Torobah Josip, župnik pri Sv. Petru 

p. Sv. gor. 
Trop Ivan, vikar v Mariboru. 



Trstenjak Emest, kurat v Gradcu. 
Tumer dr. Pavel, veleposestnik 

v Mariboru. 
Učiteljišče c. kr. v Mariboru. 
UlČnik Martin, župnik v DoliČu. 
Vihar Filip, župnik pri Sv. Martinu. 
Vodošek Josip, kapelan pri Sv. 

Pavlu. 
Vogrin Ivan, kapelan pri Sv. Petru 

pri Radgoni. 
Voh Jernej, kanonik v Mariboru. 
Vojsk Alojz, župnik pri Sv. Kungoti. 
Volčič Miroslav, kapelan pri Sv. 

Vidu. 
VoSnjak dr. Josip, zdravnik v Slov. 

Bistrici. 
Vozlič Leopold, kapelan v Riegers- 

burgu. 
VovSek dr, Fran, c. kr. sodn. nadsv. 

v Mariboru. 
Vraber Maks, kapelan v zavodu deli' 

An ima v Rimu. 
Vraz Anton, župnik pri Sv. Antonu 

v 51. gor. 
Vrečko dr. Josip, odvetnik v Celju. 
Vreze Ivan, c. kr. učit. prof, v 

Mariboru. 
Vrhovnik Ivan, župnik v Ljubljani. 
Vrstoviek dr. Karol, c. kr, gimn. 

prof, v Mariboru. 
Weixl Josip, župnik pri Sv. Križu. 
Zamuda Alojzij, kapelan na Vran- 

Zavod Šolskih sester v Mariboru. 
Žemljic Matija, kapelan pri Sv. 

Jakobu v Slov. gor. 
Zidanšek Josip, prof. bogosl. v 

Mariboru. 
Zdolšek Andrej, župnik pri Sv. 

Štefanu. 
ZdolSek Fran, župnik pri Sv. Juriju 

ZdolSek Fran, župnik v Št. Jerneju. 



.y Google 



224 



Časopis 



iKodo\ 



arodopisjc. 



Zmazek Fran, iupnik pri Sv. Bene- 
diktu. 

Zupanič Jakob, župnik v Gotovljah. 

Žičkar Josip, dekan v Vidmu. 

ŽiCkar Marko, kapelan v Konjicah. 

Žmavc dr. Jakob, c. kr. gimn. prof. 
v Kranju. 

ŽunkoviC Martin, c. kr. stotnik v 
Mostam. 



Umrli redni u4je. 

SUkovec Matej, kn. Sk. kom. svet. 
vpok. župnik pri Sv. 
Marku, predsednik iZgod. dru- 
štva., t 15. dec 1903. 

Sorglechner Josip, itupnik na 
Hajdini. f 22. maja 1904. 

Skupaj : 25S. 



Predsednik : 
Tumer Pavel Dr., veleposestnik v 
Mariboru, od t2.okt.l904. 
Podpredsedn ik : 
Schreiner Henrik, c. kr. učit. ravna- 
telj v Mariboru. 

Kovačič Fran Dr., profesor bogo- 
slovja v Mariboru. 
Blagajnik ; 
PipuS Radoslav Dr., odvetnik v 
Mariboru. 

Knjižničar ; 
StegenSek August, profesor bogosl. 
v Mariboru. 



Urednik •časopisa« : 
Kaspret Anton, c kr. gimn. pro- 
fesor v Gradcu. 

Odborniki : 
Kožuh Josip, C kr. gimn. profesor 

v Celju. 
LjubSa Matija, kurat v Gradcu, 
Majcen Gabriel, c. kr. vadn. učitelj 

v Mariboru. 
Matek Martin Dr., kanonik vMari- 

VrstovSek Karot Dr., c. kr. gimn. 
prof. v Mariboru. 



Namestnik : 
Vreze Ivan, c. kr, učit profesc 

Pregledovavci ra£unovi 
Rosina Franjo Dr., odv. v Mariboru. Povalej Dr,, 
Štrakl Matej, župnik pri Sv. Petru Mariboru 

poleg Maribora. 



. kr. lin. uradnik v 



-'^Hi^^ 



, Google 



časopis 

za 

Zgodovino in narodopisje. 



Izdalo 

Zgodovinsko društvo v Msriboni. 



Uredil 

Anton Kaspret. 



Letnik II. 



Maribor, 1905. 

CkllOTa tUkam*. 



DijiiiMb, Google 



.y Google 



Vsebina II. letnika (1905). 

X. Zrodevliuke ra^rave in Mala izvestja. 

a) IleSiS Pr. dr.: Iz borbe med ilirsko in madžarofilsko 

stranko ]. 1848/49 

Kovačič Fr. dr,: Spodnjepolskavski urbar iz leta t504. 
Kaapret A.: Letina — , die landgerichtliche Gebtihr 

b) Slekovec M. f: Oskrbniki ijutomerake graSčine . 
Kova£i£ Fr. dr.: Marijina cerkev na Lebarju pri Mariboru 

KovaCič Fr. dr.: StudeniSki požar 1. 1788 

H aj cen G.: Donesek k uskoSki naselbini v Skokah na Drav- 
skem polju 

Ileiič Fr. dr.: Dva graSka žumatista 1. 1848 

H. Narpdoplsne razprave in Hala izvestja. 

a) Ilcšič Fr. dr.: Iz prvih časov romantike 

b) Kovačič Fr. dr.: Prazgodovinske izkopine pri Sv. Juriju 

ob južni železnici 

Preglej V.: Dve slovenski prisegi iz 1. 1715 

Ileiič Fr. dr.: V hiši mecena barona Zoisa 

> > > Halo besediSe 1, 1789. 

> > • O Kremplju 

■ > * Štajerski jožetinski katekizem .... 

A- St. : Narodopisna črtica k zgodovini praznoverja . 
Štrekelj K. dr.: Dvoje glagoliSkih zapisov na obhodnem 

listu kranjskem iz 1. 1556 

lleEič Fr. dr.: PreSeren in mrtvaški list Andreja Smoleta . 
Majcen G.: Kamenita izbokla podoba zmaja v zidu cmurei- 

kega gradu 

IIL Nekrolog. 

A. P. K.: t Ivan Krstitelj TkalCič 

tV. Ki^iievna poroSUa. 

a) Zgodovinska. 
Hurko M. Dr.: Die slawiscbe Liturgie an der Adria (Oesterr. 

Rundschau Bd. II. H. 17. Wien, 1905). Poroča Fr. KovaCič 
v. Zafan: Styriaca. 3. Graz, 1905.: »Wie die Deutschen 

kamen«. Lj. H 

Kaučič Fr.: Georg Joh. v. Vega. II. Aufl. Wien, 1904. Fr. 

Hauptmann 

D o b I i n g e r Max Dr. : Hieronymus Megisers Leben und 

■Werke. M. d. J. f, oesterr. G. Bd. 26. H. 3. — Innsbr^ck. 

1905. Dr. Karel VerstovSek 

Pirnat Makso: J. Vajkhard Valvazor. Koledar Družbe sv. 

Mohorja. Celovec. 1005. Lj. Hauptmann 
Stecenšek A.: Cerkveni spomeniki lavantinske Škofije. I. 

Dekanija gomjegrajska. V Mariboru 1905. F. Kovačič 
Martič Grga: Zapamčenja (1829—1878). V Zagrebu. 1904. 

F. J 



.y Google 



b) Narodopisna. 
Šurmin Gj.; Hrvatski preporod 1790-1836. Zagreb. 1904. 

F. KovaCič 

lleSič Fr, dr: O izvoru Vrazova iBabjega klanca«. Zagreb 

(904. F, Kovačie 

Ilešič Fr. dr.: Hrvatski utjecaii u starim istočno-SUjerskira 

tekstovima. Kada 162. Knj. Fr. Kovadič 

Popovič Pavle: Pripovetka o devojci bez ruku. Beograd. 

1905. F. J 

V. Drufttvena poročila 

VI. Imenik druStvenlkov 



.y Google 



Inhalt des 2. Jahrganges (1905). 

I. Historische Aufttttze uad Ktcine Hltteilungen. 

IleSič Fr. Dr.: Beitrag iut Geschichte des Kampfes der 
• LlIvrischeiK und philomagvariachen Partei in den Jabren 
1848-1849 

KovačiC Fr. Dr.: Das Urbar der Pfarre Unterputskau aus 
dem J. 1504 und dcssen Bedeutung fOr die Wirtschafts- 
geschichte . . 

Kaspret A.: Ober das Wescn der landgerichtlkhen GebUhr, 
eenannt »letina« 



Slekove^ M. t- Die Verwalter der Herrschaft Luttenherg 
KovaCič Fr. Dr.: Die Marienkirche am Leber bei Marburg 
Kovači e Fr. D^: Die Brandkatastrophe zii Siudenilz im 

Jahre 1788 

Majcen G. : Beitrag zur Gesciiichte der Uskoken-.Antiicdelun^ 

•Skokendorfi im Draufelde 

IleSiC Fr. Dr.: Zwei Grazer Joumalisten aus dem Jahre 1848 

n. Volkskundliehe Aufsfttze und Klcine MltteUungea. 

a) 

IleSie Fr. Dr.; Aus den ersten Zeiten der Rotnantik, [Ober 

die Entstehung und Herausgabe des ersten altslovenischen 

WOrterbuches und Grammatik von .Anton Murko <t829 

bis 1832).] 

bj 
KovaČič Fr. Dr.; Die vorgeschicbtliclien .\usgrabungen bei 

St. Georgen an der SOabahn 

Preglej V.: Zwei alovenische Eidesformeln aus demj. 1715 

IleSič ¥t. Dr,; Im Hause des MHzens Freiherm Sigmund Zois 

• ■ • . Das Kleine WOrterbuch vom Jahre 1789 

> »s Ober Anton Krempl 

> > I DersteiermSrkischejosephinisuheKatechismus 
A. S t. ; Beitr^ zur Geschichte des Aberi^laubens .... 
Štrekelj K. Dr.: Zwei glagoiitische Notizen auf dem Lauf- 

zettel zur Einbenifung des krainisclien Laiidtages i m 

Jahre 1556 

lleSie Fr. Dr.: Prešeren und daa .Anzeigeblatl Uber den Tod 

des Andreas Smule 

Majcen G.: Reliefbild eines Lindwurmes in der Mauer des 

Murecker Schlosses 

10. Nekrolog. 

X. P. K.; t ioh. T. Tkalčit 



..Goo^lc 



tV. Literatmbericbte. 

a OescMchtIiche Wer1ce. 
M u Tk'r M. Dr.: Die slaviscbe Litu^e an der Adiia. (Ostcrr. 

KundKbau, II. Bd., 17. H., Wien 1905, F. Kovafičl . 
v. 7^a\\n }.: Wie die Deutscben kamen. Stvriaca. 3- Baod. 

S. 1—20. Graa 1905. Lj. H. . 

KaučiC Fr.: Geore Frhr. v. Vega. Wien 1904. Fr. Hauptmaon 
Dffblineer Mair Hieroavmus Megtsers Leb«n uod Werke. 

M. (T J. f. nsterr. G. 26. Bd. H. 3. Innsbnick 1905. Dr. Kaii 

VerslovSek 

Pirnat Mai: Juh. Waiclfhard Valvazor. Kalender des Henna- 

gUTabvereines. Klagenfurt t9CP5. Lj. HauptmaDD. 
SteiC^n^ek A.; Die kirchlichen Dentunller (Cerkveni spome- 

nikt) der Lavanter DiSzese. 1. Dekanat Oberbu^. Harburg 

1905. Fr. KovafiC 

Marti«: Grga: Memuiren (Zap3m£enja) 1829—1878. Agram 

1904. F. I 

bi l'olkskundliche U'erke, 
^urmin <ii,; Die kroatische Renaissance 1790—1836. Agram 

1904. F. KovačiC 

llefiič Fr.: Pber A\e QueLle des >Babji Klanaci von Stanko 

Vraz. Agram 1904. Fr. Kovatič 

llefiič Fr.: Pber die EinflUsse des Kroatjschen auf den ost- 

MtciriKchen Dialekt um Pettau, Luttenberg und Friedau. 

F, Kijvačič. 

PopoviC Pavle: Die Sage vom handlosen Madchen. Belgrad 

1905. F. I 

V. Verelninachrichten 

VI. Dat Nameniverzeichnls der Vcrcinsmltflieder . . . 



^M^ 



, Google 



Id b, Google 



, Google 



Iz prvih časov romantike. 

Dr. Fran Uešič. 

flanjskem »Časopisu* sem motril nekatere pojave jože- 
finske kulture (18. veka) med Slovenci, 

Letos se hočem pomakniti za par desetletij dalje, 
v začetek 19. veka; baš to je doba, ko se je po Evropi raz- 
^vala zlata zarja romantike ter narode pomladila, prepo- 
rodila. 

V tem svitu onih časov mi stojita poleg drugih tudi 
dva sinova mariborskega okrožja, Ivan Narat in Anton 
Murko. Z njima se bavi nastopna razprava. 

I. 
Ivan Narat, 

jezikoslovec in prvi katehet mariborske gimnazije. 
(1803.) 

Ozadje, ki hočem nanje obraziti podobo Naratovo, nam 
je naslikal Stanko Vraz tako-Ie:' 

»Na početku (19.) veka razvedrilo seje nebo nad rodnem 
bratom u gornjih stranah naše domovine (najpače medju 
Miirom i Dravom), i uzniklo cvetje slovensko na polju du- 
ievnom. Tu se je skupila u tabor jedan (bez dogovora) sva 
fnladež uznešena za krasno, dobro i krčpostno. I mladež ta 
bi smatrala ostale tobože slobodnomisleče Slovence, ponoseče 

' V opombah »Guslam i tamburit (1845, predgovor knjigi pisan 
13. dec. 1844; tam Se med živimi narodnjaki imenovani Krempl je umrl 
pet dni pozneje, 20. dec. 1844), 



by Google 



2 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

se s nekakvim svetoobčanstvom (kosmopolitismom) kao nr- 
kakve nžmačke slobodnjake, koreči jih materij alistami, koji 
dobro naroda podlažu koristi svojoj posebnoj. Vrfidno je, 
da tu napomenemo prve glave onih viteških slovenskih uz- 
nešenika, U Kranjskoj bio je na čelu Valentin Vodni k . ., 
u Koruškoj Gutsinan.-.au Štajeru Primi c (prof. sluv 
u Gradcu), Šmigoc (spisatelj slovnice slov.), Narat (pisabc 
rečnika, utopio se u Dravi), pobratim i drug njegov M. Jaklin 
(sada dekan u Ljutomeru), Popovič (umre u Beču kao pruf. 
n^m. jezika), Kosi (sada župnik u Leskovcih), Cvetku 
(sada okružni župnik u Optuju), Perger (istraživalac slov. 
starine, umro g. 1840|?]), K. Kvas (sada prof. slovenštine u 
Gradcu), Ant. Krempl (sada župnik kod Malenedle) i M o d r 
njak . . .( 

Izmed vseh tu navedenih mož je Narat bil dosle naj- ; 
manj znsm; izvečine se je imenovalo le njegovo ime." 



' Vrazov podatek o njem je pač najstarejši v naši literaturi ter 
očividno zadnji vir več poznejšim povestničarjem, ki imenujejo Nara- 
tovo ime — dakako včasi v krivi zvezi. 

Narata imenuje Božidar Raič v »Slov. Narodu< 1881, St, 262. (z dne 
17. nov., v govoru pri Modrinjakovi svečanosti v Sredi SCu) : »Na Štajer- 
skem obdelovali so v onej dobi naSe slovensko književno polje Primi'. 
Narat, Jaklin . . . Cvetkoc. — Slično Macun (Knjiž. zgod. Slov, Štajoji- 
V Gradcu 1883, str, 72.-73.): »Doživel je Volkmer oni čas, ko so moije 
kakor Primic, bmigoc, Oajnko, Narrat, Cvetko, Perger, Krempelj, Modri- 
njak, Kvaii, Jaklin in še drugi navduSeni mladeniči začeli delovati . . - 
Narrat se je vtopil v hudi Dravi pri Mariboru ter ni mogel do kraja 
dognati svojega besednjaka«. — 

Prof. KoSan v razpravi »Slovenischer ABC Streit« (Jahresbcricht 
des k. k. Staatsgymn. in Marburg 1890, str. 4,): >Danjko war Mitglied 
der im Jahre 1810 in Graz von J. Primii; angeregten »societas slovemca- 
(Primic, Šmigoc, Narat, Cvetko, Modrinjak.Danjko, Kvas, Perger, Krem- 
pelj, Jaklin)*. Enako Glaser, Zgod. slov. slovstva, 11.45: »— Omenjeni 
Primic je ustanovil 1810 I. v Gradcu tSocietas slovenicai, čije udje so 
bili razven Primca Šraigavec, Narat, Cvetko, Modrinjak, Danjko, Kvas, 
Perger, Krempelj in Jaklim. To je pomota; Narat je bil že 4 leta mrtev, 
ko je Primic zasnoval »societatem slovenicam«. Prebrati in ločiti pa l>i' 
treba tudi druge pri Kučanu in Glastrju naStete Člane onega druSlva: 



.y Google 



Dr. Fran IlcSiC: Iz prvih časov romantike. 3 

Vendar pa zasluži, da si natančneje ogledamo njegovo 
življenje in delovanje. 

Primic je prvo leto (1810) za učenje sloveni5čiDe pridcjbival k Vogoslovce 
(Kres, 1883, 607;, febr. 1811 paporoiSa; »irL-s faciunt collcgimn, trije smo, 
nič več, namreč Cvetko Franc, bogoslovec v 2. drugem leti, Šmigoc, 
pravdar tudi v 2. 1. ino jez*. (Jagit, Neue Briefe, 304); paC pa je Primic 
sliufal pridobiti tudi vnanje ude ; zato je vpraSal Kopitar Zupana 
il7. dec. 1810); »Nonne Primiz te adscivit in societatem slovenicam?t 
in je dva meseca pozneje Primic prosil prijatelja (gotovo Zupana), naj 
bi »Stevilce vudov slovtfnskiga druStva povdkSa!« (Jagič, Neue Briefe, 
3tO, 303). S pismom z dne 22. nov. 1810 je Cvetko Modrinjaka zavzemal 
za stvar in Modrinjak se»je nad tem pokretom vzradoval (ib. 301); o 
Veliki noči 1811 je Cvetko govoril z Modrinjakom in Jaklinom (gotovo 
ju je posetil v domovini, ib. 302) in izrazila sta mu željo, »dali die 
ehemals bestandene und nun aufgelOste Gesellschaft wieder aufleben 
mOchte (ib, 273). — Narata je spravilo v PrimCevo »slovensko druStvo* 
najbrž pomotno shvaCanje podavanja Macunovega (Zgod. knj., 72 — 73), 
ki najprej našteva zgoraj imenovane može, potem govori o Primčevi 
^tolici, a nazadnje navaja zopet tiste izmed imenovanih, kt so se po- 
javili na književnem polju, 

Vraz je svoj podatek o Naratu imel gotovo od Jaklina. Poleg 
Vrazovega pa smo imeli doste še eno izvestje o Naratu, kateremu gre 
značaj prvotnosti kakor Vrazovemu, namreč izvestje M a tja lič-Trsten Ja- 
kovo. V svoji zgodovini mariborske gimnazije (Fest-Programm des k. k, 
Gjranasiums in Marburg 1858, 97) piSe Juri MatjaSič: >Am 2.Ju!i 1806 
fand der von der Gymnasialjugend und dem Publikum geliebte und ver- 
ehrte Religionslehrer Johann Narat, ein junger Mann voli herrlicher 
Anlagen des Geisles und des Herzens, beim Schwimmen in den Drau- 
fluten seinen uncrw»rteten Toda in zopet (ib. 110): »Johann Narath, 
Weltpriester aus der Seckauer DiOzese, in der Umgebung von Marburg 
geboren, trat 1804-5 in die neu errichtete Katechetenstelle ein, ertrank 
aber schon am 2. August 1806 in der Drau. Sein so unerwartete (!) Tod 
verursachte allgemeine Trauer, denr mit den herrlichsten Anlagen ver- 
sehen, tvardergeliebt von der studirenden Jugend, geschStzt als Kanzel- 
redner und geachtet vom Publikum«, (V prvi MatjaSiČevi navedbi je 
podatek ijulii pogreSen, kakor ni prav ime »Josipi, ki ga daje Naratu 
v istem programu, 119, Dav. Trstenjak, navajajoč ga med proslulimi 
učenci mariborske gimnazije: »Narrat Joseph, Religionslehrer ara hiesigeo 
Gvmnasium imd slovenischer Sprachforschert). MatjaSič je Narata mogel 
poznati iz ustnih poročil, najbolj pa iz arhiva mariborske gimnazije. — 
Ko je MatjaSič pisal zgodovino tega zavoda, mu je stal ob strani Da- 
vorin Tpitenjak; in Davorin piše v svoji »Zorii 1872, 65: »UradniStvo 
in duhovniStvo je (v Mariboru v prvih desetletjih 19. veka) rabilo v kon- 



.y Google 



časopis za zgodo\ 



Naratovo življenje.' 

Ivan Narat je bil rojen 13. decembra 1777 v Dogošah 

v hoški župniji pri Mariboru.* Gimnazijo je v sosednem mestu 

pohajal od 1. 1791.-17%. in jo dovršil z odličnim uspehom.^ 

V mašnika posvečen je bil aprila 1. 1801.' ter 9. maja istega 



versaciji nemSki jezik, slovenski je le lomilo (vse duhovniStvo ? !) v ob- 
čevanju s strankami, a slovenski čutil in mislil ni nobeden, n^o pred 
kakioimi 60 leti edini učitelj verozakona na gimnaziji duhovnik Naval (^, 
ki je spisoval nemSk o -slovenski besednjak irv v Dravi se kopaje vtopil 
se, rokopis njegov pa je zginil, da mu ni sluha ni duhai. 

Kremplnovo opombu o Naratu gl. spodaj v § 3. ! 

■ V literarni zapuSčini pokojnega kanonika dr. Pajka, ki jo hrani 
arhiv stolnega kapiteljna v Mariboru, se nahajajo tudi podatki za životo- 
pis Ivana Narata; z ostalimi podatki o življenju Naratovem me je pri- 
jazno poslužilo več gospodov, ki jim bodi n^ tem mestu izrečena pri- 
stojna zahvala. 

' Krstne knjige hoSke župnije. Rojstna hiša je bila v Do')gošith 
£t 21, roditelja Andrej ia UrSa NaraL Bil je naS Ivan izmed mlajših 
otrok (materino ime ni gotovo ; pri drugih otrocih se imenuje Helena 
ali Magdalena — poročilo t. g. Vogrinca, kaplana v Hočah). 

' Pajek podaja iz gimnazijskega kataloga (Calculi, guos studiosa 
inventus per annum scholasticum 1791 et 1792 a 4. Novb. usque ad 25. Mart. 
92 ei scientiis relulit) Naratove rede: 

Principitas : Narrat Joasnes, Stirus Lendorfensis. 
Moreš 1 em, 
Talentum 1 em 
Applicatio 1 em 
Profectus 1 em. 

Tudi v drugem tečaju je imel vseskozi odliko in je bil primus 
praemifer. 

Kot »grammatista« (1792/93) je imel v prvem tečaju vseskozi em, v 
drugem je bil prvi praemifer in je imel Štipendijo ; kot >syntawstaf 
{1793, 94) v prvem tečaju vseskozi em, v drugem prvi praemifer;]. 1794,95 
je bil rhetor z istimi uspehi, istotako kot poeta 1795/96. 

* V Slekovčevih beležkah je najti te podatke i 21. marca 1801 sub- 
diakon, 28. marca 1801 diakon, 4. aprila 1801 svečenik. Letnica <80l ni 
dvomna. Pri tem pa nastane ta-leopreka: Če je 1. 1796 končal gimnazijo, 
je v bogoslovje vstopil 1. 1798., ker je filozofija obstala dve leti, a 
potem bi dobili samo tri leta (»goslovnih Študij ! ! ! 



.y Google 



Dr. Fran IleSič : Iz prvih časov romantike. 



leta nastavljen kaplanom t Selnici ob Dravi, a Že tri mesece 
pozneje (30. avgusta) je postal kaplan in katehet v Mari- 
horu. ' 

Dokler so gimnazije bile v cerkvenih rokah, za vero- 
zakon ni bilo treba posebnega učitelja ; saj je vsak profesor 
sam lahko oskrbel tudi ta pouk. Brez katehetov pa so 
»stale naše gimnazije tudi še po ukinitvi jezuitskega reda, 
ker so učitelji bili izvečine Še ex-jezuiti. Ko pa se je mno- 
žilo število posvetnih profesorjev, se je pojavila potreba po- 
■ifbnih veroučiteljev. 

Posebni veroučitelji so bili nastavljeni prvič za šolsko 
leto 1804/5 (v vsakem razredu po dve uri, ob nedeljah in 
praznikih propoved) in prvi katehet mariborske gimnazije je 
postal baš Ivan Narat, ki pa je opravljal to službo le 2 leti, 
zakaj že 2. avgusta 1806 je utonil v Dravi. 

Pokojni kanonik* Glaser je pripovedoval Pajku, da so 
\arata valovi neslt pod Vurberg; tu da so ga našli mrtvega 
na otoku in da je pokopan za vurberško cerkvijo na starem 
pokopališču baš za glavnim oltarjem. Mrtvaške knjige vur- 
berške poročajo 1. 1806. pri občini Krčovini: 2. avgusta, 
KrCovina, častiti g. Ivan Narat, katehet na gimnaziji v Mari- 
boru, 29 let star. V Dravi pri kopanju ponesrečil, 3. avgusta 
proti večeru na Krčovini najden, 4. sodnijski pregledan in 
5. pokopan*. 

Diarij mariborske gimnazije poroča: Augustus 1806, 
2, Sabb. 

Haec infausta Gymnasio nostro erat dies, qua R. D. 
loannes Narat Catecheta Studiosorum eximius cum luctu 
non modo studiosae iuventutis acerbissimo, verum etiam 
totlus civitatis inter balneandum, atque innatans media 6 ta 
circiter vespere fluctibus absorptus periit; corpus cadaver 

' Mestni kaplan je bil od 1. 1801 do 1804; prvič je zapisan v krstni 
matici U. sept. 1801, zadnjič pa v mrtvaški matici 30. nov. 1804. (Prijazno 
izvestje £. g. prof. dr. KovaČiča). 



.y Google 



6 _^ Časopis za zgodovino in narodopisje. 

postridie ad Kartschawin repertum, Wurmbergam translatum, 
ibique 5. huius tumulatum fuit. 

Ob južnem zidu mariborskega pokopališča približni) v 
sredi je (bil vsaj še pred leti) nadgrobni spomenik z napisom: 
Dem Religionslehrer 

Johann Narat ' 

von seinen Schulern 1806. 
Lasse gut uns werden wie Er! 
Einst weinet an unserem Grabe 
Wenn ein hellerer Geist strahlet 
ins Herz. 

§ 2- j 

Narat učitelj. 

Diarij mariborske gimnazije za ono dobo in pa Matja- 
šičevo poročilo, ki najbrž sloni na njem, naglašata, kaku 
priljubljen je bil Narat pri občinstvu in dijaštvu. Izraziteje 
pa svedoči o tem baš omenjeni nagrobni spomenik, ki so 
mu ga posvetili hvaležni učenci. 

Med učenci mariborske gimnazije one dobe jih nahajam 
nekoliko, ki so znani iz zgodovine naše književnosti. 

Istega leta, ko je Narat prvič opravljal svojo sIužJki 
na gimnaziji (1804/5), je pohajal prvo latinsko Šolo (»prin- 
cipitasi) Anton Krempl,' drugošolec (»grammalistat) je 
bil Peter Danjko, a tretješolca (>syntaxistae«) sta bila 
Vid Penn in Fran Cvetko.* 



' Macun, Knjiž. zgod. Slov. Štajeija, 80/81. ~ Kjemplnovo opombo 
o njem gl. doli v § 3. ! 

' O teh treii zadnjih poročam po tisltanem katalogu (izvcstju), kakor 
so jih takrat izdajale gimnazije : Nomina iuvenum in Gymnasio Caesareo 
Regio Marburgensi humaniuribu.s Litteris studentium, ordine classium, 
in quas per anni scholastici decursum referri meruerunt, publice propo- 
sita mense septembri anno MDCCCIV. Tu je zabeležen kot prvošoiec 
s prvim redom iDaiiiku Petrus, Stirus Radkersburgensis*, med dnigoSolci 
sta >Penn Vitus, Stirus e fano St. Viti, lib. did. (z drugim redom) in »Zwetltit 
FranciscHS, Stirus Dornavensis, liher didactro« (praemiferis accessit). 



.y Google 



Dr. Fran lleSiE: Iz pr\ih Časov romantike. i 

Takratna gimnazija je imela 5 razredov, tri gramatikalne 
in dva humanitetna; prvi trije so odgovarjali današnji nižji 
^Dinaziji, humaniteta pa današnjemu petemu in šestemu 
razredu. Današnja »četrta« šola je torej tako rekoč manjkala ; 
četrti gramatikalni razred so gimnazije dobile še le 
I. 1819. 

Sedaj bomo umeli naslednje: Ker je Krempl 1. 1805. 
odšel v drugo šolo v Gradec, mu je bil Narat le eno leto 
uCitelj, a ostalim trem po dve leti in sicer Danjku v drugi 
in tretji šoli (torej v gramatikalnih riizredih, dandanes bi 
rekli, v nižji gimnaziji), Pennu in Cvetku pa v zadnjem 
razredu nižje gimnazije in v prvem razredu višje gimnazije 
|v tako zvani retoriki, to je, v današnji peti Šoli). Med tistimi 
^jaki, ki so se 1. 1806. z nagrobnim spomenikom oddolžili 
manom Naratovim, so po tem takem pač bili tudi počenjajoči 
retor (petošolec) Danjko in ^poetae^ (šestošolca) Cvetko in 
Penn.i 

In ti dijaki so že odrastli deški dobi, ko jim je bil 
^arat učitelj: ob njegovi smrti je bi! Danjko star 19 let, 
Petin celo 21 in Cvetko 17 let. To je starost, ko je mla- 
denič že dovzeten za globlji, stvarni upliv; baš zato na- 
Klašam, da so bili učenci Naratu, o kojem zatrjuje Dav. 
Trstenjak, da je v onih časih v Mariboru edini »slovenski 
futil in mislil«. 

O Danjku in Kremplu ni treba obširneje govoriti; saj 
sta znana vsakomur, ki je bil kdaj na srednjih šolah. 



' Životopis znanega uCitelja sloven£fine na graSkem vseučilišču, 
prof. Kvasa Se ni pisan ; po dobi stoji vsekakor tesno poleg gore ome- 
njenih mož; zakaj rojen je bil 1. 1790., a Danjko I. 1787, Cvetko 1789, 
Penn 1785 in Krempl tudi I. 1790. Le malo starejši je bil GuCman, roj. 
"84, ki je bil dve leti pred Cvetkom (1, 18)1} posvečen v maSnika, iiu- 
civši gimnazijo v Mariboru, a nadaljnje nauke v Gradcu (Macun, 
«P- C. 77). 



.y Google 



časopis za zgodovino in naro<lo]:us}e. 



Manj znan je Cvetko, a i njegovo ime se Čita v povesti 
našega preporoda,' 

' Najobsežnejši životopis Cvetkov nam je podal Slekovec v svojem 
spisu iSkofiJB in nadduhovnija v Ptujuf. (Ponatis iz tSlov. Gospodarjai, 
V Mariboru 1889, str. 174.— 185.); gl- tudi Glaserjevo >Zgod. slov, slov- 
stva* II. 193—194 in 260. (Cvetko je bil rojen v Dornavi 1789, Študiral 
v Mariboru in Gradcu, posvečen 1813, kaplan v Ljutomeru, pri Sv, Lo- 
vrencu v Slov. Goricah 18H-1821, pri Sv. Marjeti na Pesnici, župnik 
v Lembahu 1823-1843, dekan ptujski 1843-1848, ljutomerski do 1854, 
upokojen živel v Mariboru, f 1859.) 

Slovel je Cvetko zaradi svojega govorniškega daru ; bil je na 
glasu islovenskega Cicerona* (Slekovec, op. c, 185); Rai£ ga imenuje 
najboljšega in najizvrstnejiega cerkvenega govornika, kar jih je poznal 
(Slov. Narod 1881, 262; Lapajne, Politična in kulturna zgodovina Maj. 
Slovencev, 260 — po »Letopisu Mat. Slov.i). O zlati maSi v stolnici 
mariborski dne 23. avg. 1829 je prepovedoval Cvetko laulier derKirche 
invindischerSpracheund er, derbekannteseltene Meister indie-ierSprache 
erschtltterte die Herzen aUer* (Der Aufmcrksame 1839 z dne 10. sept.). 
O viničarskih svečanostih, ki so se izza 1. 1 831 . vsled izpodbude nadvojvode 
Ivana vrSile v Lembahu, je ob splošnem priznanju slovenski govoril pred 
samim nadvojvodom (Der Aufmerksame, 1631 z dne 26. nov., 1833 z 
dne 9. febr, in 9. nov.). Nekateri njegovih govorov so natisnjeni {Gla.^r, 
II. 193), — Klanjal se je tudi Vili pevkinji (Glaser ib. ; zadnji dve pesmi 
v Murkovem »Volkmerju«; gl. Vrazova Djela V. 146, Kres, 1883, 573). 

S tem njegovim govorniškim značajem se ujema, kar se nam pri- 
poveduje o njegovih dijaSkih letih, da se je namreč kot sluSatelj filo- 
zofije osobito prikupil slavnemu zgodovinarju prof. Schneileiju (v Gradcu 
od 1806—1823); o tem Schnellerju po zatrjuje Krones (Geschiche der Kari 
Franzens Univ. in Graz, 491-492): »Ks warder feurige, rede- und feder- 
gewandte Mann, desscn Combination und Phantasie der kritischen Scharfe 
und sachlichen GrUndlichkeit veitaus den Rang abliefen, dessen Lehr- 
thatigkeit sich jedoch bald dankbare SchlUerkreise sicherte, auf der 
Katheder besser zu verwenden (se. als Wartinger)«. Prim. tudi Trstenja- 
kovo »Zoro* 1872, 22! O razmerju med Schnellerjem in Cvetkom pa 
slišimo Se več; tako nam pravi Raič (Slov. Narod1881, 262): iKoje 1812 
Schnellcr, profesor občne zgodovine odstopil, popitan, kdo bi na nje- 
govo mesto sel, odgovoril je : ne poznam za to stolico zmožnejSega na- 
mestovalca nego je Franc Cvetko, bogoslovec 4. leta, in ta je potem 
leto dni razkladal zgodovinoi. To poročilo dela sumljivim trditev, da 
je 1. 1812. Schneller odstopil; Schneller je univerzo zapustil jedva 1823 
(Krones, op. C 49i; pomota str. 390!i^. Slekovec, op. c, 175 pripoveduje 
stvar malo drugače: »Kot bogoslovec drugega leta je bil od prof. 
Schnellerja, ki je zaradi bolezni moral predavanja opustiti, zaznamovan 



.y Google 



Dr. Pran lleSič: Iz prvih časov romantike. 



Poroča se, da je tiidi Cvetko nabiral slovar.' Takisto 



M najsposobnejšega, ki bi ga mogel nadomestovati. In res je Cvetko 
potem predavanja Schnellerjeva tako izvrstno nadaljeval, da ni le vseh 
poslušalcev obdržal, ampak 5e več, jih je pridobil in celo častniki in 
uradniki so ga hodili posluSatc. Toda tudi tu naletimo na nekaj, kar 
nam zbuja sum; Slekovec namreč nadaljuje: >Z enako dobrim uspehom 
je kot bogoslovec tretjega leta nadomcstoval na vseučilišči prof. dr, 
Wie.senauerja iz cerkvenega prava< ; a to je nemogoče; zakaj Wiese- 
nauer je prišel za suplenta na univerzo jedva 1830. Krones ne omenja 
za dobo Cvetkovih Študij nikakih suplentur niti za zgodovino niti za 
cerkveno pravo. Nekaj istine pa ipak mora biti v teh poročilih, recimo, 
da je Cvetko kdaj nastopil tako za poskus ali vajo ali vsled kake kratke 
bolezni katerega profesorja. 

V Gradcu je bil pod PrimCevim vplivom; kar je Cvetkovega v 
Murkovem >Volkmerju«, je v slovenskem jeziku. Nahajamo ga tudi v 
dotikih I ilirizmom, (Pesmi, ki jih navaja Glaser II. 193—194, 260 iz 
>Zg. Danicec 1849, niso našega Frana Cvetka, marveč Oroslava Jožefa 
Cvetka, takrat kaplana pri Sv. Jakobu v Slov. goricah). Prim. Vrazova 
Djela V. 138; 1. 1836. je Cital Kačiča: »Ztvetko warvorkurzem bey uns«, 
piše Vogrin 29. febr. 1836 iz Maribora Cafu v Gradec, »und sang wie 
ein znieiter Hilovan im klassischen Geiste den nahrhaft klassischen 
CaČiČ UDS vor, er wird ihn recht einstudieren, aagte ert. (Zbornik Mat. 
Slov. 1900, 213). Bil je z Gajem osebno znan, >jerbo svaki ga Slavjan 
posčti, koj putuje kroz Mariborc, vendar se ni popolnoma ujemal z 
Gajevim stališčem, da, radi tega se je 1. 1841. celo skregal z Vrazom 
in Sreznjevskim (Vrazova Djela V. 265). »Z Dobrovskim in prof. Ku- 
harskim (Kuharski je potoval po naših zemljah 1. 1829) je pismeno ob- 
čeval o slovenskih zadevah« (Slekovec, ib. 184). 

Uplival je rodoljubno brez dvoma na mlajši naraščaj. KJajžarja 
je spravil v šole, Drobt. 1855, 122; Vraz ga 1. 1835. imenuje »papeža 
slovesnoveroih du5 na malem Štajarji. (Djda V. 146/147). Tudi Miklošič 
nju je priznaval zasluge za svoje slavistične študije (Murko, Hiklosichs 
Jugend- und Lehrjahrc). 

V Ptuju je 1. 1848. postal nemogoč, odkar se je iz njegovih od- 
redeb o nekem pogrebu ustvarila vehka afera; dne 15. avgusta 1848 je 
zavzel svoje novo mesto v Ljutomeru, baS takrat, ko so se najviše dvigali va- 
lovi vzkipele narodnosti; mesec dni pozneje je zastava na stolpu njegove 
cerkve bila predmet burnih prizorov (str. 11. mojebroSimce »Das nationale 
Leben der Windisch-Boheln 1648/49), vendar so se ljutomerski Slovenci 
zanašali na rodoljubje novega dekana (iSlovenija« z dne 29. sept. 1648). 

To je bil oni Cvetko, ki mu 1. 1813. za novo mašo Modrinjak 
poklonil znano vatreno : Rjav kakti Judež bodi . . , 
' Gl. spodaj § 3 ! 



.y Google 



10 časopis za zgodovino in narodopisje. 

je Penna imenovati med sestavljatelji slovenskega slovarja ' 
Tako bi se torej vsi ti trije učenci Naratovi (Danjko, Cvelk>t 
in Penn) poskušali na polju slovarstva. 

Poleg Narata je imela mariborska gimnazija takrat ^f 
enega nadarjenega učitelja, dr. Ivana Gottweisa, ki je i^znejrf 
bil gospodar braneškega gradu pri Ljutomeru in je v -M. is 
50. letih 19. veka slovet kot redek rodoljub v ljutomerskem 
okrožju ; rojen 1. 1 779. v Mariboru, je bil pač Naratu po pri- 
liki šolski vrstnik, a pozneje njegov tovariš v učiteljskem 
poklicu, zakaj deloval je na mariborskih latinskih Šolah baš oii 



' Penn je postal minorit ter se dolgn leta bavLl z nabiranjem , 
besed za slovar. Ko se je MikloSič v petdesetih letih proSle^a veka \- 
teval slov. -nemškega slovarja in je pozival rodoljube, da bi mu poma- 
gali nabirati besede in mu izročevalj svoje zbirke, je bilo citati v iS<.'- 
vicalit (1851, str. 151): »Gosp. dr. Miklošič misli tudi nabirek g. Pena, 
minorita v Ptujem (kteri se neki ie 30 let z nabiranjem slovenskih 
besed peča) , . . kupiti, ako e* bo volja prodati.. MikloSič je dobil Penm 
slovar; Cigale poroča v uvodu tako zvanega Wolfovega nemškosloven- 
skega slovarja (Deutsch-slovenisches WJirterbuch, VII); >Vom Heim 
Professor Dr, Fr. Miklošič erhielt ich ein deutsch-latei^isch-windisch.-^ 
WOrterbuch des verstorbenen Pettauer Minoriten Penn (voLendct 1854:, 
in welchem das Slovenische ungeschickt genug mit griechischem Alphabei 
geschrieben ist, das aber insofeme eine Beaclitung verdient, als es aus 
einer IexikogrBphisch noch wenig durchsuchten Gegend stammt«. 

Ko to vemo, se nam ne bo težko odločiti ter misliti na Penna <>)■■ 
čitanju teh-le besed, ki jih je pisal Vraz na dan sv. Jurija 1837 Muršfu 
v Ptuj : »Če kaj k svetemu Vidi pridete, priporočite me tamdajSnemu 
besedničari ino abecedari lepo, t, j. visoko vrednemu g. farmeStru«. Prim. 
tudi .Zbornik Mat. Slov.. 1894, 110. 

Vid Penn (redovniSko ime: p. Dominik) je bil rojen v žujiniji 
Sv. Vida pri Ptuju dne 5. maja 1785; posvečen pri Sv. AndraSu v La- 
bodski dolini 2l.sept. 1814, je kaplanoval v Podiehniku 1814-1816. 
potem v Ptuju do 1829, ko je postal župnijski oskrbnik pri Sv. Vidu: 
1. 1844 se je vrnil zopet v Ruj, kjer je kot koventski vikar in definitnr 
umrl 14. aprila 1855. 

Po teh podatkih je brezdvomno, da Vraz na omenjenem mesiu 
musli ba£ Penna, a naglasiti je tudi treba, da je Pennu bil 6 let v Ptuju 
Btamivski tovariS Anton Krempl. 



.y Google 



Dr. Fran IleSič : Iz (irvih časov romantike. 1 1 

1803—1807 kot učitelj stilistike.' Gottweis je v mladem Cvetku, 
svojem ljubljencu, zbudil ljubezen do pesništva.* 

Se eno diko je imel takrat mariborski zavod, prof. 
Wartingerja (1802 — 1805), poznatega zgodovinarja, ki je bil 
pač Nemec rodom, a je, svobodoumen duh, ugodno uplival 
na jugoslovansko mladež, na pr. Gaja.' 

§3. 
Narat kot jezikoslovec. 

Vraz imenuje Narata >pisalca rečnika* ; njegov slovar 
omenjata tudi Dav. Trstenjak in Macun. 

To stvar nam zanimivo pojasnjuje pismo, ki ga je dne 
3. jan. 1811 pisal Štefan Modrinjak, takrat župnik pri Sv. To- 
mažu pri Veliki Nedelji, bogoslovcu Cvetku v Gradec, (Jagič, 
Xeue Briefe, 301—303). 

Modrinjak izvešča to-le: 

Vor 7 Jahren sind wir, 9 an der Zahl, alle ex ordine 
Levi, mit KreisSmtlicher Bewilligung den 30. November jm 
Pfarrhofe zu St. Urban (im Luttenbergischen) in der Absicht, 
unsere Sprache zu organisieren, zusammengekommen. Ich 
selbst habe von diesem Congresse guten Erfolg gehofft, 
Meine MitgUeder sprachen von Verfassung eines W(5rter- 
buches; ich rieth zuerst auf eine National-Orthographie und 
Grammatik. — Der Vorschlag wurde angenommen ; ich ent- 
warf die GrundsStze der Rechtschreibung — mein seliger 
Freund Narat (Katechet am Gymnasium zu Marburg) machte 
einen weitlaufigen und kritischen Plan zu einer Grammatik 

' O Gottweisu gl. Fest-Programm des k. k. Gymn. in Marburg, 1 10, 
118; Lapajne, Političnn in kulturna zgod. štajerskih Slovencev 291—292; 
KoSan, Slovenischer Abc-Streil (Jahresbericht des k. k. Staatsgjmn. 
in Marburg, 1890,22— 23; Weifi, Geschichte der Osterr. Volksschule 11,748, 
a najobSimeje poroča o njegovem življenju Slekovec v »Popotniku* 1898, 
119-120. — Hofrichter, Lebensbilder etc. 11 si. 

' Slekovec, Škoiija in nadduhovnija v Ptuji, 175. 

' Šnrmin, HrvaLski preporod 1. 125. 



.y Google 



12 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

und arbeitete fieiUig daran. Das Lexic. wurde unter un.s 
alphabetisch vertheilt, bis zum Sept. 1804 die betreffenden 
Elaborata fertig, wo selbe bey einem neuen Congresse zur 
gegenseitigen Priifung sollten ausgewechselt werden. Als 
Hillfsquellen benutzten wir verschiedene slawische Gramma- 
tiken und Lexica — polnische, b6hmische, kroatische und — 
sogar russische. Wahrend der Zeit ' ist Hr. Jaklin ^ als Syn- 
diker' in die Gesellschaft getreten. Er schrieb den Congress 
nach Pettau, weifi nicht, ob absichtlich, so unbestimmt aus, 
dafi einige den 9., Andere den 10., 11. u. 12. Sept. 1804 dahin 
kamen, und unsere Bemiihung ist — gleich dem babiloni- 
schen Thurmbau — zerfallen.* Heutiges Tages liegt alles 
bey .Jaklin. — Bey diesem Geschafte hatte ich mit Narat 
mehrere Debatten; schon mit dem Titel der Biicher waren 
wir nicht einig; er wonte diese Wendisch betitelt wissen, 
nicht Slavisch, weil es mit Sclave verwandt ist. Allein ich 
zeigte ihm, dass Slave im AUgemeinen soviel als unser 
shlahtni, i. e. bertihmt, bedeutet... Hr. Narat wollte in seiner 
Grammatik fOr Windische den Dual haben . '. .» 

a) 

Kdo da je bil vse med onimi devetimi na prvem se- 
stanku pri Sv. Urbanu? 

Pozitivno vemo le o Naratu iz Maribora in Modrinjaku 
od Velike Nedelje, da sta se udeležila shoda; Jaklina pač ni 
bilo zraven ; vse ostalo je ugibanje, dokler nam kak slučaj 



' Primic, v čigar prepisu je ta list Modrinjakov ohranjen, je tu 
pripomnil: starb Narat, als Urheber dieser Gesellschaft ein sehr thatiger 
junger Mann. 

' jetzt Pfarrer bey AUerheiligen im Luttenbcrgischen. (Primic.) 

' an Narat's Stelle (Primic). 

* Die eigentliche Ursache ware der Tod Narat's, glave jim je 
potlej menkalo. (Primic.) 



.y Google 



Dr. Fran IleSi£ : I« prvih Časov romantike. 1 3 



ne prinese rešitve." Pri tem je uvaževati, da so si izbrali baš 
Sv. Urbana za svoj sestanek (drugo leto Ptuj) ; to naj bi bilo 
pač središče, kamor bi najlaže prišli vsi, središče med Mari- 
borom in Ormožem, Tako je tudi Krempl 1. 1830. za shaja- 
lišče slovstveni ko v-jezikoslovcev priporočal baš Ptuj >als den 
hiezu geetgneten Ort, welche Stadt schon in den Jahren 1803 
und 1804 von dem gelehrten Religionsprofessor in Marburg 
Joh. Narat zu demselben Zwecke ausersehen war«. 



Zakaj je pokret končal brezplodno? 

Modrinjak v svojem listu iztica, da je Jaklin 1. 1804. 
sestanek nastavil tako nedoločno, da se v Ptuju niso našli. 
Nejasnost roka je poleg takratnih prometnih zvez vsekakor 
mogla biti vzrok, da so se prijatelji čuvali, drugič iti v Ptuj 
- zaman. Mislim pa, da je razdružitvi iskati Še globljega 
vzroka. Malo namigava na to stran že Modrinjak, ko pri- 

< O JakliDu pravi Modrinjakovo pismo: >Wahrend der Zeit (se. 
med jesenjo 1803 in jesenjo 1804) ist Jaklin ats Syndiker in die 
Gesellschaft getreteni. Te besede je mogoče pa£ edino tako tolmačiti, 
da ga jeseni 1803 5e ni bilo v >druStvu<; to je povsem verjetno; Jaklin - 
je kaplanoval v Ljutomeru do 15. okt. (802; »potem se je preselil v 
Jarenino, od koder so ga črez poldrugo leto poslali za provizorja v 
Lembah. Meseca junija 1805 je posta! župnik pri Svetinjah* (GerSak, 
OrmoSki spomini, 105,). Po takem je bil Jaklin jeseni 1803 v Jarenini, 
torej dosti oddaljen od Drave, kjer se je očividno razvijalo druStvo. 
Še le nekako spomladi 1. 180+ je priSel v Lembah, torej v bližino Mari- 
bora, ob Dravo. 

Na sestanku si pač moramo misliti tudi urbanskega župnika Mrav- 
Ijaka, morebiti tudi njegovega kaplana. 

Misli mi nadalje iščejo Leopolda Volkmera, takrat kaplana pri 
Sv. Martinu pod Vurbergom, Simona Povodna, beneficijata v Ptuju, 
in Galparja Harmana iz Selnice (do konca avgusta 1801 je bil v Sel- 
nici kaplan Narat, s 26. septembrom istega leta pa je priSel tja Harman 
ter ostal tam do 1. nov. 1804 — Slekovec, Odlični Kranjci 33). Kaj pa 
Se Sredi^an Blaž Kosi, v poznej£ih letih pristaS ilirske misli, dolgo 
visto let župnik v Leskovcu? Bil je posvečen istega leta kakor Narat, 
a je kaplanoval do 1806 v Ljutomeru! In kaj Matija Colič, tudi Modri- 



.y Google 



14 Časopisi za zgodovino in narodopisje. 

pominja, da ne ve, ali ni Jaklin namenoma roka nastavil 
tako nejasno. Kak namen bi ga bil mogel pri tem voditi? Go- 
tovo ne ta, da bi preprečil sploh delo ; misliti je le, da 
mu ni bilo za skupno delo! Modrinjakovo pismo nam i 
kaže, iz Česa je izviral v >akademiji<: razpor: Modrinjak * 
je zavzemal »hrvatsko-kajkavsko« stališče, Narat očividn.i 
stališče zapadno-»slovensko«, vnemajočsezaizraz »wendiscli 
in dvojino. Spričo lake razdvojnosti je Narat, oprt najbn 
na Harmana, delal sam. 

Da je Jaklin v oni dobi zavračal »kranjstvo«, o tem ni 
dvoma; morebiti je bilo tudi to vzrok, da je dobil in prevzel 
on vod.stvo.' 

Da bi se bil Narat umaknil čisto prostovoljno, recimit, 
radi katehetske službe na gimnaziji, je malo verjetno, saj je 
vendar sam nadaljeval delo. 

Če dodaja Primic: >Die eigentliche Ursache (se. raz- 
druženja) war der Tod Narats ■ — glave jim je potlej meri- 

njakov ožji rojak, Središčan, od 1788— 1804- župnik pri Svetinjah, maj- 
boljši govornik iste dobe, vseskozi zelo izobražen in plemenit« (Sle- 
kovec, Kapela žalostne Matere božje v Središču, 84—86; tudi Puff, Harl>- 
Taschenb. 1. 87). Modrinjakov rojak, Sredififan, posvečen zajedno z njiro 
I. 1800., je bil tudi Andrej Polj anec, od 1802— 1808 kaplan pri Sh- 
tinjah, pozneje kot župnik zaslužen za svetinjsko Šolo. Baš 1. 1803. ji' 
postal kaplan v Ptuju Fr. Sal. Gruber, posvečen eno leto za Naraiom 
(pozneje kanonik in Škofijski Šolski nadzornik), Ptujčan po rodu; >erw^r 
der slovenisctien Sprache machtig, sclieint somit von slovenischen Eltcin 
abgestammt zu sein» (Zapletal, Die Domkapitel der DiOzese Sekau in 
Graz und der DiOzese Leoben). Končno naj 5e omenim pisca »Malega bi'- 
sediša* (1769, 1809, 1818). 

Narat, Modrinjak, urbanski župnik, VoJkmer, Povoden, Harman. 
Poljanec, Kosi (?) ColiČ, Gruber (?) — kdo mi more revidirati to vrstu 
mož, da bi zanesljivo ustanoviti čiane prvepa »Slovenskega drušiv'3' 
na Štajerskem ? 

' Sredi junija 1. 1811. je bil Jaklin na Dunaju in se je seznanil tam 
s Kopitarjem ; »slavista bravus, me invisit saepe . . . eine intcressanie 
Bekanntschaft,! tako piSe Kopitar o njem Zupanu ter dostavlja: =Kr 
wilnsclit uach derberichtigten Meinung.dieich thm von Eucli ^'■|- 
gehracht, mit Eudi in Vorbindungzutrclen«. iJagiO, Neue Briefe, 223,2251. 



.y Google 



Dr. Fran Ile^ič: Iz ])rvih Časov romantike. 15 

kalo*, moramo pomisliti, da Narat že 1. 1804., torej dve leti 
pred svojo smrtjo ni bil več — glava \ Nadomestil }fa je 
Jaklin, a seve — ta je I. 1805. postal župnik pri Svetinjah, 
Ta nova služba ga je morebiti tudi začasno odvračala od 
slovstvenega življenja. 

»Izdelovanje slovarja smo si razdelili med seboj«, pravi 
Modrinjak. Smemo mu verjeti in misliti, da so delo prevzeli 
vsi udeležniki shoda ali vsaj večina. Bili pa so vsi »ex or- 
dine Levi«. 

A zgodovinski glas imamo le o par izdelkih. Da je 
Nurat sestavljal slovar, to je baš težišče moje razprave. 
Brezdvomno pa je tudi, da ga je Jaklin sestavljal; »Jaklin 
hatein deutsch-wendisches Lexicon nach Schellers deutschem 
Theil fertig*, je pisal Kopitar Zupanu i. 1811. Da je Modri- 
njak sam prevzel kak del slovarja, o tem spričo njegovega 
pisma ne bomo dvomili. 

Seveda je zelo verjetno, da so poedinci vsled razdru- 
ženja vse delo opustili, a mogoče je tudi, da so se ga lotili 
drugi, taki, ki niso bili pri onem prvem sestanku.' — 

Da končno niti poedinci s svojim delom niso uspeli, 
to bomo laže razumeli, ako se ozremo še po sUčnih isto- 
dobnih podjetjih drugod. 

V prvih letih 19, veka se je snovalo več velikih slo- 
vanskih slovarjev, a vsi sestavljatelji niso tako uspeli kakor 

■ Modrinjak pi£e, da so se sestanka pri Sv. Urbanu udeležili samo 
možje »ex ordine Levi«, Pajek pa pravi v svojih beležkah, da so se 
izdelovanje slovarja • b aj e t udeležili : Gottweis, Narat, Jaklin, Cvetko. 
tLe ud Cvetka je nekaj malega ohranil Lah.« Cvetka seveda moramo 
ločiti od direktne zveze z Naratom; zakaj bil je 1. 1803. jedva v drugi 
Soli ; pač pa je mogoče, da se je lotil slovarja pozneje, recimo vsled 
izpodbude Primčeve (Lah, o katerem govori Pajek, je gotovo Anton Lali, 
kot župnik v Lembahu naslednik Cvetku). 

Primerjaj pa •Primerjalni slovar slovanskih jezikov«, ki se omenja 
pri Naratovem vrstniku Al. Pergcrju (Glaser U. 173j. 



.y Google 



16 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

Poljak Linde, ki ga je držala moč visoke »žlahte«, grofa 
Osolinjskega in kneza Cartorijskega. ' Dobrovski je 1. 1802. 
spravil na svetlo prvi del nemško-ČeSkega slovarja; drugi 
del je izdal Hanka šele 1, 1821, izjavljajoč v predgovoru: 
»Die beiden verflossenen Jahrzehnte waren zu stdrmisch, der 
verehrte Griinder und Verfasser dieses W{irterbuches (Do- 
brovsky) zu iiberhauft, als daft der allgemeine Wunsch hatte 
befriedigt werden kSnnen, zumal die Arbeit, die fast un- 
mOglich ist einem einzigen in ihrem ganzen Umfange kaum 
in einem ganzen Leben zu beendigen, so unzahlbare Schwierig- 
keiten darbietet«. Vodnik je svoj slovar dodelal — 2 meseca 
pred Naratovo smrtjo je Laibacher Wochenblatt Že prinesel 
o njem »eine vorlaufige Nachricht« — a ni mogel z njim 
na dan, ker je vso javnost zavzemal napoleonski vojnik. 
Hrum časov je pač tudi zamoril plod, ki ga je zametniia 
Naratova lakademija«. 

Duševni sin Jaklina samega, Stanko Vraz, je to istino 
lepo izrazil v posvetilu svojih »Gusala i tamburei, češ: 
>Zazvuči bojna trublja po poljih naših, razleže se grom 
bojnih topova po nebu slavjanskom, i glas smčrnih vaših 
(se. Jaklina in tovarišev) pčsama izgubi se u žamoni tom«, 
mi pa dodajemo; ne samo glas pesmi, tudi beseda slovarja. 



Obzorje in spremo Narata in njegovih drugov nam 
poleg Kopitarjeve opombe o Schellerju* kažejo Modrinjakove 

• Gl. niže ! — Stullija je podprla cesarska naklonjenost, a Voltiiiu 
je slovar založil baron Camea Steffaneo. 

' Verjetno je namreč, da so si prijatelji že !. 1803. vzeli Schellerja 
za podlago. (Kopitarjeva opomba o Schellerju je zgoraj sub '».) 

Imanuel Ivan Gerhard Scheller, leksikograf in slovniCar, rojen 
1. 173r. v kraju »Ihlow bei Dahmo (v brandenburSki marki južno od 
Berolina), umrl 1803 v Briegu. 

Nas tu zanima nemSko-latinski del njegovih slovarjev. L, 17''3. je 
izdal v I.ipsku »Ausfohrliclies und mOglichst voli stan diges deutsch- 
latoinisches Lt:xicon oder Wčrterbucli zur Obung in der lateinischen 



.y Google 



Dr. Fran Ilejič: Iz prvih časov romantike. 17 

besede ; > Als HulfsqueUen bentitzten wir verschiedene slavische 
Grammatiken und Lexica — polnische, btihtnische, kroatische 
und sogar — russische« S tem preidemo k sledečemu po- 
glavju. 



Sprache« (drugi natis 1. 1789, tretji 1. 1804/5). 8»; drugi natis ima 2840 
polstranskih stolpcev. 

L. 1792. pa je v istem Lipsku izdat (La.teinisch-deutsches und) 
Deutsch-lateiniaches Handlexicon vomehmlich fUr SchUler. ZweiterodeT 
deutsch-lateinischer Theil (drugi natis 1796}. 8", drugi natis ima 1832 
polstranskih stolpcev. 

Ali si je Jaklin vzet za zgled oni veiji slovar, ali tega manjšega, 
ni znano; verjetno je prvo. 

Tudi Vodnik je rabil Schellerjev slovar, >Da (Vodnik) an 
ifm deutsch - slovenisclien Theile (svojega slovarja) arbeitete, nahm 
a sich Adelungs grolles WOrterbuch und zur Vergleichung das Scliel- 
ierscbe zum Leitfaden-. fLaibacher Wochenblatt 1806, XXV.— XXVI>. 

Schellerjev veliki slovar je bil v oni dobi pač najobšimejše 
delo na tem polju (»Micli dUnkt, dafi mein Wijrterbuch ziemlich 
das vollstfindigste unter den bisherigen seio werde€, pravi Scheller sam 

Ne smem opustiti, da bi tu ne omenil nekaterih misli iz Scheller- 
jevih predgovorov. Na str. X.— XI. predgovora velikemu oemSko-latin- 
skemu slovarju čitain: »Es ist traurig, dafi unsere SchUler (auch oft 
Lehrer) so wenig deutsch temen. Ich ziele hieroiit nicht sowohl auf die 
Orthographie (in der beutiges Tages jeder kUnstelt und an der jeder 
zum Ritter werden will), , . . sondern vielmehr darauf, dafi man so wenig 
deutsche Ausdrtlcke recht vetsteht, folglich in aeinerSprache Fremdling 
ist. Unsere Kinder iernen, sobald sie laufen kOnnen, viel Latein, Fran- 
zCsisch etc. (wenigstens mllssen sie es lernen) ; ans Deutsche denkt 
niemand; das, denkt man, wiril sich von seibst lernen. Und dann sollen 
diese undeutschen Deutsche eine Menge deutscher sogenannter Eiercitia 
{worin sie das zehnte mat nicht verstehen) ins Lateinische und Fran- 
zOsische Ubersetzen. Welche UnmOglJchkeit ! Man tadelt die, die im 
Zimmer pflagen, saen, dUngen, aehiifen, fechten etc. Man sage mir, ob 
jenes nicht fast eben dasselbe sei?' 

Slično v predgovoru ročnemu slovarju: »Es ist Unsinn, etwas in 
eine fremde Sprache zu Ubersetzen, wa!) man in seincr eigenen nicht 
versteht.c 



^dby Google 



Tolmačenje Naratovega razvoja. 

a) 
Dogoše, rodno selo Naratovo, spadajo med tiste vasi 
hoške župnije, ki so leta 1785. dobile lastno lokalijo Sv. Ni- 
kolaja ter jo imele do 1. 1793., torej baš v dobi, ko je bil 
Narat goden za Ijudsko-Šolski pouk. Prvi in edini kurat 
Sv. Nikolaja je bil Ignacij Mrva, Kranjec po rodu (»Camiolus 
Moreitschensis«), vrstnik Pbhlinovemu pesniku in pospeše- 
vatelju šolstva Jos. Mtheliču, a o tem-le vemo, kako je v 
Radečah pri Zidanem mostu brezplačno dečke pripravljal za 
srednje šole.* 

Narat dijak v Mariboru (1791—17%?) 
Mariborska cerkev je takra.t slovenščini dala glas. Mesto 
je imelo svojega »slovenskega kaplanac: od 1.1745, je ob 
nedeljah in praznikih opravljal slovensko božjo službo pri 
podružnici Sv. Urha pred GraŠkimt vrati. Izza 1, 1775. je bil 
»cooperatbr slavonicust pri Sv. Urhu Josip Frauenberger. 
Ko pa je cesar Jožef II. 1- 1 786. ustanovil posebno predmestno 
»slovensko« župnijo, ji ni odkazal cerkve Sv, Urha, marveč 
cerkev dve leti prej ukinjenega kapucinskega samostana' 

' Oroien, Das BisOium etc. I. 293. — Slekovec, Odlieni Kranjci, 52, 
— O Miheliču sem pisal y »Izvestjih Muzejske^ druStva za KrAnjsko XIV.< 
(1904), str. 17. 

' Mariborski kapucini, ki so poldrugi vek prebili v GraSkem pred- 
mestju, ko je Jožef II. 1876 razpustil njih konvent, so imeli v svoji sredi 
tudi slavista, patra Bernarda; njegov rokopisni slovar iz I. 1760. je 
imel naslov »Dictionarium germanico-slavonicum tam antiqua quamnova 
usu recepta demonstrans, nec non alphabetum vetus glagoliticum a Cirillo 
et Methudio inventurni. Ta rokopis je imel pozneje Caf (Puff, Marbui^ 
in Steiermark, seine Umgebung, Bewohner und Geschichte I. 105, Tudi 
v »Marburger Taschenbuch 1.86-87). 



.y Google 



Dr. Friiu IlcSič: Iz prvili Časov romantike. |9 

(sedanjo frančiškansko cerkev) in je tu postal prvi župnik 
baš slovenski pridigar Frauenberger (do 1793),' 

Tudi jezuiti so imeli slovensko nalogo. Ko so se 1. 1757. 
nastanili v Mariboru, je metropoli! salcburški določil, da 
morata izmed njih vedno najmanj dva biti zmožna sloven- 
skega jezika. Po ukinitvi reda (1773) je ostalo sedem ex- 
jezuitov v Mariboru: »Sie wohnten in verschiedenen Hausern 
der Stadt, hielten in der Aloisikirche den Friihgottesdienst 
mit slovenischer Predigt , . .»* 

Ukinitev jezuitskega reda je bila znak bistveno izpre- 
menjenega državnega življenja. Jafefin.ska uprava, ki je di- 
rektno pred vsem uvaževala le nemščino, je indirektno zbu- 
dila življenje tudi v drugih jezikih. 

Že 1. 1780. je najti prvi sled oficijelnega razmotrivanja, 
ali bi ne bilo dobro pouk slovenščine uvesti na graSkem 
vseučilišču.* 

Poročevalec v šolskih stvareh pri »notranje-avstrijskem 
gubernijuc v Gradcu, ki je obsegal tudi Kranjsko, je bil 
gubemijalni tajnik grof E d 1 i n g {gubernijalni tajnik v Gradcu 
pač izza 1. 1788), prijatelj Kumerdejev, tisti mož, ki si je za 



* Tega >slovenskef:a<i pridigarja nahajam v nekaki posebni zvezi 
z Naratom. Bil je Se slovenski župnik v Mariboru, ko je Narat pohajal 
prve gimnazijske razrede; za njegovih poznejših gimnazijskih, filozof- 
skih in bogostovskih let je bil nadžupnik v Naratovem zavifaju, v Hočah 
(do 1801), a ko se je vrSii sestanek pri Sv. Urbanu, je bil nadžupnik 
ptujski. »ŽiveC vedno bolj zase bil je v svojem poklicu vseskozi vesten 
in natančen. V družbe ni rad zahajal, zato pa se je toliko rajSi bavil s 
Šolstvom; odgoja mladine, kateri je bil vedno iskren prijatelj, bila mu 
je naj prijetnejša zabava* (Slekovec, Škofija in nadduhovmja v Ptuju 
167—168). 

" Orožen, Das Bisthum etc. 1. 13 —14, — Slovenca sta takrat gotovo 
bila p. Blaž Spalatnik [Zaplatnik? Zaplotnik ?) in p. Ivan LažiC (LaSič?). 
Slovenec je bil brezdvomno tudi p. Juri GajSek, ki je kot ex-jezuit učil 
na humaniteti od 1784—1792, torej Se tudi takrat, ko je Narat bil v prvi 
Soli (MatjaSič, Fest-Programm, 108). 

• Krones, Geschichte der Kari Franzens-Universitat in Graz, 105. 



.y Google 



časopis za igodovino in narodopisje. 



Bolstvo na Kranjskem, osobito v slovenskem smislu pridobil 
toliko zaslug." Dne 11. junija 1792 je inspiciral osebno mari- 
borsko gimnazijo in prisostvoval izpitom. 

In grof Edling je imel za ravnatelja mariborski gimna- 
ziji vnetega prijatelja šole, mestnega župnika Andreja Kaučia 
(ravnatelj od 1785—1794). 

Zanimiv, toda po svojih vzrokih in virih še nepojasnjeri 
je dogodek pri šolski svečanosti ob koncu šolskega leta 
1790/91: učenec Josip Emenc govori o prednostih in koristi 
slovenskega jezika ! In tri leta pozneje se je določilo 20 Šti- 
pendij po 15 fl. iz verskega zaklada za one učence mari- 
borske gimnazije, ki bi se zasebno osobito marljivo učili 
slovenščine ter tako postali sposobnejši za dušno pastirstvo. 
V to svrho se je odredil za vsako leto pismen izpit iz slo- 
venščine, ki ga je imel do 1. 1804. vedno mestni župnik 
Andrej Kaučič.* 

Ko se je na tem zavodu tako-le uvaževala slovenščina, 
je bil njega učenec tudi — Ivan Narat. Skoro izključeno je. 
da bi se slovenskih izpitov ne bil udeležil »primus prae- 
miferf. 

Baš tista leta, ko je Narat pohajal gimnazijo, je bil 
profesor humanitete Juri Oblak, Kranjec, rodom iz Cirko^i 
(v Mariboru od 1793—1798),' posveten svečenik. 

Po tem takem ni dvoma, da je mogel Narat že v Mari- 
boru spočeti slovensko »mišljenje in čutenje«. 

' Apih, Zgodovina narodne Soie na Slovenskem (Letopis Mat- 
Slov., 1B94, 30 si.}. — Nekako istodobno z njim je priiet na Štajersko 
(za okrajnega Šolskega komisarja v celjskem okrožju) njegov slovenski 
prijatelj Kumerdej. 

' Glej »Časopis€ 1. str. 130—131. 

' V Šolskem letu 1793 je bil suptent gram ali kalnih predmetov na 
gimnaziji v Gradcu, 1794 suplent v Maribom, potem profesor istotam 
do 1798, tega leta prestavljen v Gradec, umrl 11. marca 1803, 461etslar- 
(Peinlich, Gesch. des Gvmn. in Graz; MatjaSiČ, Fest-Programm, 109). 



.y Google 



Dr. Pran Ileiič: Iz prvih časov romantike. 21 



Ko je Narat Študiral v Gradcu, cesarja Jožefa II. sicer 
davno ni bilo več med živimi, ,\ duh časa, ki ga je on hotel 
pokazati v uredbi konkretnih prilik, še ni zamrl. Univerza 
graška je bila še vsa jožefinska ; delovali so na njej možje, 
ki jih je jo2e6nska prosvetljtnost dvignila na odlična mesta. 

Tako je v »filozolijif (današnji sedmi in osmi Soli) pre- 
daval modroslovje profesor Ivan Nep. Wolf,' ki je bil 1. 1774. 
spoznan primernim, da zameni jezuitske uCne sile, a mate- 
matiko Fran Ješovsky, ki je bil 1. 1 786. namenjen profesorjem 
praktičnega prirodopisja v generalnem semenišču.* 

Takisto so na teologiji učili znameniti jožefinci; dogma- 
tiko je tradiral (izza šolskega leta 1800) Ivan Tretter, ki je 
učil v Gradcu že za generalnega semenišča, moralko Josip 
jiistel iz Ljutomeric na Češkem, ki je prišel v Gradec 1790 
s praškega generalnega semenišča, >ein kenntnisreicher und 
aufgeklarter Mannt' — znan kot pospeševatelj stotice slo- 
venskega jezika v Gradcu 1812 — osobito pa je poudariti 
Frana G m e i n e r j a , cerkvenega zgodovinarja, odločnega 
jožefinca, ki je na Narata mogel tem bolje vplivati, ker mu 
je bil ožji rojak.* 

V takem duhu je Narat dovršil svoje študije v Gradcu, 
Ni dvoma, da je bil jožefinec tudi on — do škofa ZSnger- 
leja in Slomška, ki sta na Štajerskem zatrla jožefinski duh, 
je bilo še daleč. 



' KoCevar po rodu, gojenec ljubljanskih Sol. 

' Verozakon takrat Se ni bil učni predmet iilozotije, a »akademski 
propovednikt je bil izza 1. 1792. Jakob Hussik, župnik v Mooskirchenu. 

' Krones, Geschicbte der Kari Franzens-Universitai in Graz 487 
Bil je tudi častni član kranjske kmetijske družbe (1815). Čeh po rodu 

* Sojen 1. 1752. v Studenicah na pristavi, lastnini studeni£kih do- 
minikank (Macun, Knjiž. zgod, 54). Gmeiner in pa jurist Neupauer (M; 
borCan po rodu) sta bila iliteramo najbolj delavna profesorja jožefinske 
dobe graSkega vseuCiliSCa in sta kot odločna joitefinca nastopala z be- 
sedo in peresom«. (Krones, op. cit. 469). 



.y Google 



22 časopis za zgodovino in narodopisje. 

2 Naratom zajedno so bogoslovje v Gradcu študirali 
Središčana Polanec in Modrinjak in PtiijČan Fran Gruber, 
prva dva posvečena eno leto pred njim, zadnji eno leto za njim. 

Modrinjak je Vrazu »slobodan um», a Modrinjak ime- 
nuje Narata izrecno svojega prijatelja: luč, v kateri nam 
stoji Modrinjak, nam razsvitlja tudi značaj Naratov, 

Isti Vraz imenuje Mih. Jaklina Naratu >pobratima i 
druga«, a Jaklin je začel svoje bogoslovne študije še vjože- 
finskem generalnem semenišču. 

Bila je to sploh doba, ko je baš razcvetel plod Jože- 
fovih cerkvenih uredeb.^ — 

A ti učenci jožefinizma s svojim delom že segajo v 
čase, ki jim je romantika dala svojo bojo. 

Ali nam zadnja, zlasti graška doba Naratovega razvoja kaže 
katero točko, kjer bi mogli iskati vpliv na njegovo slovenstvo?* 

Zametki idej leže sicer v duhu časa, a konkretnejšo 
obliko jim dajo običajno šele ali poedine jake osebnosti ali 
ožji prijateljski krogi. 

Za Slovence je očividno bil pomemben »kružok*, ki se 
je zadnja leta 18. veka sestajal v mali pritlični hiši gospe 
WaBtlnove na oglu Eggenberške in Anine ceste v Gradcu. 
Pod nje krovom so se zbirali vsak večer mladi ljudje, štu- 
denti, vse prijatelji in znanci domačega sina Ignacija Henrika 
Wastlna ter se svobodno razgovarjali o velikih dogodkih 
osobito na Francoskem, o Kantovi filozofiji in naravnem 
pravu »brez predpisanega komentarja*, o najnovejših pojavih 

' Župnik je v Mariboru Naratu bil jožefinec Kavčič; o njem gl- 
lanjski (Časopisi str. 130— 131 ; istotam omenjeni Čebul je bil v Mariboru 
katehet, ko je bil Narat že bogoslovec; v bližini mariborski je takrat 
deloval Se eden izmed tistih mož, ki jim je sekovski Škof I. 1787. radi 
tobože nepravovemih odgovorov pri izpitih vzkratil posvečenje, namreč 
Ivan KmiCnik (od 1799-1802 kurat pri Mariji v PuSCavi, od 1802-1B2S 
v Selnici). 

■ Stari zakon je Naratu v bogoslovju tolmačil bosonogi avguštiiiec 
p. A corde Jesu, Severin Dvorzak, novi zakon pa dominikanec Gundi- 
slav DernoSnik. KiikSna rojaka? 



.y Google 



Dr. Fran lle&it : Iz prvih časov r 



literature in politike, vmes pa tudi peli — njih >niati<, gospa 
VVastlnova, jih ni služila v krepilo le s »slovensko perutnino<, 
marveč je znala, prosvetljena kakor je bila, tudi sama sar- 
kastično izpregovoriti o takratnem svetu, osobito i o politiki, 
saj je imela spominov iz časov Marije Terezije in Jožefa II,' 

Izvečine so bili Študentje, prisedniki tega »revolu- 
cionarnega kružka«, Slovenci po rodu, vsaj iz Malega Sta- 
jerja doma. Bil je med njimi Konjičan Navršnik, tisti, ki 
ga je zanimanje za francosko revolucijo uneslo celo tja na 
nje pozorišče, v Pariz ; bil je med njimi Alojzij Perger, tisti 
Urbančan, ki je pozneje znamenito uplival na Danjka in 
njegove vrstnike, in pa očividno tudi Ignacij Zimmermann, 
Slovenjebistričan, Volkmerjev učenec, ki je (»als Staats- und 
Weltmann bekannt«) bil pozneje škof labodski, pa poleg 
Wartingerja Gottwei6. 

Drugi člani kružka mi niso znani, a to vem, da- so 
Wastl, Perger, Zimmermann ' bili po času rojstva najožji 
vrstniki Naratu, in več nego verjetno je, da je bil i on med 
»študenti-zarotniki« ali vsaj blizu njih.* 

Velepomembna je sigurno činjenica, daje bil Naratu vrstnik 
Štefan Modrinjak, gojenec hrvatskih učilišč. Kar je Miklošič 
o samem sebi izpovedal, češ: >V Varaždinu neje bilo narod- 
nega buditelja; no raba slavenščine v školi učila me je, da 
sem slavenski jezik v školi in življenju više ceniti znal, nego 
je to pri fantih biti moglo, ki so prihajali iz nemških škol 
v gimnazijo«, to pač smemo prenesti tudi na Modrinjaka in 
njegovo razmerje do Narata. 

' To nam poroča vnuk gospe IVaatlnove, Hofrichter v »Lebens- 
bilder aus der VergangenheiU (Graz, 1863), str. 37.-39. (in 46.-47). 
Poročilo je jako važno in zanimivo, ker nam kaže, kako je francoski 
prevrat irevolucioniral tudi slovensko mladež; zato ga v dodatku pona- 
tisnem v nadaljnje izsledovanje. 

» Wastlje bil rojen 1. 1775. ter je, dovrSivSi filozofijo, vstopili. 1776. 
za akcesista pri stanovskem knjigovodstvu v Gradcu. (L. 1800. je njegova 
mati, vdova po blagajniškem Cinovniku, bila paC £e mrtva; zakaj tedaj 



.y Google 



24 časopis la igodovino in narodopisjp. 

Od druge strani pa je po vsej priliki Harman, Kranjec 
po rodu, prinesel tja na sever tudi glas o Vodniku, njegovi 
Pratiki in Novicah. In še trikrat so se vršili Kavčičevi slo- 
venski izpiti na gimnaziji, ko je Narat že kaplanoval v Mariboru, 

»Als Hulf5quellen beniitzten wir verschiedene slawische 
Grammatiken und Lexica — polnische, bOhmiache, 
kroatische und — sogar russische«, nam zatrjuje Modri- 
njak. 

Od kod in kako so poznali hrvatske slovnice in slo- 
varje, tega ni treba razkladati ; druga pa je s poljskimi, 
češkimi in ruskimi knjigami. 

Usoda Poljske, ruska vojska na poti v Italijo, češki 
jezikoslovni preporod — to troje je brez sumnje delovalo 
tudi na Narata, Modrinjaka in prijatelje." 

Bila je sploh to doba, ko so na raznih krajih slovan- 



je stanoval v Elisabethg. 106). Pei^er rojen 1776, Zimmennann 1. 1777, 
a Narat tudi 1777 in Modrinjak 1774, Gottweiii pa 1779. 

O WasUnu in Zimmerniannu poroča Wuribachi »Mit Ignaz Zim- 
mermann, dem spSteren FUrstbischof, verband ihn (sc. Wastlna) inni(ce 
Freundschaft, er stand mit ihm als seinem ehemaligen Schulkameraden 
und Jugendfreund,- im vertrautesten persOnlichen und schriftlichen Ver- 
keiin. A Hofrichter (op. cit.) str, 31.: »Zimmermann gehOrte als Študent 
dnem Kreise an, von dem schon die Rede war (misli gotovo na str, 9 i 
und aus welehem tUchtige Manner filr Staat und Wissensi:haft hervor- 
gingen€, A na oni str, 9,: (Wartinger und Gottweili) gehOrten eineni 
Kreise an, von dem spater die Rede sein soli (str. 37 !). Josef Wartiiiger 
verlieli ihn, eben in Marburg seine Bestimmung suchend, zuerst, 
aber er galt in sclbem als der eifrigsle Vertheidiger der Menschenrechte, 
wie er auch spater noch oft in vertrauten Kreisen sich bitter gegen 
physische und psychische Tyrannei ausspracht. WartinKer je priSel v 
Maribor 1. 1802, a GottweiJi 1803. 

' O Modrin Jakovem slovanskem obzorju nam svedoči njegova 
pesem >Boiica Slovenka* (natisnjena v Zborniku Matice Slovenske 190*, 
str. 237-239). 

O početkih zanimanja za Ruse v dobi okoli 1800 gl. Popotnika 
1902, 173. Kako je pozneje zmagoslavje rusko(18l2) navduševalo napr, 
Jamika, nam kažejo njegova pisma (Jagit', Neue Briefe). 



.y Google 



Tir. Pran IlefiiS: tz prvih <Sasov romantike. 



<kega sveta klili slovarji ; Vodnik, StuUi (1801), Voltič (1803), 
Oobrovsk^ (1802), in Linde (1807), so tega priče..' 

Naj tu dodam še par poročil: dr, Jos. MurSec {r. 1807 v BiSu v 
Slov. goricah) piSe v svoji rokopisni avtobiografiji : »5 let starega so me 
miti poslali k županu, očetu Simerlu po vojake, ktere bi imeli prenočiti, 
ili bi jih dotno privedel. (Oča pa so morali z vozom po vojaško spravo.) 
Smchiaje in muzaje stopa 12 ruskih vojakih za menoj — svojim veli- 
kanskim vodjom. PriSedSi ž njimi k plitvemu potokecu ga bos prebredem, 
viijaki pa so prek in Se noter skakali in se radostno smejali ... Že 
dijak, sem onih dvanajstero Rusov nekikrat omenil; oča so pristavili: 
'7. Moskoviti smo lehko govoriti.i 

Nadalje nam pripoveduje Radoslav Razlag (Zora, jugoslavenski 
iaha\-nik 1852, 13S) o Kolomanu Kvasu (rojenem 1790): »Prvo ga pro- 
hudi slučaj, da se godine 1807 sastane s ruskimi Štajersku prolazečimi 
vujaci, s kojimi se podobro sporazumi naS narodi. 

* Izmed slovanskih slovarjev, ki so se snovali v začetku 1 9. veka, sega 
kranjski primeroma Jako daleč nazaj — LeStuHije v svojih začetki starejSi. 
Vodnikov slovarje bil nastavek Kumerdejevega truda, aKumerdej 
je že 1. 1779. govoril članom »Academiae operosorum Labacensium« : 
Meine Herren ! . . . wir wollen ein WOrterbuch, die Grundlage zur Sprache, 
mit gemeinschaftlichen Kraften verfertigen«. Potem pa se je stvar po- 
časi vlekla; prvi javni glas o Vodnikovem detu je prinesel dne ll.avg. 
1802 (5t 63.) bmski list iPatriotisches Tageblatt«. 

Ta prva javna vest o Vodnikovem slovarju se sicer omenja, a 
nikjer ne nahajam nje natančnejše vsebine ; zato jo hočem tu ponatisniti ; 
das) se namreč : 

An die Herren Linde und Wodnigg, in BetrelT eines slawischen 
Wi"irterbuchs. — Herr Linde, Sibliothekar Sr. Durchlaucht des Herm 
FOraten Czartorisky in Wien, giht ein polnisches WUrterbuch nach 
Adelung heraus, und nimmt dabei vergleichende ROcksicht auf alle 
slavischen Sprachen. Die bisherigen BemOhungen des Hem Linde er- 
hielten den ungetheilten Beifall der Gelehrten, und wurden auch in die 
Jenaer Literaturzeitving mit Auszeichnung aufgenommen. 

In Laybach lebt ein Lekstkograph der krainerischen Sprache 
lauch eines slavischen Dialekts!) der aber seine Arbeit noch unter der 
Hand hat. Er ist Professor der Poetik und heiftt : Valentin Wodni^. 
Da Herr Linde alle slavischen Sprachen vergleicht: so kommt 
nun auch die krainerische an die Reihe. Gewifi wird und muli Herr 
Linde wanschen, etwas Wahres und Richtiges von dieser Sprache zu 
vfissen. Alles, was bisher darllber ist geschrieben worden, ist fehler- 
haft; — auch warde ihm wohl schwertich jemand bessere Auskunft 
geben kOnnen, flber alles, was er nur hierinfalb wl)nschen kOnnte, als 
dies Hen Wodnigg wirkUch zuthun imstande ist. — 



.y Google 



To pa sedaj lahko trdimo: pred dobrimi 100 leti so 
naši jezikoslovci v Ljubljani (Kumerdej, Japelj, Vodnik), v 

Nun vei& ich von guter Hand, dali sich Herr Wodiiigg nicht 
nur gern zu aller Hilfeleistung heHieilassen wUrde, sondern dies thun 
zu kannen sogar wanscht ; indem ihtn diese seine Muttersprache am 
Herzeo liegt, und er dartlber nicht gern etwas Falsches, besonders in 
einem beifa)lswQrdigen Werke, ausgebreitet w(IiJte, 

Im Namen dieses Zweiges der Literatur wQnscht; ich daher, dali 
diese beiden wardigen M^nner sich in RUcksicht dieses Gegenstandes; 
einander naherten, und sich dartlber in Korrespondenz setzten. ich 
warde selbst diese literarische Bekaimtschaft in Wien eingeleitet haben 
allein da mir die Adresse des Herrn forsthchen Bibliothekars Linde 
nicht bekannt ist, ich auch zu wenig MuQe habe, ihn aufzusuchen: so 
bitte ich ihn hier Offentlich, entweder unmittelbar ^ Hemi Prof. Wod- 
nigg in Laibach zu schreiben, oder seine Adresse an das patr. Tage- 
blatt get^lligst einzusenden. 

Wicn den 7. Julii 1802. G. 

Nato je Linde v istem časopisu z dne 30. oktobra 1802 (St 86.) 
objavil svojo >Antwort auf die an mich und Herm Wodnigg geschebene 
Aufforderung : 

Freundschaftliche Haife kann einem, be^ionders da, wo man ihrer 
recht dringend bedarf, nicht anders als schr erwQnscht kommen. Ich 
eile daher, Ihnen meine Adresse mitzutlieilen, ■ indem ich bemerke, daB, 
ob ich mich gleich der thatigsten und huidreichsten UnterstOtzung 
Sr. Durchiaucht des Herrn FUrsten Czartoryski erfreue, ich glelch^vohl 
nicht farsthch Czartorj-skischer, sondern graflich Ossolynskischer Bi- 
bliothekar in Wien bin, und dali mir unter diesem Titel jedes Schreiben 
siclier zukommen wird. 

Wien den 18ten August 1802. 

M. Samuel Gottlieb Linde 
graflicli Ossolinskyscher Bibliothekar, der 
gelehrten Gesellschaft in Warschau Mi^licd, 

Ali se je korespondenca začela, mi ni znano. Med svojimi viji 
navaja Linde za >kranjsko narefjei : Bohoriča in Pohlina, za iwindijsko 
narečje«: Migiserjev »Diet. 4 linguarum« ("**)> celovSko gramatiko iz 
1. 1758, Zelenkuvo slovnico in Gutsmanovo (1799). Kranjsko narečje 
imenuje idijalekt, ki ga govore v Kranjski, malo različen od sosednega 
vindijskegat, a vindijski mu je »dialekt v Stiriji itd,, bližnji sosed 
kranjskega, zato čestokrat od njega nerazličeni. Ta ločitev »kranjskega^ 
in »slovenskega« jezika ni vsaj v duhu poznejšega Vodnika, 

Že prihodnje leto (1803) piiie Linde radi M^iserja Japeljnu v 
Celovec (Ljublj. Zvon 1886, 125—126). 



.y Google 



Dr. Fran IleiiČ : Iz prvih Časov romantike. 27 

Celovcu (Japelj) in na štajerskem (Narat in tovariši) Že ra- 
bili onodobno jezikoslovno literaturo drugih Slovanov. 
Bili so Slovenci, ker so vedeli, da so Slovani.' 



Prvi.zvezek Lindejcvega slovarja je izSel sicer Šele 1. 1807, a detal 
ga je Linde že davno prej ; v predgovoru fitamo, da je slovnik začel 
že v Lipsku, malo ga nadaljeval v VarSavi, a da se ga je na novo lotil, 
ko je koncem I. 1794. priSel v hiSo grofa Osolinjskega za knjižničarja — 
Osotinjski mu je pri delu bil to, kar Cojz Vodniku. — 

Dobrovski je začel svoj slovar I. 1798, StulH je svojega izdelal v 
dobi od 1760—1783 (tiskan 1801—1810). 

' Katere poljske, ČeSke in ruske knjige so rabili Narat in tova- 
riSi, o tem moremo le v obče govoriti, oziraje se na takratno jeziko- 
slovno literaturo drugih Slovanov in pa na znani zgled Kumerdejev, 
Japeljnov in Vodnikov. 

Kumerdej je rabit: za poljščino Ivana Monete »Enchiridion 
Polonicum« (1774), Gregorii Cnassii >Thesaurum Latino- Polono- Germa- 
nicum* (1780), Mihaela Abrahama Trotza »Nouveau Dictionaire Fran90is- 
.Allemand et Polonoisf (I -IV, 1771); — za če£čino; Konstancijevo čeSko 
slovnico (1705), slovnico iz 1. 1739., Maks. Šimka »Priročno knjigo za 
učitelja čeSke literature (1785) in »DictJonarium von dreyen Sprachem 
(1722); — za ruščino: Lomonosovo slovnico (1764), »AnfangsgrUnde der 
russischen Sprache, dem Wei&manischen Teutsch-lateinischen und ms- 
rischen Leiikon beigebunden (1731), Jakoba Roddeja slovnico in slovar 
[1773, oz. 1784), Svjetsko Skolo od Le Nobla (Svjetskaja Skola, Le 
Noble, 1761). [Ta dela so navedena v njegovem rokopisu iVersuch Einer 
Historisch-kritischen Krainisch-Slavischen Grammatik. 1791«, v Ijublj. 
ticejski knjižnici Mscr 347]. 

Japelj je rabil poleg mnogih slovarjev: za poljščino slovnico 
J. L. K. Bina (1790), Aleksandra Adamoviča in Ivana Monete (vpriredbi 
Vogelovi); — za češčino slovnico in slovar Karla Ignacija Thama (1801, 
oz. 1799), Pohlovo iBOhmische Sprachkunst« (1776); — zamSčino Lomo- 
nosova, Roddeja. (Po rokopisu iSlavische Sprachlehrei 1807, v Ijublj. 
lic. knjižnici.) 

Vodniku so služili poleg hrvabikih (Jambrešiča, Bclostenca, Della- 
belle, Stullija) Trota, Tham, Tomsa, Dobrovskj-, Rodde, Haym, 1. 1704 
v Moskvi tiskani iDictionnarium trilingue (Laibaclier Wochenblatt, 1806, 
XXV— XXVL) 

Kumerdej, Japelj, (Linhart) in Vodnik so po slovanske knjige segali 
v bogato zakladnico knjižnice barona Cojza, ki jim je bil plemenit mecen. 

Ko se je Japelj preselil v Celovec, si je pač sam nabavljal slo- 
vanske knjige; to se razvidi iz pisma, ki ga je 1. 1803. pisal Poljaku 



.y Google 



28 časopis za z^dovino in narodopisje. 

To je lik Ivana Narata, stoječ med »reprezentanti duha 
slavenskog od prošaste dobe*, ki jih slavi Stanko Vraz. 

Izraziteje se nam odraža brezdvorano s splošnega ozadja, 
ki ga je očrtal pevec cerovski ; ipak je še mnogo nejasnega 
na njem in mnogo negotovega. 

Nadaljnja izsledovanja bodo morebiti kdaj dotirala, kar 
je tu še nedognano, potrdila, o čemer tu samo ugibljemo, in 
tudi popravila, kar trdimo. 

Dodatek. 

Zgoraj omenjeni •kružok revolucionarnih Študentov« nam opisuji 
Hofrichter tako-le : 

An der alten Eggenbergerstralie in Graz, wo sich diese in dk 
neue Annastrafie mCIndet, Steht noch ein kleines unansehnliches HSuschen 
(sogar ebenerdig nur), und nimmt sich gegen die Prachtbauten dieser 
neuen We1t in nilchster NShe gar sonderbar aus. Dasselbe gebOrte in 
den letzten Jahren des vorigen Jahrhunderls der GroBmutter dt'% 
Schreibers dieser Zeilen (se. gospe Ceciliji Wastlnovi), die von ejner 
kteinen Pension und dem Ertrage des GSrtchens dabei lebte. Untrr 
ihrem Schutzc versammelten sich damals darin oftjunge Leute, die sich 
ureprUnghch ihrem Sohne, der spSter in der literarischen Welt eine 
RoUe spielte (I. H. Wastl) anschiossen, besprachen dort die Tagcs- 
ereignisse, die Erscheinungen in der Literatur usvj. und waren oft sehr 
guter Laune, wie es die Jugend und Freiheit mit sich bringt. Dafi aus diesem 
Krei.se spflter selbst Mftnner von hohem {innem und Suliern) Werthe hervor' 
gingen, w3re nur zu erw3hnen, weil alie vielstockig;en HSuser der neuen 
Hauptstralie zusammen, jetzt vielleicht nicht solche M3nner z&h)en! 

Hatten die Heiren »Mafireglen der damaligen Zeit gevvuCt, čii 
sich da allabendlich )Studenten« versammeln, die grofien Begebenheilen 
der Zeit (besonders den Gang der Revolution in Frankreich) erzAhleo, 
nber Kanfsche Philosophic und Naturrecht ohne vorgeschriebenen Coni' 
mentar verhandeln, die neuesten Erscheinungen der Literatur und Pnliiit 
des In- und Auslandes frei besprechen u. s. w. -— ja zt:itweise sogar 
Trink- und andere Licder ertflnen lassen — waren diese Bestellungen 
>im Gartenc wohl eingestellt oder sie selbst Alle bald sammt und 

Lindeju; prosi namreč Lindej a, naj ga poslužizlužiSko-srbskoinsIovaSko 
slovnico, >die ich zu Wien nicht zu kaufen bekam< (Ljublj. Zvon 1886, 126). 
Kdo bi bil na Štajerskem tak mecen, ki bi Naratu in prijateljem 
oskrboval slovanske knjige? Ne poznamo ga. 



^dby Google 



Dr. Fran liešič; Iz prvih časov romantike. 



sonders unsichtbar geworden, und hfltten ihre Bestiminung in entfernten 
Regimentom oder beim Fulirwesen (ein schon damals beliebtes Aus- 
kunftsmittel fllr solche Faile) gefunden ^ wie es bekanntlich so vielen 
unvoRiichtigen jungen Leuten erging — statt sie spSter Alle zu 
hohen Ehren kam en oder dure b innern Werth und s ti 11 e S 
Wirken gianzten. 

Unter diesem jungen Volke herrschte oft die heiterste Laune, 
besonders »wenn etwas vom Hausei' kam (die meisten waren aus Unter- 
steier zu Hause), wie im Wissen herrschte im GenieBen dann ein Com- 
munismus, und wenn die Eltem des Einen oder Andem «as schickten 
(ein alter Studentenbrauch) wurde Commere gehalten, statt philosofirt 
oder disputirt. Hatten Herr von Thugut und seine Helfershelfer davon 
gewufit, sie warden darin den Untergang der Osterreichischen Monarchie 
gewittert und dlcser Unterhaltung >im Gartent bald den Garaus gemacht 
haben — Grolimiltterchen aber schloii die Balken, bereitete »die win- 
dischen VOgeli zu und wechselte fleijiig die Fiaschen, ohne im Singen 
ein staatsgefahrliches Symptom zu finden, emtete aber auch dio An- 
erkennung dafOr, dafS ihr dies >junge Volkei, wie sie es stets nannte, 
Mann fOr Hann bis zum letzten Augenblicke in Liebe und Verehrang 
eigebcn war. 

Die meisten dieser Studenten ^aren Slovenen (wenigstens aus den 
•untern Gegenden« zu Hause), vertrugen sich aber ganz gut mit thren 
deutschen KoIIegen , . .i 

Nato podaja sliko Kopertina NavrSnika in Alojzija Pergerja, ki 
sta bila oba v krogu »na vrtu*. 



II. 

Nastanek In prvo Izdanje Murkovlh jezikoslovnih del. 

(IB29-1833.) 

Še živž, ki so ga poznali, hoškega dekana Antona 
Murka! Ko je na starega leta dan 1871 umrl, so se pač 
spomnili, daje bil to nekdaj »scriptorslovenicus* — nekdaj! 
Zakaj skoro 30 let mu je praznovalo pero in 40 iet je do 
njegove smrti poteklo, odkar je zašumelo prvič njegovo ime 
po slovenskem gaju. 

Vsi, ko so dovršili srednjo šolo, vedo, da je Murko v 
Prešernovih (Vrazovih) časih, v tridesetih letih minulega veka 



' Prevod slovenskega i; 



.y Google 



30 Časopis za zgodovino in narodopisje, 

spisal slovnico in slovar, oboje epohalno v zgodovini sloven- 
skega jezika. " 

Vprašam: »Kdaj jih je izdal? Kak jim je naslov?* 
Odgovor: »1832 oz. 1833. Natančni naslov je najti v literamo- 
zgodovinskiH in bibliografskih spisih.« 

Toda žalibože se nam zmedejo letnice in naslovi, ako 
si jih pogledamo v .Letopisu Mat. Slov.. 1880, 239 aH v 
PleterŠnikovem slovarju XIV. -XV. ter jih primerjamo s 
podatki po drugih knjigah, na pr. v Simoničevi Bibli- 
ografiji, 

Skušajmo malo natančneje določiti nastanek in izdanje 
Murkovih jezikoslovnih del! 

A. 
Tisk in izdanje. 

§ '■ 

Poziv Ferstlnove knjigarne, 
V dobi, za kojo nam gre (okoli 1829), knjigar ni bil 
baš v zadregi, Če mu je bilo treba postreči s slovensko 
slovnico ; osobito je bila na Štajerskem na razpolago Danj- 
kova slovnica (1824), prodajal pa seje v Gradcu tudi Metelkov 
»Lehrgebaude« (1825).' 

Teže mu je bilo kupca poslužiti s slovenskim slovarjem; 
PohHn je bil že davno — obsojen in jedva v trgovini do- 
biten; Gutsmanna je pač še 1. 1829. ponujala graška knji- 

■ >Steyer[nilrkisches IntelligenEblatt zur Gratzer Zeitung z dne 
4. in 18. marca 1828 je prinesel »Literarische Anzeige fUr Freunde der 
sluwenischen Literaturi, čeS, bei Damian und Sorge, Buchh^ndlern io 
Griltz, Sporgasse Nr. 89 ist zu haben: Lehrgebaude der sloweniscben 
Sprache . . . von Fr, Metelko . . , razen tega Potočnikove »Svete pesnie« 
in več Zalokarjevih del. Naznanilo pravi, da je Metelkova slovnica 
»(ein) vortrefflich geratenes Werk, wie sich der rUhmlicIist bekannte 
Hr. Dobrovsky Jn einem Schreiben an den Herm Verfaaser ausdrllckt 
und wetches Hr. Schafarik in seiner Geschiclite der slavisclien Sprache 
und Literatur unter die besten bis jetzt erschienenenslavischen Gramma- 
tiken zthit . . .• Gulsmanova slovnica je bila baS leta 1829. šestič izdana. 



.y Google 



Dr. Fran Ile£ič: Iz prvih časov romantike. 31 



gama Damian & Sorge/ a ta slovar se je zdel že >sehr 
wortarmt in slov.-nemškega dela skoraj ni bilo. 

Narat je utonil, Jaklinovo in Vodnikovo delo so za- 
držale časov sile, Primic je obtičal, Danjkov tobožnji izdelek 
Še ni zagledal belega dne. 

Čim teže pa je bilo dobiti slovenski slovar, tem bolj 
se je moralo množiti povpraševanje po njem, odkar so spričo 
novega duha tudi vladajoči krogi začeli uvaževati slovenski 
jezik ter je z 1. 1823. zopet oživela stolica slovenskega jezika 
na graškem liceju (vseučilišču). 

»Častniki in uradniki so pogosto izpraševali po slovenski 
gramatiki in slovenskem besednjaki . . .t' Tej opetovano ob- 
Cutni potrebi je bilo treba doskočiti. 



Ko se torej razmere bile take, je bilo Citati v »Steyer- 
markischem Intelligenzblattu zur Gr^tzer Zeitung« od pone* 
deljka, dne 1. junija 1829 sledeči poziv: 

Aufforderung. 

Die Ferstrsche Buchhandlung in GrStz wUnscht zu 
verlegen ein: 

Deutsch = Wendisches Wendisch = und Deutsches 
TaschenwOrterbuch, 
nach der Art und Weise, wie auch nach dem Umfange der 
Leipziger Tauchnitz'schen Taschenw6rterbucher 
von der Deutschen, Englischen und Italischen Sprache bear- 
beitet; mit AutfUhrung aller Wendischen Dialecte in 
Steyermark, Karnten und K r a i n (Inner6sterreich) ; 

' »Steyermarkisches Intelligenzblatt zur Gratzer Zeitung« z dne 
4. aprila 1829; knjigarna je prodajala ta Gutsmanov slovar iz 1. 1789., 
»in mannorirteii Papier steif gebundent, za 4 fl 15 kr CM. 

' Dav. Trstenjak v »Zori* 1872, 24. 



.y Google 



32 Časopis za zgodovin o in narodopisje. 

und mit zwey gramniatikalischen Einleitungen 
(kleine Sprachiehren), fUr Deutsche zum Deutsch = Wen- 
dischen Theile zur Erlernung der Wendischen Sprache, fur 
W e n d e n zum Wendisch = Deutschen Theile zur Erlernunc 
der Deutschen Sprache, filr welche fleiGige Bearbeitung sie 
einen sehr anst^digen Ehrenlohn (Honorar) biethet, wk 
(iberhaupt sie sich zur 

Druckiegung von Original = Handsch ri ften 
empfiehlt. 
Gratz im Juny 1829. 

Joh. Lor. Greiner, 
Besitzer der Ferstrschen Buchhandlung. 

Iz poziva povzemamo: 

1. Knjigama je želela žepni, priročni slovar s slov- 
niškim uvodom. 

2. Kakor je gotovo, da je pozivu prvi in vnanji povod 
bilo povpraševanje po slovenskem slovarju,' je vendar tiskarna 
hotela imeti tudi slovar in slovnico za priučenje nemškega 
jezika; namera, ki jo kaže poziv, sega torej čez očividno 
prvotni povod. 

3. Knjigarna je poudarjala vsa notranjeavstrijska na- 
rečja, torej vseslovenski značaj slovarja; v tej želji smemo 
videti reakcijo zoper Danjka pa tudi Metelka, ki sta uva- 
ževala prvi le iztočno-štajersko, drugi kranjsko govorico. 
S tem je pa knjigarna prav za prav že a priori ustanovila 
črkopis — niti v danjčici niti v metelčici ni mogel pisati 
tisti, ki je hotel Žetji knjigarne ustreči ter se ozirati na vsa 
slovenska narečja, 

' Prim. zgoraj navedene besede Dav. Trstenjaka. Murko sam pravi 
v uvodu slovnice (VII), da se je lotil dela, »um einem bisher mehrfach 
fUhlbaren BedOrfnisse abzuhelfeni: ta trditev, ki jesicerlocuscominuiiis 
tudi nepotrebnim knjigam, je tu verodostojna. Glej Se sledečo opombo ! 



.y Google 



Dr. Fran IleSič: Iz prvih časov romantike. 33 

Kdo je tiskarni v tej zadnji stvari svetoval, tega ne 
ifm. Vsekakor je bilo tako misel lahko spočeti spričo debat, 
Sn so se o črkopisu vršile že izza 1. 1827. (javno v graškem 
•Der Auftnerksamet in Ijublj. »Iilyr. Blatt«). — 

Ta poziv je bil nekaj posebnega, novega, nekaj takega, kar 
li bilo par desetletij prej v Gradcu nemogoče. Da knjigama javno 
razpisuje slovenski slovar in obeta zanj »pošten honorar!« ^ 

Vstajali so pač novi časi in knjigama jez njimi računala. 

Zajedno naj bi poziv obistinil nakano, ki jo je imela 
knjigarna že izza leta 1828 in ki jo razkrivajo tudi zadnje 
liesede poziva samega, namreč, zalagati le izvirna dela. 

V >Steyermarkischem Intelligenzblattu« z dne 10. nov. 
1828 (in pozneje parkrat) je citati to-le naznanilo Ferstlnove 
knjigarne ; »Nachdem Endesgenannter von nun an seine 
Verlagsuntemehmungen nur blofi auf Originalwerke (Ma- 
niiscripte) ausdehnt, so empfiehlt er sich den T. H, H, Ver- 
fassern derselben zu deren Verlagsiibernahme gegen 
>o 1 i d e und prompte Honorierung, verbunden mit 
surgfkltigster Beachtung auf typograph isch-elegan te 
Ausstattung in Papier und Druck. Joh. Lor. Greiner. 

Iz tega splošnega načrta je spričo istinitih popraševanj 
potekel konkretni poziv na slovenski in nemški slovar. 

Inicijativa za prvi vseslovenski slovar gre torej razvoju 
Ferstlnove knjigarne.* 

< lEs ist eine erfreuliche, und in unseren Gegenden fast neue 
Erv:heinung, dali die FerstVsche Bucbhandlung in Grfltz, um der Nach- 
fiage zu genOgen, die slavischen Gelehrten OSentlich zur Ausarbeitung 
anes Worterbuches aufforderte*, je zatrjeval Kopitar, poroCajoč oMurku 
lOsterr.Beobachtert z dne 1 1 . okt. 1832 in ,Der Aufmerksaroe' z dne 16. okt). 
• V Intelligenzblattu z dne 31. jan. 1829 je citati sledeče »Svarilo*: 
Nacbdem scUon mehrmahls in der Untersteiermark auf meinen 
Namen GeldbetrSge ohne meinem (!) Wissen und Wollen entlehnt wutden, 
soerklare ich hiemit Offentlich, dafi ich solche BetrSge, die ohne einer (!) 
von mir eingebSndig unterfertigten Atiweisung an wera (!) immer aus- 
bezahlt werden, nicht erstatte. Joh, Lor. Greiner, Buch-, Kunst-, Musikalien- 
und Papieriifindler. —Tudi zgoraj podana poziva kažeta včasi čudno slovnico. 



^dby Google 



34 Časopis la zgodovino in narodopisje. 



Poziv na sestavo slovarja in slovnice je objavljen le 
enkrat; iz tega smemo pač sklepati, da je bil odziv hitro 
za njim. 

iGreiner naprosi Murka, ki mu je bil znan kot z umom 
nadarjen mladenič, naj se loti sestave slovenske slovnice«, 
pripoveduje Davorin Trstenjak (Zora 1872, 24). Pa najsi je 
Greiner Murka naprosil, ali se je Murko sam ponudil,' to je 
verjetno, da drugih ponudeb sploh ni bilo; Danjčičarji poleg 
svojega načelnega naziranja o črkopisu in knjižnem jeziku 
pozivu niso mogli slediti, na Koroškem pa je Jamik delal 
za Kleinmayerjevo knjigarno v Celovcu. (Prim. spodaj B, § 3.!) 

§2- 
Naznanila knjigarne o dovrševanju Murkovega 
slovarja in slovnice. 
Do maja meseca 1, 1831. je Markovo delo dotle dospelo, 
da je knjigarna mogla vabiti na predplato; v »Steyermarki- 
schem Intelligenzblattuc z dne 25. maja navedenega leta je 
naznanila, da izide Murkov »Slovensko-nemški ino nemško- 
slovenski Ročni besednik, zraven kratkega navuka za Nemce« 
do konca tega leta na 25 — 30 tiskanih polah.* 

■ Misel je ležala v potrebah in duhu onega časa. Važna je Murkova 
izjava v uvodu slovnice, ki sem se je taknil ie v predpredzadnji opombi, 
ki pa jo moram tu dopolniti : »Um einem bisher mehrfach ftlhlbaren 
Bedflrfnisse, wenn auch nothdUrftig, abzuhelfen, habe ich aufgemunlert 
durch die . . . von Seile der Fr. Ferstl'scher Buchhandlung ergangene 
Aufforderung, ein . . . WOrterbuch zu schreiben angefangen . . .• Ali je 
Murko že prej mislil na slovar in mu je Ferstlnova ponudba le priSla prav ? 

Gl. § I. v poglavju C, predzadnjo opombo! 

» Naznanilo knjigarne z dne 25. maja (ponovljeno 1. in9. junija) I63t 
se glasi : PrSnumerationsanzeige von der Franz Ferstl'schen Buchhandlung 
(Joh. Lor. Greiner) in Gratz. Im Verlage dieser Buchhandlung erscheint; 
Slowenisch = deutsches und deutsch = slowenisches Handw6rterbuch, 
nebst einer kurzen sloweoischeii Spracblehre fUr Deutsche. Nach 
den Volkssprecharten in Steyermark, Karnten, Krain, uud in den west- 
lichen Districten von Ungam, bearbeitet von A. J. Murko. (25— 30 Druck- 
bogen in Kleintjuart zu 32 Spaltseiten stark). — Slov^fko-nžmfhki ino 



iy Google 



Dr. Fran DešiS: Iz prvih časov romantike. 35 



Dne 23. januarja 1832 {istotako dne 28. januarja in če- 
trtega februarja) je naznanil .Steyermarkisches Intelligenz- 
biatt zur Gratzer Zeitung« subskribentom Murkovega slo- 
varja, da je izSla slovnica na 14 polah in slovensko-nemški 



nemfhko-slovdnfki RdzliDi befčdnik, sraven kratkega navuka sa Nemze. 
Kakor fe flovčnfhina govori na Shtajerfkem, Kordfhketn, Kržjnfkem, 
ino v' sahodnili ftranih na Vogerf kem. S 1 o fh i 1 A. J. M u r k o. — Gemafi 
meiner Auffordening zur Verfassung eines slowenisch-deutscheii und 
deutsch-slowenischen WOrterbuchs fQr alle Sprecharten der vormahls inner- 
Osterreichischen, nun steyerisch-iltyrtschen SIowenen, we!clie ich vor iwey 
Jahren in den OfFentiichen BlBttem dieser LOnder bekannt gab, erscheint 
Dun das oben angezeigte WOrterbuch, als das erste und dermahleo 
einzi;;e in dieaem Sprachfache. Nachst der au&eiat mahevoUen Arbeit 
des Verfassers (denn jeder Anfang ist schwer, besonders, wenn dem 
Bearbeiter so weniges Material zu Gebothe steht, wie hier der Fall war, 
und er meist aus seinem eigenen Sprachreichthum zu schspfen gezwungen 
isl)verdaiikt dieses Werk sein besseres Gelingen den gfltigen Berathungen 
und UnterstUtzungen des Heim Kopitar, Custos an der k. k. Hofbibliothek 
zu Wien, sowie die besondere Correctheit des Werkes durch die ge- 
□aueste Correctur ; erstlich, des Verfassers selbst, dann durch Herm 
Quali, Professor der slowenLschen Sprache zu GrStz, verbOrgt wird. 
Uebrigens bedarf es wohl kaum ejner besondeien Ueberzeugung, daiJ 
ein solches ■WOrterbuch fUr Jeden, der in den herrlichen Gebiethen der 
Slovenen als Priester, Beamter, Arzt, Schulmann oder als MilitSr, kurz 
in was immer fQr einem Stande \virkt und lebt, hOchst nothwendig, ja 
geradezu unentbehrlich ist, wenn er seinem Berufe als voUkommen 
braucbbar entsprechen, oder doch kein Halbling in seiner Gegend 
seyn will. 

Uro nun einerseits diesem Bedllrfhis durch die mOglichste Preises- 
billigkeit willfthrigsl entgegenzukommen, anderseits aber eine dem 
Bedarf entsprecbende Auflagezahl bestimmen zu kOnnen, erfiffne teh 
hiermit eine Subskription mit einer diese verbtlrgenden Vorausbezatilung 
von 1 fl CM. fUr das Eieniplar, welche Unterzeichnung und Voraus- 
bezahlung nur bis 1-Ju1y dauert. Nach Erscheinung des Werkes (bis 
Ende dieses Jahres) wird der Preis also berecbnet: 

1. FUr die T. H. H. Subskribenten, welche schon t fl als Btirg- 
schaft fflr sichere Abnahme bezahlt haben, und sich dadurch als Unter- 
stOtzer dieser Untemehmung bewahrten, wird dann der Druckb<%en, in 
Kleinquart, auf weiQes Papier mit aeuen Lettem gedruckt, 32 Spalt- 
Seiten stark, nur zu 3 kr. CM. berechnet und erhalten die T. H. H. Ab- 

r ihre Eiemplare in steifen Einbanden, gut gebunden, geliefert. 



.y Google 



časopis za zgodovino in narodopisje. 

del slovarja na 25polah; »diedritteAbtheilung: das deutsch^ 
slovenische W5rterbuch erscheint bis Ostern 1832, bis dahin 
auch der Subscriptionspreis dauert, welcher nach Ostern 
d. J. in den bedeutend erhOhten Ladenpreis ObertriH*. Po- 
sebe zase se je pa prodajala očividno le slovnica.' 

Brezdvomno je torej, da je januarja meseca 1. 1832. 
poleg slovnice bil tiskan tudi slovensko-nemški del slovarja;* 

II. Der Ladenpreis wird dann fUr den Bogen zu 6—8 kr. CM. 
festgestellt, und die Eiemplare in dem daraus entfallenden Werte un- 
gebunden verkauft. Joh. Lor. Greiner. 

Auch wird bey nachstehenden Buchbindern in beygeEetEten Ort- 
schaften Unterzeichnungen und Vorhineinbezablungen angenommen, und 
zwar: in Cilli bei Geiger, in Marburg bei Ferlinz u. Geist, in Pettau 
bei Spritzey, in Radkersburg bei Weitzinger u. a. 

' Naznanilo v Intelligenzblattu se glasi : In der Franz Ferstl'schen 
Buchhandlung (Johann L. Greiner) in Gratz in det Herrengasse Nr. 199 
ist erschienen : Von dera auf Prftnumeration angektlndigten A. J. Murko's 
HandwOrterbuch der slowenisch = deutschen und deutsch = slowenischeii 
Sprachen (I!), nebst einer kurzen Sprachiehre fUr Deutsche, nach den 
Voikssprecharten der Slowenen in Steyennark, Kamten, Krain und 
Ungams westlichen Districten. Slov^nfko-Nčnifhki ... na Vogerfkim. 
I. die Sprachiehre, 14 Bogen stark. II. das sIowenisch-deutsche Hand- 
wOrterbuch, 25 Bogen stark. Daher belieben jeneT. H. H. Subscribenten, 
welcbe einen BUrgschaftsguIden bereits erlegt haben, nachtraglich 
fUr den Bogen drey Kreuzer CM, auf milchweiBen Velinpapier (Pracht- 
ausgabe) fQr den Bogen sechs Kreuzer CM., also im Ganzen nebst 
dem Umschlagsbogen fdr XXXX Bogen bey Abholung dieser beyden 
Abtheilungen in steifen EinbSnden gut gebunden, zu erlegen: Filr 
die ordinSre Ausgabe 2 fl. — Velinpapier- A uagabe + fl CM. Die dritte 
Abtheilung .. Cg I- zgoraj vtekstu!). — Einzeln.wird nun gegebeni 
Hurko's slowenische Sprachiehre fUr Deutsche. Nach den .. . Grfitz 1832 
steif gebunden I fl. — SchOnste Velinpapierausgabe 1 fl 45 kr. 

Unterricht in der slowenischen Sprache wird von dem Verfasser 
dieser Werke ertheilt, weshalb sich in anfangs beaannter Buchhandlung 
anzufragen ist. 

• Dne 27. decembra 1831 je pisal SestoSolec Caf svojim roditeljem 
iz Gradca: »Tiste slovenske bUkve, tisti WOrterbuch skoro je dobiti, 
kak je (Divjakov) Anzek Vmarburgi pri Geisti ein Rainisch srebra že 
plača. Toti Warterbuch obstoji streh BUkv, no vala 3 fl 4-2 kr CM. 
Dvojne bUkve se zdaj ob treh Kralah "dobijo, ene pa obletencab.i 
(Zbornik Matice Slov., 1900. str. 181). — F. Geist je bil knjigar vMariboru. 



.y Google 



Dr. Fran UeSič: Iz prvih časov romantike. 37 



a gotovo pa je istotako, da do Velike noči tega leta nemško- 
slovenski del slovarja ni zagledal belega dne, da ga sploh 
ni bilo celo leto 1832., izšel je marveč še le 1. 1833. 

Ferstlnova knjigama je v teh letih očividno dobita 
veselje za trgovino s slovenskimi knjigami. Naznanjajoč 
kompletno* Murkovo delo (oba dela slovarja in slovnico), 
je v »Steyermarkischem Intelligenzblattu« z dne 29. julija in 
5. avg:usta 1833 javila, »dali in obgenannter Buchhandlung 
von nun an ein moglichst vollstSndigstes Lager der kSrntne- 
risch-krainerisch-steyerisch-slovenischen Lite- 
ratur aufgestellt ist und dieses Fach der Literatur als eine 
besondere Geschaftsabtheilung mit vaterlandischer Lust und 
Liebe aiso gepflegt und erhalten wird, dafi sowohl die alteren 
als die neueren, wie auch die neuesten Produkte dieser Zunge 
imnier vorrathig um die Lokal- Originalpreise zu haben 
sind>. 

§3. 
Podatki o času tiska v knjigah samih. 

Nekoliko podatkov o tisku nahajamo v knjigah samih. 

Uvod slovnici je pisal Murko >Wien im November 1830«; 
kakor je naravno, je pisal ta uvod, ko je bila slovnica že 
dovršena; to se mi zdi nedvomno spričo sledečih njegovih 
besed : »Ueber die Einrichtung des Worterbuches selbst, 
dessen erster Theil nSchstens, der zweite aber um 
Ostem kiinftigenjahres (1 832) die Presse verlassen 
diirfte, werde ich beim Erscheinen de,sselben am gehorigen 
Orte das Nothige angeben« (str. VlIL) in zopet: »Ichhabe 
wichtigere Verschiedenheiten und Abweichuugen in dem 



' Podatki o ceni v tem naznanilu : »(Murkov besednik) II Theile, 
gebunden 4 fl. — Velin-Papier Ausgabe 5 fl. — Dessen (se. Murkova) 
Theoretisch-praktische slovenische Sprathlehre fQr Deutsche nebst Ge- 
spriichen und slovenischen Obersetzungsaufgaben. Gebunden 1 fl. 
Alle III BSnde zusammen (das WOrterbuch und die Sprachiehre) kosten 
getmnden 4 fl 30 kr, Velinpapier Ausgabe 6 fl« 



.y Google 



?^ t ^opis ^a zgodovino in narodopisje. 

deutsch = slovvenišchen Teile des WOrterbuches . . angezeigi 
und in gegenwartiger Sprachlehre diese nShere Bt- 
zeichnung unterlassen, weil sie dann beim Erscheinen des 
WOrterbuches nachgeschlagen werden kann* (str. X.) in 
tretjič: »Ich habe . . . . ein slowenisch = deutsches m\ 
deutsch = slovvenisches Wčirterbuch zu Schreiben angc- 
fangen, zu dem vorliegende Sprachlehre die Einlei- 
tung bildet und zu dessen leichterem Gebrauche unentbehrlich 
seyn wird, weil sie so Manches ausfOhrlich abgeh andeli 
enthSlt, was im Wf»rterbuche, wie nattlrlich, nur kun 
angedeutet ist, oder als bekannt vorausgesetzt wird , . > 
(str. VIII.) 

Iz teh izvajanj Murkovih sklepam: 

1. slovnica je dodelana {»gegenwartige, vorliegende 
Sprachlehre«); 

2. pisec pa izdeluje tudi slovar in sicer oba dela (»ichhabe 
ein s]owenisch-deutsches und deutsch-slowenisches W6rter- 
buch zu schreiben angefangen«); izdelovanje je donekle že 
dospelo, tudi nem ško-slo venski del (»Ich habe wichtigere 
Verschiedenheiten in dem deutsch = slovvenische Theile... 
angezeigt . . .,« a 

3. dodelan Še ni noben del: prvi del utegne iziti )nach- 
stens«, drugi pa o Veliki noči prihodnjega leta (1832). 

Predgovor je sicer datovan in (gotovo) tudi pisan 
novembra 1830, a v njem samem je zavzeto stališče leta 1831; 
zakaj »prihodnje« leto mu je leto 1832. Naravno! Murko se 
je v predgovoru postavil na stališče dotiskanega dela, mi 
stališče či talca!' 

' To velja o časovnih podatkih predgovora; zato tudi pravi, Ja 
je poziv Ferstlnove knjigarne izSel *vor nun tnehr als swei Jabrem : 
poziv je izSel 1. junija 1829, torej je izraz »vor nun mehr ais zwei 
jahreni rabljen s staliSča jeseni 1831. (Na naknadne korekture teb po- 
datkov med tiskom ni misliti ; zakaj v tem slučaju bi bil paC tutti iz- 
premenil datum »Wien im Nov. 1830«.) 

Da je delo samo 1. 1830. dospelo dotle, kjer si ga mislimo po 
predgovoru, priča tudi pogodba, ki jo je sklenil Murko z Greineijtim 



.y Google 



Dr- Pran IleSiČ: Iz prvih časov r 



4. Mislil sije Murko očividno stvar tako: Slovnica 
in prvi del slovarja izideta tekom leta 1831, slovnica najprej, 
slov.-nemški slovar potem >n3chstens(. 

Kdaj bi bil ta »nScbstens?« V tem oziru nam nekoliko 
pove naznanilo Greinerjeve tiskarne, ki ga čitamo na Slov- 
nici in sicer na vnanji strani zadnje trde platnice; tam je 
naznanjeno celo delo v treh delih, namreč: 

I. Die Sprachlehre, welche nun zu haben ist. 

II. Das slowenisch = deutsche Handw6rterbuch, 
welches bis Ende diesesjahres beendigt 
wird. 

III. Das deutsch = sIowenische Handwarterbuch , 
we!ches bis Ostern 1832 erscheint. 

Ako si mislimo, da je to naznanilo na platnici bilo 
tiskano, ko je delo (slovnica) bilo že tudi gotovo (dotiskano), 
je vidno, da je slovnica bila gotova tako kam do sep- 
tembra 1831 (gl. prejšnjo opombo!) in je Murkov >nachstens<: 
tolmačiti s koncem 1. 1831. 

V istini pa sta obe knjigi bili naznanjeni skupaj še 
le 23. jan. 1832.' Stvar se je torej zavlekla: slovnice ni bilo 
dobiti sredi 1831, slov.-nemškega slovarja še ne ob koncu 
istega leta, kamoli nem ško-slo venski del o Veliki noči 1832. 
Zakaj da se je ta zadnji del zavlekel toliko, temu se čudimo 
tem bolj, ker je bil Še celo v začetku 1. 1832. obečan za 
Veliko noč.* 

17. jul. 1830 {objavljena v slov, prevodu v Let. Mat. Slov. 1880, 231); 
v njej čitamo: iGospod Ant. Murko, sedaj v Gradcu, prepuSČa gospodu 
J. Lovrencu Greinerju . . . svoj slovensko-nemSki in nem Sko-slo venski 
slovar z ozirom na na narečja v Stajerju, v Korotanu in Kranjski s 
kratko slovnico za Slovence, da se morejo nemški in za Nemce, da se 
morejo slovenski učiti, v natis in založbo za vse poznejše natise«. 

• Prim. Cafovo pismo v opombi na koncu § 2.! 

* Naslanjaje se pač na naznanilo osobito na platnici slovnice, je 
Lubomir-SiomSek Se dne 10. marca 1832 pisal v »Carinthiji*, daU der 
zweite Theil (des WOrterbi]ch) laut AnkUndigung bis Ostern mit Setin- 
sucht erwartet wird. 



^dby Google 



časopis za zgodoi 



Letnice osobito na slovarjih. 

Kjerkoli se imenuje Murkovo delo, povsod čitamo za 
Slovnico letnico 1832 (to se sicer ne zlaga s tiskom, ali ta 
letnica stoji na vseh znanih primerkih, in dobiti je bilo 
knjigo res Šele v začetku tega leta),' za Slovar (razen pri 
Pajku v Let. Mat. Slov. 1880, 239 in pri PleterŠniku) let- 
nico: 1833.S 

Ta zadnja letnica se prilega drugemu delu slovarja; 
prvi del pa je bil v knjigotrštvu naznanjen brž po Novem 
letu 1832, zato bi vsaj na tem prvem delu pričakovali let- 
nico: 1832. 

Dr. Pajek imenuje na omenjenem mestu slovensko-nemški 
del slovarja z letnico 1832 poleg nemško-slovenskega dela 
iz I. 1833. 

Izprva sem imel letnico 1832 v Pajkovi navedbi za 
pomoto; a temu ni tako; sedaj poznam dva primerka, ki 
kažeta to letnico, eden je v mariborski gimnazijski, eden pa 
v ljubljanski muzejski knjižici. 

< Jako Eudno je pa to ; zgoraj navedeno naznanilo na zadnji plat- 
nici slovnice je podano s stali££a leta 183t., a na sprednji platnici je 
tiskana letnica 1832; to'opreko si tolmačim tako: naznanilo na zadnji 
platnici je imelo služiti le za zasebno pojasnilo odjemalcem (tako rekoC 
namesto posebnega dopisa), pri letnici na prednji platnici in 'na naslovnem 
listu pa so posegli za eno leto naprej, da bi tako vse delo imelo eno 
letnico; naCrt je bil paC ta: kompletno naj bi iziSlo delo do Velike noCi 
i. 1832; in to letnico naj bi nosili vsi trije deli celotnega dela, ki je 
bilo osnovano kot enota; osobito se je slovnica, zgolj uvod slovarju, 
ravnala po njem, ga čakala in sprejela letnico, ki bi sodila prav za prav 
le njemu. 

' Cigale v uvodu Wolfovemu nemS ko -si o venskemu slovarju (VI), 
1860; MikloSič v Slovenskem Berilu za osmi gimn. razred (52), 1881; 
Marn, Jezičnik XXIV. 26; Macun, Knjiž.zgod. Slov. Štajerja (109), 1883: 
Šket, Slovstvena čitanka (199), 1893; Glaser. Zgodovina slov. slovstva 
(II. 190, 257), 1895; Simonič, Slov. bibliografija (suh Murko), 19«. 



.y Google 



Dr. Fran IleSič: Iz prvih Časov romantike. 41 

To sta trdo vezana primerka ; vnanji strani njunih trdih 
platnic sta potiskani z naslovom slovarja in sicer vnanja 
stran sprednje platnice s slovenskim, vnanja stran zadnje 
platnice z nemškim naslovom, a v tem slovenskem in nem- 
škem naslovu čitamo letnico: 1832; nemško-slovenski del, 
enako opravljen, ima pa seveda letnico: 1833.' 

Naslovni list slovensko-nemškega dela teh primerkov 
notri v knjigi (pred tekstom) nima nobene letnice, ker je 
ta naslov bil — le provizoren. 

§5. 

Naslov slovarjev. 

Naslov primerkov, ki nosijo (na naslovnem listu slo- 

vensko-nemškega in nemško-slo venskega dela) letnico 1833, 

je tak, kakor ga ima Simonič v Slov, bibliografiji sub 

Murko.* 

» Vnanja stran sprednje trde platnice slovenskn-nemškega dela 
ima slovenski naslov : Slevžnfko-Nimf hki in NSmfhko-SIov^fki R6zhni 
befAdnik, srdven kratke flovčnfke gramatike sa Nčmze. Kakor fe . . . ; 
sloshil Anton Janes Murko. SIov^nfko-Ni^mfhki D^l. V Gradzi 1832, 
V sald^ in . . . Janes Lavre Greiner. — Vnanja stran zadnje trde plat- 
nice istega slov. nemškega dela : Slowenisch ^== Deutsches unil Deutsch = 
Slowenisches HandwOrterbuch nebst einer kurzen slowenischen Sprach- 
lehre fflr Deutsche, Nach den Volkssprecharten . . . ; bearbeitet von . . . 
Slowenisch = Deutscher Thetl, GrStz 1832, Verlag . . , Johann Lorenz 
Greiner. 

Nem£ko-slo venski del istih primerkov ima na vnanji strani prednje 
platnice nemSki naslov : Deutsch = Slowenisches und Slowenisch == 
Deutsches Handw3rterbuch nebst einer kurzen slowenischen Sprachlehre 
far Deutsche. Nach den . . , ; bearbeitet von . , , Deutsch = Stoweni- 
scher Theil, Gratz, 1833. Verlag . . . Greiner. — Vnanja stran zadnje 
platnice nemško-slo venskega dela : Nšmf hkO'Slov£nfki , , , 

' Ta naslov je bil tiskan na dvojnatem listu ; prvi list ima na drugi 
strani slovenski naslov, drugi list pa na prvi strani nemškega, (Naslova 
sta torej tiskana na notranji strani dvojnatega lista). Slovenski ima ta 
red: Slovensko-Nemiki in NemSko-Sl o venski ročni besednik, nemSki pa 
obmjeno : Deutsch = Slowenisches und Slowenisch = Deutsches Hand- 
wOrterbuh. Seveda popolni naslov razen v bibliografskih pregledih (Si- 
moni(, Mam, priloga v Glaserju) ni naveden, a pomotama je na prvem 



^dby Google 



42 Časopis la zgodovino in narodopisje. 

A ta naslovni list je bil brez sumnje tiskan še le na 
zadnje, ko je bil dotiskan že tudi nemško-slovenski del 
(torej leta 1833). " 

Slovensko-neinškislovar, dotiskanobNovem 
letu 1832, je imel provizoren naslovni list brez 
letnice.' 

mestu večkrat imenovan nemSko-slo venski del, oz. nem£ki naslov; na- 
stanku slovarja primemo je pa. inarveč, navajati na prvem mestu slovensko- 
nemSki del; to tudi edino ustreza redu, v katerem si sledita slovenski 
in nemSki naslov na dvojnatem naslovnem listu. V pomotnem redu sta 
navedena oba dela v Janežičevi Slovnici 1854 (takrat je bil slovar že 
popolnoma razprodan !^ v MikloSičevem Berilu za osmi gimn. razred, 
pri Macunu, pri Mamu, Glaserju; včasih izvira to odtod, ker je naslov 
naveden le v nemSčini (kakor pri Mamu); kdor se je držal le slov. 
naslova (Sket), je pogodil zgodovinski red. 

Marsikdo si je oba dela slovarja dal vezati v eno knjigo; v tem 
sluEaju je mogel dvojnati naslovni list ostati ves spredi v začetku cele 
knjige; nastanku in naslovu slovarja primerno je postopal, kdor je na 
prvo mesto v knjigi postavil slovensko-nemSki del (primerek ljubljanske 
licejske knjižnice V. 4, (9124). Drugi pa, ki so si tudi dali vezati oba 
dela v eno knjigo, so dvojnati naslovni list prerezali ter vsako polovico 
naslova deli pred dotični del slovarja; seveda se je pri tem lahko iz- 
gre£il pr'-otni red in vezal nemSko -slo venski del z nemškim naslovom 
na prvem mestu (primerek ljubljanske licejske knjižnice Vil. C, 34177, 
ki je bil nekdaj last Lovra Žvaba). Ločiti je dakako moral dvojnati 
naslovni liiit tisti, ki je hotel imeti vsak del kot knjigo zase (v Ijublj. 
licejski knjižnici primerka sub II. Af, 6843 in 6843). 

' Moja last je primerek s tem le naslovom: 

Slov^nfko-N^mfhki |in| Nemfhko-Slo v6nfki jRdzhni 
bcKdnik, Isržven kratke| flovinTke gram Stike sa N^ mz e-i - 
Slowenisch = Deutsches |und: Deutsch = Slovenisches jHand- 
wdrteibucli|, nebst einer kurzen isloweni3chen SprachiehrefUr 
Deutsche.l — Pržvi predimik s' predgovorom vred |bo NSmfbko- 
SlovSnfkem dSli pridan, in fe imd nam^fto tega lifta pridj4ti.| — Der 
Haupttitel nebst Vorrede |folgt mit dem Deutsch ^ Slowenischen Theile 
nach, und ist dann statt| dieses Blattes einzuschalten. 

Na zadnji strani naslovnega lista spodaj : 

Natifk in papir od Andreja Lajkama d^dizhev [nafl^dnikovj. 

Druck und Papier von den Andreas Leykam'schen Erben. 

Na zadnji strani drugega lista, ki je na prvi strani prazen, Čitamo: 



^dby Google 



br. ^ran lleSiC : Iz prvih časov romantike. 43 

Ta l6tnica pa je bila na platnicah, potiskanih 
2 naslovom, 

S tem je rešena opreka med navedbami Pajkovimi 
(Let Mat. Slov. 1880, 239) in pa med podatki na pr. v Simo- 
ničevi Bibliografiji.' 



Z61c biikve, 50 60 natilkanih Jiftov velike, bodo v' tr^h ras- 
delkih na fv^tlo diae: 

1. Gramatika, 
II. Slovčnrko-Nčmfhki d«l in 
III. Nčmfko-Slovčnfki del befčdnika. 

Das ganze Werk, 50 — 60 Druckbogen stark, wird in drei Ab- 
theilungen heraiis gegeben: 

1. Die Spracblehre, 
II. der Slowenisch-Deutsche Theil, und 
ur. der Deutsch-Slowenische Theil des WOrterbuches. 

* Jaz sem povzel vse to s primerkov z izvirnimi trdimi platnicami 
v Ijublj. muzejski in mariborski gimn. knjižnici, kojih slov.>nemSki del 
ima provizoren naslovni list (gl. § 4. 1), 

Tudi Pajek je brezdvomno imel tak primerek slovarjev s potis- 
kanimi izvirnimi platnicami in provizomim listom v slov.-nemškem delu 
in si Je za Hurkov životopis v Let. Mat. Slov. naslov obeh delov slo- 
varja prepisat s platnic; to je jasno, t. ker v naslovu slovensko- 
nemškega dela navaja letnico in sicer 1832, 2. ker ima v naslovu obeh 
delov dodatek : izraven kratke slovnice za Nemce«, oz- >nebst einer 
kurzen Spracblehre ftlr Deutschet — tega dodatka končni naslovi notri 
v knjigi nimajo ; 3. ker ima v (nem£keni} naslovu nemSko -slovenskega 
dela besedo »bearbeiteti, dočim je v končnem naslovu le; Von - . . ; 
4. ker navaja najprej tiskaliSče in letnico (V Gradci 1832 — Gratz 1833), 
potem Šele založnika, doCim je v končnem naslovu red baS narobe. In 
sicer je prepisal Pajek naslov le s prednje platnice, ker ima za slovensko- 
nemSki del le slovenski, za ne mSko-slo venski del le nemSki naslov (pri 
tem zadnjem je pač le potoma izpustil besede: und Slowenisch ^ 
Deutsches). 

Provizomega naslova, kakor sem ga navedel jaz v preSnji opombi. 
Pajek ni navedel celega, marveč le opombo iz njega: iPravt pred- 
inuk . . .( 

Dvojnati liat, ki nosi provizomi naslov in opombo »Žele bukve . . .*, 
je vPajkovem primerku bil tako vlepljen, da sta se tikali potiskani stra- 
nici; zato pravi Fajek: >Na prvem Usti (to je, na zadnji strani prvega 
lista, P i s.) stoji opomba: Cele bukve . . . , na naslednji strani (to Je, 



.y Google 



44 Časopis za zgodovino in narodopiajc. 

Kratek posnetek. 

1. Prvega junija 1. 1829. je Ferstinova knjigama v Gradcu 
izdala poziv na sestavo slovarja s slovniškim uvodom. 

2. Julija meseca 1, 1830. je Murko s knjigarno sklenil 
pogodbo. 

3. Njegovo delo seje tiskalo 1. 1831., 1832. in 1833.; 
po prvotnem načrtu pa bi bilo moralo kompletno biti izdano 
že do Velike noCi 1832. 



na prvi strani drugega lista) se tiere: Pravi predimik . . .» Prav tako je 
v primerku ljubljanske muzejske knjižnice; nasproti temu pa je v mojem 
primerku dvojnati naslovni list vlepljen na robe, to je, najprej je list 
z naslovom na prvi strani, potem list z opombo (Žele bukve . . .) na 
zadnji strani (tikata se torej nepotiskani strani), — 

Naznanilo knjigarne z dne 23. jan. 1S32 govori le o trdo vezanih 
primerkih (subskribenli SO dobili le take), a bili so dakako tudi broši- 
rani. (Slovnica je izšla menda le vezana ; ne poznam primerka, ki bi ne 
imel izvirnih platnic) 

Moj slovensko-nemSki primerek ima pač provizorni naslovni list, 
torej iz leta 1632, a platnice so nepotiskane in niso izvirne, bil je po 
tem takem izprva broSiran. 

Pa tudi taki broSirani primerki slov.-nemSkega slovarja so na 
papirnatem ovoju imeli tisti naslov z letnico 1832; to mi svedočita pri- 
merka Ijubij. licejske knjižnice 11. Af, 6842 in 6843. V katalogih sta ta 
dva primerke zabeležena z letnicama: 1832—1833; Ce pa pogledaS njiju 
sama, vidiš, da sta vezana v nepotiskane platnice in imata na naslovnih 
listih le letnico 1833; od kod Je pa pisec kataloga povze! letnico 1832? 
Gotovo z mehkih platnic slov.-ncmSkega dela, predno so se knjige ve- 
zale ; pri vezavi so se mehke platnice s provizomim naslovnim listom 
slo v. -nemškega dela vred odstranile in tako je izginil vir letnice 1832 
v katalogu. Dmga dva primerka (Žvabov in Kopitarjev) je prejela knjiž- 
nica že vezana (to je, že Kopitar in Žvab sta su ji bila dala vezati), 
zato sta katalogizirana z letnico 1833. 

Stvar je torej bila taka: slovar je bil izdan vezan in nevezan, v 
vsakem slučaju pa so mu bile platnice potiskane z naslovom in z let- 
nico 1832 na slovenskem, z letnico 1833 pa na nemškem delu. Sub- 
skribenti so dobili le vezana primerke. Kdor si je kupil nevezanega, 
je pri vezavi odstranil mehke platnice (obiCno je provizorni naslovni 
list slovenskega dela nadomestil s poznejšim definitivnim) in tako do- 
bimo vse tiste primerke, ki nam kažejo le letnico 1833. 



.y Google 



Dr. Fran Iie£tč : Iz prvih časov romantike. 45 



4. Proti prvotnemu načrtu je slovnico in slovensko-nemški 
del slovarja bilo dobiti jedva januarja 1832; to je letnica 
slovnice ; pa tudi slovensko-nemški del slovarja je dobil na 
platnicah to letnico, a naslovni list mu je izprva bil provi- 
zoren in brez letnice (taki primerki se Se nahajajo). 

5. Proti prvotnemu načrtu je izšel nemško-slovenski slovar 
še le 1. 1833.; takrat je bil tiskan tudi definitivni naslovni 
list za oba dela, ki kaže letnico 1833. 

TSko je ozadje običajnega podatka : slovnica 1832, 
slovar 1833. 

B. 

Murkovo delo napram prvotnemu pozivu knji- 

g a r n e. 

1. Murkov izdelek je ustregel želji knjigarne, naj bi 
se v obzir vzela vsa narečja notranjeavstrijska ; zakaj pri- 
rejen je bil tako, »kakor se slovenščina govori na Štajer- 
skim, Koroškim, Krajnskim in v zahodnih stranih na Voger- 
skirn« (ogersko slovenščino je dodal Murko po svojem boljšem 
jezikovnem obzorju). 

2. Knjigarna je želela, naj bi se izdelal slovar po načinu 
in obsegu žepnih slovarjev nemškega in angleškega oz. itali- 
janskega jezika, kakor jih je izdala (1824!) tvrdka Tauchnitz 
v Lipsku.' Kakor Tauchnitzovi slovarji obsega tudi Murkov 

' Katere slovarje je tu knjigama imela v mislih, to p»i sigurno 
doznajemo iz zaznitmka knjig, ki jih je priporočala v začetku Šolskega 
leta 1829/30 v >Steyermarkischein Intelligenzblattu zur Gratzer-Zeitung« 
z dne 9. novembra 1829; tu čitamo; >Bey Carl Tauchnitz in Leipzig 
sind erechienen und in der Franz Fersd'schen Bucbhandtving (J. L. Greiner) 
in Grfttz in Conv. MUnz-PreJse zu haben : Griechische und lateinische 
Classiker (tu jih sledi večje Število) . . . Femer sind zu haben: 

Nachverzeichnete wohlfeilste stereotypierte WOrterbUcher durchaus 
cartonniert 

(Griechisch-deutsches HandwOrterbuch, herausgeg. von M. L. (?) 
A. E. Schraidt.) 

(Deutsch-griechisches HandwOrterbuch, herausgeg. von M, L. (?) 
A. E. Schmidt.) 



.y Google 



46 časopis za zgodovino in narodopisje. 

slovar dva dela, a je po obliki in vsebini obsežnejši in znan- 
stvenejši.' 

3. Knjigarna je izprva hotela imeti v zvezi s slovensko- 
nemškim slovarjem tudi nemško slovnico za Slovence; take 
slovnice pa Murko ni izdal. Prvotna nakana knjigarne je 
pač rano izginila iz načrta. Tem bolj pa se je poleg svojega 
nemško-slovenskega slovarja osamosvojila slovenska slovnica 
za Nemce.' 



1. Neues vollstaiidiges TaschenwOrterbuch der Miglischen und 
deutschen Sprache, von F. A. Weber, 2 fl 15 kr. 

(Neues vollijtindiges TaschenwOrterbuch der franzOsischen und 
deutschen Sprache, von F. A. Weber, 2 fi 15 kr. 

(Neki iatinsko-nemSki in nemSko-lat. šolski slovar.) 

• (Russisch-deutsches und deutach-russisches WOrterbuch, mit 
Zuziehung des russischea WOrterbuches der Akademie von Petersburg, 
ausgearbeitet von M. J. A. E. Schmidt. 3 H 30.) 

2. Schul- und Reise-Taschen-WOrterbuch der Miglischen und 
deutschen Sprache. 1 fl. 

(Schul- und Reise-Taschen-Warterbuch der franzfisischen und 
deutschen Sprache. 1 fl.) 

3. Schul- und Reise-Taschen-WOrterbuch der italischen und deut- 
schen Sprache. 1 fl 8 kr. 

Vsi ti slovarji so izSIi pri Tauchnitzu v Lipsku. Za angleščino 
sta tu navedena dva slovarja, vendar ni dvoma, da naš poziv meri na 
slovarja £t. 2. in 3. (te številke sem dodal jas); zakaj to sta slovarja, 
ki očividno spadata vkup: enak naslov, isto leto (namreč 1824, dočim 
je slovar št. 1. izišel 1. 1822. in zopet 1829). 

Dosti sigurno smemo trditi : FerstI je slovenskemu slovarju stavil 
za zgled angleški in italijanski ižepni slovar za Šolo in potovanjei 
(St. 2.' in 3.). 

Zakaj je pri tem izpustil enako nazvani francoski slovar, ki je 
izšel tudi 1. 1824. pri Tauchnitzu, ni razvidno. Zanimivo pa je, da je FerstI 
ponujal tudi zgoraj z zvezdo označeni ruski slovar, ki je izšel 1. 1823. 
in zopet 1831 pri istem Tauchnitzu. 

' Tauchnitzovi slovarji so žepne prireditve »po najnovejših slo- 
varjih« ter imajo izvedene besede vsako zase navedeno. 

• Zakaj je Greiner oz. Marko opustil slovnico nemškega jezika 
za Slovence, o tem moremo le ugibati. V njuni pogodbi iz 1. 1830. se 
Se omenja. 

Slovnica slovenskega jezika za Nemce bi po prvotni nameri 
Greinerjevi morala biti le uvod nemSko-slovenskemu delu slovarja, tudi 



.y Google 



Dr. Fran Ilcšič; Iz prvih £asov romantike. 



S tem je v zvezi, kar podajam spodaj sub C, § 2. 

na vnanje uvod, to je, z njim vkup ena knjiga. (Prim. Vukov Rječnik!) 
Toda ta >uvodc je postal preobširen in je bil sato izdan kot posebna 
knjiga. 

Sledovi te misli (naj bi namreč slovnica bila tudi na vnanje le 
uvod slovarju) se Se poznajo v oglasih knjigarne in prvotnih naslovih 
Hurkovega dela. Na prenumeracijo je knjigama oglasila >A. J. Murko's 
HandwOrterbuch .. . nebsl einer kurzen Sprachlere fUr 
Deutschei. Na vnanji strani zadnje trde platnice čitamo : >Iin vor- 
stehend genannten Verlage erscheint: Slowenisch ^ Deutsches xa\d 
Deutsch ^ Sluwenisches Handvvfirterbucli, nebst einer kurzen 
slowenischen Sprachlehre filr Deutsche. ..t (isti naslov 
slovenski; Slovčnfko-Nčmniki itd.) Isti dostavek mebst einer kurzen 
Sprachlehre fflr Deutschec nahajamo tudi na platnicah slovarjev z let- 
nico 1832. 

Slovnica s slovarjema vred je torej veljala Se za eno delo (kar 
kaže tudi njega razdelitev v naznanilu knjigarne z dne 23. jan. IS32 in 
pa na pr. v opombi *Zele bukve . . .■ v slov.-nemSkem slovarju iz 1. 1832), 
dui je slovnica bila tiskana že kot samostojna knjiga. 

Murko je paC uvidel, da ne sodi prav v naslovu slovarja go- 
voriti o slovnici, če faktično ni slovnice v njem, in je radi tega 
v končnem naslovu slovarja izpusti! pripombo izraven kratke gramatike 
za Nemce« (nebst einer kurzen Sprachlehre filr Deutsche). In dandanašnji 
se slovnica kot posebno delo imenuje poleg slovarja (z dvema deloma), 

Kopitar je (v lOsterreichischer Beobachterc z dne 11. oktobra 1832, 
tudi iDer Aufmerksame« z dne 16. okt. 1332) dejal : >A. J. Murko that 
mehr als der Verleger verlangtec. S tem je hotel morebiti reČi, da je 
Murko dal obsežnejSi slovar, nego so bili Tauchnitzovi slovarji, ki jih 
je založnik postavil za zgled, osobito pa, da je poleg slovarja tudi 
sestavil obširno slovnico, dasi je založnik pred vsem želel slovar — Zdi se 
mi brezdvomno, da je Murko začel svoje delo s slovarjem in je sestavil 
slovnico, ko je slovar že donekle dospel (gl. predgovor slovnici VIL —Vili,, 
v tej razpravi pa A, § 1. zadnjo opombo in začetek § 3.) 

Jezikoslovno zanimanje in pa lok a In o- separatistično naziranje, ki 
se je javilo v Dajnkovih in Metelkovih naukih, je najbrž zagnalo 
Murka v SirSe struje slovniSke nego je bilo izprva namenjeno. 

Dobro pojmujoč resnico, ki se mu je spričo poziva tiskarne 
morala vriniti sama ob sebi, zatrjuje Murko v predgovoru slovnice: 
»Die volkommene KenntniG der slowenischen, so wie einer jeden Sprache, 
besteht 1. in der Kenntnili des Wortvorrathes der Spache nach ihrem 
ganzen Umfange, als des todten Materiales der Sprachen, und 2. in der 
klaren, grammatisch richtigen Auffassung der >WoTt-Bildungs-Biegungs- 
und Fogungslehre . . .t 



«by Google 



48 Časopis za zi;o<lovino in narodopisje. 

C. 
Murko pri delu, 
»Od 1. 1829. do meseca iulija 1. 1832. je Murko izdeloval 
svoja dva slovarja in pa slovnico.* To je brezdvomno. ' 

§ 1- 

Sprema Murkova za tako delo. 

»Murko takrat (se. 1829) niti še prav brati ni znal slo- 
venski, ker ljudske šole so bile vse nemške, v gimnazijah 
pa se ni učilo niti trohice slovenski«, zatrjuje Davorin Trste- 
njak,* a ta trditev je docela neupravičena. 

Murkovo jezikoslovno zanimanje in znanje sega marveč 
že v dobo njegovih gimnazijskih študij v Mariboru (1819—1825). 

O tem nam svedoči dijaška »akademija«, ki se je vršila 
v Mariboru nekako 1. 1825. Bilo je to pa tako-le: »Prišel je 
v Maribor neki mlad grof za neplačanega okrožnega komi- 
saija — trd Nemec, ki pa je po postavi moral imeti izpriče- 
valo, da ume nekaj slovenskega; iskal sije učitelja in izvoljen 
je bil Matjašič (pozneje stolni prost v Mariboru, op. pis.), 
takrat petošolec, kajti znano je bilo, da sta ga Smigoc in 
Povoden že urila v slovenščini. Da bi mogel grofa praktičneje 
učiti, je povpraševal sošolce po manj znanih besedah in iz- 
rekih, in začeH smo jih zapisovati, dobivaH slovenske knjige, 
se učili, včasih se pa tudi hudo prepirali. Najhujši je bil 
Murko, pa je tudi v kratkem vse prekosil*. Tako nam pri- 
poveduje Hašnik, ki je bil 1, 1824/25 drugošolec vMariboru.= 

' Let. Mat. Slov. 1880, 243—244. (IzpriCcvalo, ki gaje dal Greiaer 
Murku 1. 1835.) 

• Zora 1872, 24. 

> Macun, Knjiž. zgod. Slov. Staj erj a, 136-117. - PetoSolec je bil 
MatjaSič 1. 1825/26, a Murko je jeseni 1825 odSel že v Gradec. HaSnikova 
podatka »MatjašiC-petoSolec, Murko v Mariboru* se ne zlagata; laže si 
je misliti pomoto v navedbi razreda nego osebe, zato bomo rekli, da seje 
akademija vrSila ne pozneje nego v prvi polovici leta 1825., ko je bil 
MatjaSič četrtoSolec. (Hašnik je to sporoCil Se le 1869!). — Ba5 okoli 
1. 1825. je bilo prav mnogo dijakov iz Kranjskega na mariborski gimna- 
ziji (o tem vei'. v razpravi o študijah 5t. Vraza). 



.y Google 



Dr. Fran IleSič: Iz prvih časov romantike. 



Iz prvih let Markovega dijakovanja v Gradcu nimamo 
pozitivnih poročil o kakih takih njegovih jezikoslovno-lite- 
ramih vežbah; a prilike na graškem vseuCiliSču so vsekako 
bile take, da se je nadarjeni in Že iz gimnazije za naš jezik 
zavzeti Murko, mogel dalje razvijati. 

Ko je 1. 1825. priSel v Gradec v filozofijo, je že dve 
leti stala Kvasova stolica slovenskega jezika; malo živahni 
slovničar Kvas sicer ni bil učitelj, ki bi vabil k sebi mlade 
duhove; Murko ga je poslušal še le — vsaj kolikor nam 
pričajo izpričevala — leta 1827/28,' pa tudi to je bilo Že pred 
pokretom Ferstl-Greinerjevega slovarja. 

Istodobno (od avgusta 1287 do januarja 1828) je pisaril 
Murko pri znanem dajnčičarju pisatelju Rižnerju; »s pre- 
pisovanjem svetopisemskih in slovstvenih tvarin* je imel pri 
njem na dan opraviti 3, 4 pa tudi do 7 ur.' 

Bil je to zajedno čas, ko je vzcvetela danjčiška lite- 
ratura in se je (1827) v graškem listu »Der Aufmerksame« 
fc začela Črkarska pravda ;' in baš Rižner je bil tudi uradno 
pozvan, da se izrazi o načelih za novo izdajo abecednika. 
Murko je znal torej brezdvomno prav dobro slovenski 
•pisatii, ko se je 1. 1829. lotil slovarja in slovnice, — 

Se več! Početkom leta 1827. se je preselil z Dunaja 
v Gradec Ljudevit Gaj, tudi slušatelj modroslovja. A že pred 
njegovim prihodom v Gradec je obstalo tam društvo »Ilirski 
klub«, v katerem je bilo več Srbov iz Vojvodine in Slo- 
vencev, tudi na pr. (iz preporoda Dalmacije dobro znani) 
Dalmatinec Božidar Petranovič. Gaj v svoji avtobiografiji 
posebno iztica Srba Mojsija Baltiča ter pravi, da je imel 
la-Ie »mnoge zasluge o razviču znanja i značaja svih onih, 
koji su ga okruživali« ; on je Gaju prvi odkril notranjo vred- 

' Let. Mat Slov. 1880, 230. 
' ib. 

• Košan, Slovenischer ABC-Slreit (Jahresbericht des k. k. Staats- 
Gymnasium 1890) 8—10. 



^dby Google 



50 Caaopis ta »godovino in narodopisje . 

*nost čiste narodne štokavščine; »trudom se njegovim ja, kao 
rodjeni Zagorac, naučih poznavati azbuku ... S njim prvom 
čitah narodne pjesme srpske, pO Vukuna svijet izdane. ..4' 

In baš ta Baltič je bil 1. 1823. tudi slušatelj Kvasov za- 
jedno s slovenskima »filozofomaf, Markom Glaserjem in 
Franom Cepejem.* Ker je bil takrat učenec 4. gimnazijskega 
razreda, je moral priti v filozofijo istega leta kakor Murko, 
torej 1. 1825. jeseni. 

Gaj je prišel v Gradec še le drugo leto za tem; 1. 1827. 
je sprejela graška »filozofija« Jurija Matjašiča: ta je bil že 
kot vrstnik Gajev in Kočevarjev na graškem vseučilišču 
goreč rodoljub, pravi Davorin Trstenjak," Mislim, da seje 
z Gajem seznanil tudi Murko, če tudi nekoliko pozneje, recimo 
v Šolskem letu 1827/28. — od aprila 1827. do julija istega 
leta je bil Murko frančiškan — in res čujemo, da je Gaj 
izpodbujal Murka, naj izda svoj slovar s češko ortografijo.* 

Spričo tega se ne bomo čudili, Če vidimo v njegovih 
rokah, ko izdeluje svoj slovenski slovar, tudi V u k o v 
Rječnik (1818)." 

' Šurmin, Hrvatski preporod, I. (Zagreb, 1903); 124, 126. - In 
). 1829. so srbski dijaki osnovali društvo »Sipska vladat, v njem je bil 
tudi Gaj. (Ib. 026). 

■ Macun v >Kresu< 1883, 342. (Umrl kot izvestitelj o graditeljstvu 
pri »lemaljski vladi« v Zagrebu okoli 1870, miren rodoljub — pravi o 
Baltiku Macun.) 

" Zora, 1872, 65. 

* Šurmin, Hrv. prep. I. 124: »Fran Kurelac u svojem govoru nad 
ji^robom Gajevim (Slovo nad grobom Ljudevita Gaja, Zagreb 1872, 4) 
pripovijeda, da je Gaj 1828. god. Slovenca Murka poticao, da izda svoj 
gotovi slovenski rječnik čeSkom ortogratijorn«. Kurelac se je paC ne- 
koliko motil; lakaj poziv Ferstlnove knjigarne je iiSel jedva sred' 
leta 1828. in o gotovem Murkovem rečniku v isti dobi ne more biti 
govora. Kaj ko bi Murko ipak že pred pozivom mislil na tak slovar? 
(Glej -1, konec § 1.!) 

• Pajek v Let. Mat. Slov. 1880, 240. — Istotam pripoveduje 
Pajek, kako je Murko M{uršc)u za zapravljen denar prinesel Vukov 
Rječnik. — 



.y Google 



Dr. Fran IleSič: Iz prvih Časov romantike. SI 



§2- 
Pomagala in viri. 

Kopitarja, Kvasa in Greineija Murko osobito in izrecno 
zahvaljuje na pomoči, ki so mu jo izkazovali pri delu.' 

Greinerjeva pomoč sigurno ni bila samo denarna; 
služil mu je marveč gotovo tudi s knjigami, osobito s tistimi 
slovarji, ki jih je sam priporočal v zgled, s slovarji Tauch- 
nitzovimi.' 

Da mu je za slovnici dodane govorne vaje služila 
novo-grška Bojadžijeva slovnica, je jako zanimivo, bodisi 
da ga je na njo opozoril Ferstl ali — kar je verjetneje — 
mladi Dimitrija Demeter, poznejši ilirski dramatičar. Bili so 



Med predplatitelji Vukovega Kječnika iz 1. 1818. nahajam Vodnika, 
Zupana in Dajnka. « 

V tem, da ima tudi Vukov RjeCnik slovniSki uvod, kakor je bila 
Uurkova slovnica uvod slovarju, pač ne smemo iskati odvisnosti Murko- 
vega dela od Vukovega. (Gl. zgorad B!| 

' »Es liegt mir nur noch die Pflicht ob, AUen, welche etivas zum 
besseren Gelingen des Werkeb beizutragen die Cttte hatten, vorzUglich 
dem Herni Kopitar, Custos an der k. k. Hofbibliothek zu Wien, und 
Hernt QuaC, Professor der slowenischen Sprache an der Universitat zu 
Gr3tz, die mir in zweifelhaften Fitllen so willfahrig ihren Rath zu 
Theil werden lieiien, hiermit Offentlich meinen wtlrmsten Dank darzu- 
bringen. Auch HerrJ. I- Greiner, Besitzer der Ferstrschen Buchhandlung 
in GrStz, der durch seine, wie schon erwfthnt, vor zwei Jahren in der 
Gratzer Zeitung erschienene Aufforderung die Hauptveranlassung zur 
Bearbeitung dieser Sprachiehre und des WOrterbuches gab und durch 
fortgesetze vielseitige UnterstUtzung mir deren Vollendung mOglich 
machte, verdient meine gerechte, dankbare Anerkennungt, piSe Murko 
T predgovoru svoje slovnice proti koncu {XV — XVI). 

' GI. zgoraj A, § 1 . in B. — Naj Se tu podam priporoCilo, s ka- 
terim Je Fersdnova knjigama spremila Tauchnitzove slovarje v >Steyerm. 
Intelligenzbl.« z dne 9, nov. 1829: iDiese (W0rterbOcher) sind mit einer 
Umsicht verfa&t, welche nur grUndliche Kenntnis der Sprachen und 
gewissenhafte Bentltzung der bisherigen Forschungen mOglich gemacht 
hat. Wenn sie daher auch nur die Resultate derselben gewaliren, so 
leisten sie doch bei nOthi^ter KUrze, welche von logisch richtiger An- 
ordnung unterstatzt wird, durch mOgliche VolIstSndigkeit alles, was man 
billigenveise von soichen Handw&rterbtlchem verlangen kanni. 



.y Google 



časopis za z([odovino in narodopisje. 



tO časi iilhelenizma, ki je vstajajočim narodom moral biti 
posebno simpatičen.' 



t Murkova slovnica je >Tbeoretisch>praktische Sprachlehre fOr 
Deutsche . . . Nebst einem Anhange der zum Sprechen nothwendig;sten 
Warter, einer AuBwahI deutsch-slovvenischer GesprSche fOr das gesell- 
schaftliche Leben, und kurzer slowenischer Aufs&tze zum Uebersetzen 
ins Deutsche. — >Gespr9che aus Bojadschis neugriechischer Sprachlehrei 
so ha strani 170.— 197; je jih v celem 40, dotim jih ima Bojadii (v prvem 
natisku1821) 45. Izpustilje Murko sledečih osem Bojadiijevih pogovorovi 
Bojadiijevo Številko 16 (»Um etwas zu begehren, zu bittent), 5t. 26. 
(iz Že v prejinjih številkah začetega poglavja iBeym Aufstehen und An- 
kleideni) in pa pet zadnjih Bojadžijevih Številk (št. 41. iz že v prejšnjih 
številkah začetega poglavja »Vom Essen und Trinken«, 5t. 42.-43. »Vom 
Kaufen und Verkaufcn«, St. 44, — 45. »Vom Theater«). Le 36 pogovorov 
ima Hurko iz Bojadžija (ker je 18. in 20. Bojadžijev pogovor skrčil v 
enega in sicer v svoj 20. pogovor, je v celem uporabil 37 Bojadiijevih 
pogovorov), ostale Štiri je dodal sam in sicer svojo številko 16. in 17. 
(o času na uri) in svoji števiki 39. in 40. (o metodi učenja slovenskega 
jezika). Murko je malo skrajšal pogovore, ki jih je vzel iz Bojadžija, in 
včasih tudi malo izpremenil (nemško) besedilo (pogovori so namreč 
dvojezični, prvi stolpec je novogrški, drugi zraven nemški, oz. prvi 
nemški, drugi slovenski). 

Pred temi pogovori ima Murko iNothwendigste WOrter, welche 
beim Sprechen am meisten vorkomment in sicer samostalnike, razvrščene 
v 21 stvamih skupin, istotako ima Bojadži pred pogovori iSammlung 
der nothvendigsten (najprej >Nenn-t, potem >Bey und Zeit-) wOrter«, 
in to samostalnike v 40 skupinah. V Murku manjka 15 Bojadžijevih 
skupin (namreč St. 9., >Von gevvissen Zufalligkeiten und Eigenschaften 
des Leibes«; št. 11. »Von dem, was zu einer Mahlzeit gehOrtt; St. 15. 
»Von dem Herm und seinen Bedienten« ; St. 20. »Von dem Stallet ; 
št. 21 . »Von den Wissenschaften und Ktlnsten« ; St. 23. i Von dem MilitSrs- 
standei; št. 25, »Von den Krankheiten und Mftngelni; St. 28. »Von dem 
Garteni; št. 31. .Von den KrSulem und Wurzehn; St. 34. »Von den 
Fischen* in vse številke od 36. — 40.; »Von den kriechenden Thieren 
und Ungeziefem>, »Von den Mineralien und Metalleni, »Von ErgOtzungen. 
Obungen und Spieleni, »Von der Reisei, »Von dem Handel«). Včasi je 
Murko po dve Številki BojadŽijevi združil v eno ; tako osmo (»Von dem 
Menschen und seinem Alter«) in 10. (»Von der Verwandschaft und vom 
Standes) v svojo Številko 6.; št. 17. (»Von den GerSthen eines Zimmersi) 
in St. 18, (»Von dem Kuchengerflthe«) v svojo Številko 11. ;'št. 29. (»Von 
den B&umen und Pflanzeni) in St. 30, (»Von den FrUchten.) ter St 32. 
(»Von den Blumen«) v svojo številko 19.; s tem se rauje znižalo število 



.y Google 



Dr. Pran IleSiE : Iz prvib časov romantike. 53 

A sedaj h Kopitarju 1 

Skrbno je opuSčal Murko v slovarju in slovnici *jede 
philologische Kleinigkeitskr&merei, subtiles WortkQnsteln und 
mehr derlei praktisch nutzlose, speculative Untersuchungem, 



skupin zopet za 4, v celem torej za15-|-4=i19 skupin. Hurkove skupine 
si slede v istem stvarnem redu kakor Bojadiijeve in sicer od){ovarjajo 
po vrsti sledečim Bojadžijevim: 1., 2., 3., — 6., 7., &{.,,., 12., 13., 14., 16., 
17+,,., ta, 22; — 4., 5., — 24., 26., 27., 29+,rhr. 33.. 35. (=21). Pre- 
maknjeni sta torej le Bojadžijevi St. 4. in 5. (*Von den geistlichen Ebren- 
wflrden(, >Von den we1tlichen EhrenwQrdenf ) .ter naravno postavljeni 
za Bojadžijevo St. 22. (iVon den KOnstlem und Handwerkem() ; pri tem 
je Bojadiijeve pravoslavne cerkvene dostojanstvenike nadomestil s kato- 
liškimi. 

O tem islovarčku« sicer Murko nikjer ne pravi, da je iz Bojadžija 
(grSki se piie; iiicoliiC'^), vendar je spričo pogovorov verjetno; sicer 
pa glej o takih slovarčkih lanjski iČasopis« str. 133—136. 

Kako da je Hurko zajemal iz novogrfike slovnice? To se zdi 
čudno; a treba pomisliti, da so v začetku 19, veka Grki vstajali inseje 
»Evropac za nje zavzela; že 1. 1806. Je izdal H. J. A. F. (? E I) Schmidt 
(poznan kot profesdr ruskega in novogrSk^a jezika na univerzi v Lipsku) 
v Lipsku novogrSko slovnico, a 13 let pozneje je izdal Mihael G. Bo~ 
jadii, ker se mu je Schmidtova zdela za pouk mladine neprimerna in 
£e zastarela, svojo >Kurzgefalite Neugriechische Sprachlehre, nebst einer 
Sammiung der nothwendigsten V/flrter, einer Auswahl vonfreundschaft- 
lichen Gesprflchen, Redensarten, SprUchwOrtem und Lesetlbuugen« 
<tNa Dunaju 1f*21 ; tudi 1823?). Nato je prej imenovani Schmidt izdal 
po vrsti iNeugriechischen Dolmetscher nebst tUrkischem und albanischemt 
(v Lipsku 1823), >HQlftbuch zur Erlemung der neugriechischen Sprachei 
[v Lipsku 1824) in novogrSko-nemSki ter nemSko-novt^irSki slovar 
<v Lipsku 1825), a to je isti Schmidt, kojega pri Tauchnitzu iadani ruski 
slovar je priporočal Ferstl. 

Ko so se na ta način pomnožila pomagala za učenje novogrSkega 
jezika, prižel je med jugoslovanske dijake v Gradcu Dimitrija Demeter, 
Grk po rodu — njegov oče je za prvib grSkih ustankov pobegnil iz Mace- 
donije v Zagreb; jedva sedemnajstletni mladenič je (okoli 1828) z 
Gajem in Baltičem *kano kroza san u budučnost gledal bajnu sliku 
preporodjene nam narodnostic (Šurmin, Hrv. preporod L 126). Verjetno 
je, da je on, ki je Gaja uvedel v starogrško dramo, v svojih krogih 
zbudil tudi zanimanje za novogr^ki jezik. — 

Za pc^ovori, na koncu knjige so iLesedbungenc in sicer 15 Ezo- 
povjh basni in dve PreSemovi baladi (Slovo od mladosti. Povodni moi). 



.y Google 



54 Čuopia a zgo dovino in narodopi aje. 

ni uvajal novih besed — to pravico daje pesnikom in filo- 
zofom — marveč je le »referimU o tem, kar je med ljudstvom 
običajno ali se je že obneslo v literaturi.' Tako je postopa)> 
ker ni meril na to, da bi lajšal čitanje učenih del, ki jih 
sploh še ni bilo, ampak je hotel dati rabljiv pomoček du- 
hovnikom, uradnikom ; bil pa je tudi stvarno uverjen, da je 
tako postopanje edino primemo zdravemu jezikoslovnemu 
mišljenju. 

»Ezopove basni po Metelkovem prevodu«, čitam v Mik]o£i£even) Berilu 
za Vin. razred (52); kje naj bi imel Metelko te basni? V slovnici ima 
čisto druge. 

Med pravili slovnice same ima Murko vaje ; pod vsako vajo so 
potolma6ene nove besede; enako urejena je na pr. istega Schmidta 
iPraktična ruska slovnica, ki pa je izSla šele 1831 ; skupen zgled? 
Že radi naslova Se primerjajmo Smigočevo iTheoretisch-practische 
wiiidische Sprachlere durch viele Ubungsbeispiele zum Obersetzen 
erlSutert, mit einer auserlesenen Sammlung von GesprBchen und einem 
Radical-WCrterbuch versehen* (1812). Pomislimo, da je Šmigoc poleg 
Povodna prvi vplival na Matja£i£a! In Murku je zdoma bilo >Mesto< 
tudi baS Ptuj ! 

Koliko posameznosti je Murko vzel od svojih prednikov, to Se 
bode trebalo preiskati. 

O teotetiCno • praktičnem smotru svoje slovnice pravi Muiko 
(v uvodu str. X.): >Da ich aus eigener Erfahrung weili, dk& Beispiele 
am besten erklBren, so liefi ich beinahe auf jede einzelne Regel Beispiele 
und Uebungsstacke folgen . , -c in slično Šmigoc v uvodu svoje »Teore- 
tično-praktične slovenske slovnice* : iBesonders bemUhte sich (der Ver- 
fasser) zu jedem theoretischen Theile durch Beispiele und Aufgaben 
auch den praktischen beymftlgen, um mit der Theorie auch zugleieh 
die Uebung zu verbinden« : pri tem pa imata obe slovnici Se to skupno 
uredbo, da so pod vsako vajo nje nove besede potolmačene. Tudi Šmigoc 
ima za slovnico iWartersammlungc in >Gespr9.che im Umgange*. Samo- 
stalnikov ima Šmigoc le 12 skupin, ki odgovarjajo po vrsti pri Murku 
skupini 1., 4., S., 6., 7., ^0+^^., 20., 21., 17., 18. (Smigočeva skupina 
6. in 7. sta pri Murku skrčeni v eno in sicer 7., a narobe je Šmigočeva 8. 
pri Murku raztegnjena v 10. in 1 1.). Smigočevi pogovori so razliCni od 
Bojadiijevih'Murkovih, vendar sta važna Šmigočeva pogovora 7. in 6. 
(o času na uri) in 24. in 25. (o učenju slovenskega jezika); te pogo- 
vore je Murko vzel iz Šmigoc a. 

Murko je torej precej uvaževal Šmigočevo slovnico. 

> Prim. predgovor slovnici str. Vili.— IX. in predgovor slovarju f 



.y Google 



Dr. Fran IleSiS: Iz prvih Časov romantike. 55 



1 Aber auf verwandte Dialekte hinweisen soUen die 
Grammatiker, damit seibst jene, die das Recht haben, neue 
WOrter zu schaffen, nichts bilden, was schon besser vor- 
handen ist, sondem sich die Mahe nehmen, dasselbe aufzu- 
suchen, um die so wanschenswerthe Einigung, wenigstens 
der naheren slawischen Dialekte, herbeizuftthren*, zatrjuje 
Murko, prepričan, da se duh slovenskega jezika da po- 
goditi le iz primerjave vseh slovanskih narečij.' 

Stoječ na stališču empirije, zavračajoč vsako Špekula- 
cijo,* dela po zgledu Vodnikovem in Kopitarjevem. Zlasti 
pa se je povedel za Kopitarjem. 

Opetovano imenuje in navaja v slovnici Kopitarja;* 
parkrat Metelka (46., 91), Danjkov Črkopis pa omenja na 
strani prvi. Kopitar je tudi direktno mogel vplivati na Murka. 
Jeseni 1. 1830. je prišel Murko na Dunaj Študirat medicine; 
takrat pač (brez dvombe) je v svoje slovstvene namene pre- 
iskal tudi dvorno knjižnico, kjer je deloval Kopitar. Ako 
nam torej zatrjuje, da seje subtilnega filološkega kifamarstva 
in špekulacije ogibal >auf den Ratheinesw(lrdigenSlovenen<,* 

' Predgovor slovnici str. VII. 

» Prim. sub >Arčzh<: Arčzh (-f) f. die Ursache. —iti, imv. impf, 
verursachen, sind von P. Marcus erdichtet. 

V predgovoru slovarja čitamo : Siven grausam (bitte ich) aus dem- 
selben Gninde als arčzh als nicht vorhanden zu betrachten. 

» Tako na str. 10., 53., 70., 83., «., 144. 

* Predgovor slovnici str. VIII. — Za ^ed mn je Kopitar stavil 
gotovo le Vukov RjeEnik. — Na str. XIII. imenuje Kopitarja »{einen) 
grolien Literatan. 

V svoj primerek Murkovega slovarja, ki ga sedaj hrani ljubljanska 
licejska knjižnica, je Kopitar lastnoročno napisal na list, uveian spredi pred 
naslovnim listom, to-le opombo : itčhtam heifit ich versuche die Schwere, 
das Gewicht (t^sha) eines oder mehrerer [oCividno izpuSCeno; Dinge 
ali kai takega} in der Hand praeter propter zu bestimmen. Getlbte 
beatimmen so auf kleinste Differenz mit Sicherheit, sowie Ingenieurs 
die Entfemung. 

Ob andere Spracben, z. B. die deutsche oder slawische Tklim der 
Sache nach haben. Z. B. vergOnnen (verp . . ?), hat keine, meines Wissens. 



.y Google 



56 Caaopia la zf^odoviiio in narodofMsje. 

smemo misliti na Kopitarja. Saj se pa tudi Murko zahviUjuje 
njemu prvemu izmed onih, ki so mu pomi^aU,da bi deki 
bolje uspelo.* 

Kopitar jo temeljito poznal le svoje rodno mu 
kranjsko narečje ; Murko pa je bil iztočen Slovene<v Njegmi 
tesni zvezi s Kopitarjem-Kranjcem se imamo zahvaliti, ia 
mu delo ni postalo ne štajersko, ne kranjsko, marveč obte- 
slovensko,* kakor je želela knjigarna. 

Murko pa zapadne slovenščine ni poznal samo iz knji" 
in od Kopitarja; v svrho svojega slovarja in slovnice je 
prepotoval vse slovenske dežele in sicer v družbi z Miklo- 
šičem (pač 1. 1831 )■ ter v Ljubljani občeval s Čopom, Kastelceni I 
in Prešernom, bila pa sta tudi v Celovcu. — | 

Zahvaljuje se Murko za pomoč izrecno tudi profesorju 
Kvasu ; očividno pa je ta pomoč obstala najbolj v posojevanju 
knjig; to svedoči pač Kvas sam, ko zatrjuje (Der Aufmert- 
same 1832 z dne 14. aprila): >Murko ist ein SchOler deii 
neuen und zwar unserer Schule, hat nicht nur alle unsere 
Vorarbeiten, die Sffentlich feilgebothen und verkaufi werden, 
sondem auch unsere Handbibliotheken zu seinem Vorhaben 
gebraucht. Wir haben ihm wohIgemeint zu seinem Werke 
die vorhandenen Mittel angebothen, die er auch wohl benOtn. 

> Kako dolgo je bil Murko na Dunaju? Misliti je tudi na do- 
pisovanje. 

' Prim. njegova krepka izvajanja v predgovoru slovnici na str. X.. 
kjer zavrača one, ki so, >von einer lacherlichen National — oder viel- 
mehr Dorfliebe befangen, der irrigen Meinung, das beste Slovcniscb 
werde nur ia einer bestirointen Gegend gesprochem. 

' To letnico navaja Anton Trstenjak v Hiklošičevem životo^su 
in imam jo za pravo: 1. V počitnicah L (830. je bil Murko bolan (Let 
H.SL ISBO, 233); 2. jeseni 1. 1830. je HikloSIČ prišel v Gradec ter se naj- 
brž £e le potem tu ože seznanil z Murkom ; 3. k temu potovanju je (tako ^ 
ga najlaže tolmačimo) Murka pač nagovarjal Kopitar, ko je Hmio je- 
seni tS30 pri£el na Dunaj. 

Zabaven dogodek s tega potovanja prii)oveduje Pajek (Let. Hat. 
Slov. 1880, 244). 



.y Google 



Dr. Fran IlešiC : Iz prvih časov romantike. 57 



ond sebr lobwQrdigen Fleifi auf die Verfassung obgenannter 
Schriften venvendet hat. Dieses wird der junge Schrift- 
steller eben so wenig vemeinen wollen, als jenes in Abrede 
stellen woIlen<. 

Narečje Slovenskih goric je poznal sicer sam; saj je 
bil sam iz Slovenskih goric doma; imel pa je v Gradcu tudi 
mnogo zemljakov, s katerimi se je o teh narečjih mogel 
posvetovati. >Hodil je pridno vpraševat svojih rojakov v 
bt^oslovskem semenišči. Odličnejši med temi rojaki so bili 
Matjašič Juri, Jožef Muršec in Klajžar«, pravi Pajek (Let. 
Mat. Slov. 1880, 240).' 



' V >Slov. Gospodarjuc IS87, str. 117. poroča Pajek, da je med 
rtiVopisi Jurija HatjaSiCa bil tudi isIovensko-nemSki slovar, začet 16. no- 
vembra 1830.1 Tega rokopisne|;a slovarja dosle nisem videl; zato ne 
inorem reči, v kaki zvezi bi bil z Murko vim slovarjem. 

Pač pa imam pred seboj dva komada rokopisnega slovarja iz 
titerame zapuSčine Jakoba KoSarja (Jakob KoSar od Sv. Jurija ob Sčav- 
niči, soSolec Mikloiiču in Vrazu, od 1830-33 filozof v Gradcu). Prvi 
kumad je fragment slovensko-nemSkega slovaja od besede >Udngai do 
>S'4Sterga( in je brezdvomno v zvezi z Murkovim slovarjem; naj ga 
tnalo označim: 

1. Rokopis nima vseh besed, ki se nahajajo v Murku od >MAnga< 
du iNiiŠterga«, a tudi nobene druge; 

2. nekatere stoje zase kot samostalne besede, dočim se nahajajo 
t Uurku pod svojo osnovno kot vodilno besedo ; na pr. stoji pred »M6čat 
in >Mukati( sama zase beseda >Mrakonos< (^ Abendstem), doČim jo 
ima Uurko sub »Hrakt; iNahiSjei — pri Murku sub >Nahi5en( ; ttia- 
r^va« — pri Murku sub >Nar£kati< ; iNarisatii — pn Murku sub 
»Narisi: »Ner6den* — pri Murku sub »Nerdda* ; 

3. abecedni red besed jeparkratpomeSan; tako stoji >Nadstopšlo< 
u >Nadstreiek<, »NaUnčeo« za >Natč|i:ama( in >Neizmeren< za >Ne- 
iiprosliv*; 

4. črkopis je bohoričica, vendar se je piscu Štirikrat vtihotapil 
4drilski) Dajnkov znak za ič< ; za Murkov »lj( piše navadno samo >l< 
(Husel, Nepr^pelatliv, Nedokazliv, Neizbrisliv, Neizprosliv, Neizvižliv; 
Tendar: Nedoričljiv, Neločljiv, Nepotekljiv; tudi: Nejevolja, Neobkra- 
Ijevan); za Murkovo končnico >-ic, -ik* piSe »-ec, -ckt (mulec, MuSec, 
Nabozec Nadstreiek, Nalčtek, ndmerek. Napitek, Napredek, NastreSek, 



.y Google 



58 Casoina za z([odovino in naivdopisje. 

Murko sam zatrjuje v predgovoru slovnice (XI.), da je 
uporabil slovnice svojih prednikov, a zajedno naglasa, daje 
»včasih tudi — sam mislil*. Sam je mislil pač osobito zoper 
Pohlina, pa tudi zoper Danjka (in Metelka). 

Naznamek, Neotčsanec; a: Nespremislik !) ; namesto Murkove oblfi^ 
»navSetnik« (sub; Naviihnica) ima navdšetnik ; 

5. besed izvedenk je imenovanih manj, določbe slovniške termi- 
nologije manjkajo; na pr. ima rokopis: >Mo5tov^je, žti, Ujem rSchrai. 
a Murko : iMoštovdnje, n. die Rache. Hožtov&ti, im und tAjem t, impf. 
rlchen ; — se v. r. Impf. sich rSchen, Rache nehmen. Moitovavic, ves m 
der Racheri; 

6. nem£ki prevodi slovenskih besed so isti kakor pri Mtirku; le 
vCasih je kaj manj, na pr. : > Napitek der Trunkt, a Murko; dasGetrini 
(der Tnmk) ; parkrat sta besedi razlage obrnjeni, tako : »Nadglavjc ' 
Sfiulenkopf, Kapitcic a Murko: das Kapital, der Sfiulenkopf; majhnf 
razlike; iNaravnžnje, Anordnung, Anieitungi, a Murko: die Anordnung. 
die Auleitung; iNarba ein eisemes Band vor der ThOrc, a Murko: ao 
der Thtlr; >Naklomba Lenkung, Fllgung, Anklage (?!) mesto: Anlage itd. 

Na tisti strani rokopisa, na kateri je pisana kot zadnja beseda 
doli >Nap6ved(, stoji spodaj Številka : 476, a pozneje pri besedi >Ne- ■ 
otesaneo pripomba: 513—518. 

Ali je ta fragment slovarja povzet pO Murku ali pa je gradiv.' 
za Murka? 

Pisala ga je ista roka, kakor drugi zgoraj omenjeni komad :Jo 
varja, ki pa ima naslov »Slovenski besednike in zraven njega podpis; 
Košar. 

Ta drugi komad je nemfiko-slovenski, a brez abecednega reik 
v dajnčici pisan ; po značaju besed se da trditi, da je tu ekscerpini 
en spis gospodarskega in za njim en spis uradno-administrativnega 
značaja. Evo začetek: 
Zustand stan 

Wirtschaft kmestvo birstvo 
Im allgemein sploh 
betrefTen doiti 
(pozneje se nahajajo še besede na pr. : Cultur, Oberschwemmujii[. 
Erdabsitzung, Lehmrissen, SchneeverschUttung, Ackerbau, Wein=Oaiim- 
bau itd). 

Po presledku; 

Steuerbezirksobrigkeit Stibema komisijska graSina 

Vomahme naprej etnan je 

Grundertn^sschfitzung £actnga, cenitva gruntnega znesba pri- 

roditve 



^dby Google 



Dr. Fran HeSič: Iz prvih časov romantike. 59" 

§3. 

Uspehi Murkovega dela, 

Murko je mislil tudi sam ; zato je skoro vse obstalo na 

poti; eni od veselja, drugi prisiljeni — vsekakor pajetreba^ 

predno zaploskamo, taki prikazni pogledati v obraz, Če je 

res istinit čudež, tako je dejal Stanko Vraz.) 



(potn«je Se: Stabiler Cataster, Culturgattung, Fomiular, Muster- 
enmd, Kalkhaltig itd) 

Nekaterih besed, ki jih nahajam v tem rokopisu, Murko sploh 
nima, na pr.: betrachtlich, Mustergrund, Steuerbezirk itd.; nekatere po- 
slovenitve, ki jih imamo v naiem' rokopisu, pa Murko zavrača, na pr> 
pravi sub Wirth; Wirtschaft t. gospodarstvo, gospodarija' achl, virstvo; 
naš rokopis: rilcksichtlich v' zadgledii, a Murko: iKUcksicht, scbL 
zadgledi ; — naS rokopis : iBetreff zadeteki, a Murko sub ibetreffent : 
vSrtlich nach dem Deutschen von einigen abesetzt) zadčtik; naS roko- 
pis: »betrefFen: doiti«, a Murko: tfkati, dotikati se, zadeti, zadevati se^ 
meh dojti. 

Ba£ ta zavračanja mi bude misel, da je Murko rabil tudi tako 
gradivo. 

Ta nem£ko-s)ovenski slovarCek je gradivo za slovar; ali se sme 
iz tega sklepati na značaj na prvem mestu opisanega slovensko-nem- 
ikega? 

' Važno je Murkovo delo, družeče po svoji vsebini in imenu Slo- 
Tmce v posebno enoto, tudi za ilirizem v igomji Ilirijit. IzSlo je 
bai neposredno pred nastopom Gajevim ter doprineslo k organizaciji 
čete, ki je po večini hotela korakati le poleg Gaja, a ne za njim. 

L. 1848. je Macun v 3. številki ^Slovenije« svetoval, naj se v Šole 
ia urade uvede ilir£Cina. Prigovarjal mu je v 8. Številki (z dne 28. jul.)- 
dr. L Subic, češ tudi Slovenci imamo lepe knjige, io tu imenuje tudi 
Murka (poleg Vodnika, Volkmera, SlomSka, PreSerna, Krempla). Macun 
je podal odgovor ter Šubica idobro počesal ; samo se bojim« — pi3e 
i\^usta meseca MurScu (Dom in Svet 1901, 650) — * da urednik sostavka 
nebo priklopio, jerbo je čvčrst i krčpak; Murka bom fvadio, nego 
istina mora na sv€tlo, jerbo on nije za Slovence, več za 
Plenice gledao; slovnico je izpisao iz Kopitarove; more- 
biti je sa besednikom ono isto, kod kojega je valjda Vodnikovag se 
ieria.0 rokopisa . . .< (Cigale tega Macunovega članka res ni sprejel; 
Rlej pa nekoliko odgovora Šubicu v 30. listu >Slovenije<). 

In Vraz? Od nj^a poznam prvo izjavo o Murku iz I. 1835. (1836?), 
D£la V. 150; zelo neugodno se izražajoč o Volkmero, ki ga je baS izdat 
Mntko, pravi o tem-le, da je »besednik z gramatikoj vred v jednem leti 



.y Google 



Časopis za zgodovino in narodopisje. 



Pritrjeval je Lubomir-SIomšek v »Carinthiji* (1 0. marca 
1832) in v graškem »Aufmerksaraem« (št. 34., 20. marca), 
hvali! je Kopitar v »Osterr. Beobachter* in »Aufmerksamem*, 
slavo Trubarjevo je Murku prerokoval še drug »slaven moi 
bečkic,* in ne da se tajiti, da njegovo delo v slovenski 
slovniški literaturi zavzema Častno mesto. 

Kaj pa da je v onodobnem graškem slovenskem di- 
jaštvu bilo predmet zanimanja (in morda tudi debat) ! Rhetor 
Caf ve na tanko v domovino poročati, kdaj izide Murkov 
slovar, filozof Košar, tovariš Miklošiču in Vrazu, sicer danj> 
čičar, pesni 

Odgovor. 

Lubomiri (im Aufm. Nro. 34}. 
Menka moč besed in znanje, 
Um je vklenjen v' tesne kroge ; 
Rajši gromsko te vihranje 
Kolne, ino graja loge, 
Omedli vu žalno spanje. 

Aldov serdi orel škriple. 

Nog kda nemre 'z zanjk odviti, 

2gotovil ali, po istini reči, 70—80 arkov napisali ; Vraz torej ni bil za- 
dovoljen z Murkovim slovarjem in slovnico. Na istem mestu pi5e Vraz 
<lalje: »Toto delo (Volkmet) bo pri nas lakotnostjo požrto, izdatel do 
nebes podignjen. Recenzent bo pali usta na stržaje odprl, vse koteke 
i£elustnic z nemškim bombastom naphal in razčeperjenim pisekom počel: 
Kak po groznih goščavah temne noči potniku na zbavlenje iz slepih 
tnrakov zvezdica prisine, kak — itd . . . tak prijatelju naSe slovesnosti 
<lelo : Pesme in fabule Volkmera itd. To 6tev£i moj Slovenec ... je 
v nebesa pomaknjen, pripadne hvali recenzentov! pred ko je črko hva- 
ljene reči načel soditi . . .< Oni recenzent, ki je pričel prispodobo s pot- 
nikom v puSčavi, pa ni nikdo drug nego Lubomir-SlomSek, ki je svojo 
le omenjeno oceno Murkovega slovarja in slovnice v iCarinthijit z dne 
JO. marca 1832 in v >Aufmerksamem< 5t. 34. začel tako-le: >Wie dem 
bekUmmerten Wanderer . . . itd.* 

Mogoče bi pač bilo, da je Vraz 1. 1832. in 1833. mislit &e malo 
drugače, bistveno gotovo ne. 

• V Klajžarjevem pismu MurScu iz 1. 1832. (Zomik Mat. Slov. 1904.) 



.y Google 



Dr. Fran UeSič: Iz prvih Časov romantike. 



Terka s' klunom, perje piple, 
On le nemre v' zrak streliti: 
Ne druga£i pevci mladi 
Ihtijo v' lenobe smradi. 

Hvala temu, kter ledine 
V Čerstve pola preobrača; 
Arja pa besedam mine, 
Leži zdaj se dolžna dača 
Od slovenskih pevcev plača. 

Nekda že ti bode trosil 
Aldov pozni vsak slovenec, 
Šum naslave v' dale nosil, 
Od veselja plel ti venec. — 

Ako vsakemi nadenki 

Pri večernem glasnem brenki 

Mezda plača vroči trud, 
Kter vu skrivne globočine 
Se spusti po dragotine, 
No je rova 's terdih grud. 

Kter lepote 'z zmeša iše, 
No gerdobe njim odbriše, 

No nam kaže čisti val; 
Kter naš jezik srečno veže, 
Ino vsem Slovencdm streže, 

Nezasluži on si hval? — 



1 Pod eum prepisom stoji datum: den 21. Marca, 1832. Pesem je 
pisana, kakor vse KoSaijevo iz tiste dobe, z dajn£ico. 

V literarami zapuščini istega Jakoba Ko£arja nahajam tudi dva 
lista, ki predstavljata očividno vežbe v prevajanju v slovenski jezik. 
Pod zaglavjem »v' slovenski jezik postavitnanemSina> jenajprej (nemSki 
in poslovenjeni) sestavek o bolnem stricu, potem (nemSki in poslovenjeni) 



.y Google 



Caaopia za zgodovino in narodopisje. 



Murkovo izrecno zavetništvo bohoričice, fait accompli 
njegovega slovarja in slovnice je Danjku.unesel venec zmage, 
ki mu je bila 2e tako blizu.' 

Danjko je očividno podcenjeval moC Murkovo. »Als 
'wir dem Hem Dechant Dainko berichteten — poroča Kvas 
v Aufmerksamem« 1832 z dne 14. aprila — dafi ein Hand- 
lexicon von Murko in dem vorigen Alphabete erscheinen 
Tverde, und den HochwQrdigen ersuchten, sogleich sein schon 

sestavek o važnosti učenja jezikov, osobito sloveniEine, in na zadnje 
basen »Kmet ino njegovi sinovjei. 

O tej basni ni ni kakega dvoma, daje iz Murko ve slovnice (str. 201.) 
v danjfico prepisana; Ka£arjev prepis se razlikuje od izvirnika le po 
manjkanju naglaskov in po par malenkostih (>ino . . sinovje« v naslovu 
mesto Murkovega *in . . sinovit ; ibodte — botec; >cel celi«); osobine 
kakor: ide >s da, nejma = nima, nesim = nisem, seric = serec, vmrč, 
prekopajo, nar bolji zaklad, naj veči bogastvo« je mogel KoSat imeti le 
iz Murkove slovnice- Murkove naglaske je dakako ljutomerski Slovenec 
težko posnemal ali umeval! 

Srednji sestanek se glasi (slovenski): >Mladost je najboljši tas za 
vučenje, dobro [njo] ga naobračaj, ino ne zgubi [je] ga skoz nedelavnost. 
Ti potrebuješ velko različnih ino do dna navučenih znanosti za mnogo- 
tera opravila človečjega živlenja, za tega volo se primarjaj nje kak je 
mt^oče naj rančj si pripraviti, da ob £asi potrebe te ne bode grivalo, 
kaj si ne mam^Si bil, pred vsem ne zamudi prilike, zraven svojega 
matemega jezika se tudi jezikov drugih narodov navuCiti. Med totimi 
ne zani£uvavaj slovenskega (v nemšEini: die windische. Pis.), tudi on 
zna veliki prid, hasek, korist pripraviti. Ne samo sto na£ih zraven- 
mestjanov (»MitbUrger«, Pis.) ga govori, temoC tudi dosti in sicer velikih 
narodov je [imevSih] Jmajoi^ih jezik slovenskemu spodoben ino z' njim 
v' žlahti. Slavski jezik objame okoli Šestdeset ino morebiti Se več mi- 
Ijonov ludi ŽivoČih v* treh delih sveta razširjanih. Zgodovina nam ne 
kaže rasprostreneSega ludstva. Ze vsemi totimi narodi si moreS dopo- 
vedati ali vse te narode znaS ti razumeti, če si se ednega slavskih 
dialektov vednostno popolnoma dobro navufilc. Zadnji del tega sestavka 
spominja živo izvajanj Murkovih na str. IV. in VI. predgovora slovnici 
(Herder!); ker je zgoraj omenjena basen, pisana na istem listu kakor 
ta sestavek, brez sumnje vzeta iz Murkove slovnice, zato pač smemo 
trditi, da je tudi ta sestavek potekel iz nje. (J^^k v tem prevodu da- 
kako ni tak kakor v basni !). 

■ O tem natančneje pri KoSanu (ABC-Streit, Jalvesber. des k. k. 
.Staats-Gymnasiums in Marbui^, 1890, str. 21.— 22.) 



.y Google 



Dr. Fran lleSič: Iz prvih £asov romantike. 63 



lange Zeit mit dem Inprimatur versehenes HandwOrterbuch 
in den neuen Buchstaben erscheinen zu lassen, so erhielten 
wir zur Antwort, daiS er es nicht tbun werde, in dem das 
Volk ohnehin solche BUcher nicht kaufe, die Studierenden 
aber sollten das alte und neue Alphabet kennen, und zu 
•rebrauchen wissen. Uebrigens babe das neue Alphabet vor 
dem alten soviele VorzOge, dali es bey steigender Kenntnifi 
der slavischen Literatur sich ganz gewiG siegreich behaupten 
wird. Tragen nun die neuen Werke im alten Alphabete nur 
etwas zur AUgemeinheit der slavischen Literatur bey, so 
helfen ste im Ganzen auch unsere Absichten >die Bildung 
des slavischen Volkes realisiren; verbreiten sie aber kein 
Licht uber das ganze, so sind sie unsem Zwecken eben so 
wenig htnderlich, als die kleinen Steme den groCen Planeten 
im Wege seyn k6nnen. Wer nicht mit uns sej-n wiU, der 
gehe hinaus von uns; denn die gute Sache muli Widerspruch 
erleiden, und dadurch erprobt werden. Wer nicht mit uns 
sammeln mag, trage alletn oder mit Andem zusammen, es 
bringt ja ein Jeder nur sein Werk zum allgemeinen Haus- 
vater, und holt sich am Abende seinen Lohn«, tako je po- 
ročal Dalemisel-Kvas v »Aufmerksamem« z dne 14. aprila 
1. 1832.» 

K.O pa je Murkovo delo izšlo, tudi Danjkovci niso mogli 
tajiti njegove izvrstnosti, a dokler so čuH le slavospeve v 
časopisju, so se mogU s Kvasom tolažiti, češ: »Wenn unsere 
Deserteurs schon so viel wirken, unsere Treuen und Biedem, 
was werden sie nicht leisten«. 

' Zadnja Danjkova misel Živo spominja PreSemov^a pisma 
<z dne 26. okt. 1840), s kojtm je savračal Vrazov ilirizem; konec tega 
pisma se glasi : >Ich wUnsche ilbrigens nicht nur dem Panslavismus, 
sondem auch dem Panillirismus das beste Gedeihen; glaube jedoch, 
dafi man bis zum Emtetag alles Aufgesprossene stehen lassen soli, damit 
der Herr (to 5tav) am jtlngsten Tage das Gute werde von dem Schlechten 
ausschetden kOnnen«. {Derallgemeine Hausvater: tO imv; — am Abende: 
Emtetag). Prim. PreSemov album stt. 731.— 732. 



.y Google 



Časopia la tgodovjno in narodopisje. 



Toda prišlo je drugače. Ce je Danjko mislil, da je pravo 
mesto nj^ovemu črkopisu v knjigah za ljudstvo, je moral 
biti v skrbeh za svojo slavo, ko je vlada, oprta na činjenico 
Murkovega dela, oklevala končno potrditi danjčico za šolo, 
ki otvarja ljudstvu knjige. 

Danjkovi >vemi poštenjaki« niso nadkrilili in niso mogli 
nadkriliti Murka. Pod učinkom njegovega dela je zastala Kva- 
sova slovnica in v temi ostal Danjkov slovar. Pa tudi 
Jamikov nemško-slovenski slovarje z Murkovim delom postal 
odveč.' 



■ Dva meseca za Murkovo slovnico in slov.-nemSkim slovarjem je 
iziel Jamikov »Versuch eines Etyinolopkons« (slovensko-nemgki korenski 
slovar); naznanjajoč v >Carinthiji* z dne 10. marca 1832 Murkovo delo, 
omenja Lubomir (SlomSek) Jamikov Etymologikon, idas nun bidd in 
Klagenfurt bei Herm Edien von Kleinmayr die Presse verlafit (Isti članek 
v lAufmerksamem« z dne 20. marca); že 14 dni pozneje, dne 24. marca 1832 
poroča L. (-ubomir !) o etimologiku, f eS : tDieses bereits im abgevvichenen 
Jahre augekflndigte slawische Werk hat nun die Presse verlassen . . .< 

Za izdajo tega Jamikovega slovarja je vaino, kar poroča Kopitar v 
■OsterreichJschem Beobachter« z dne 11. oktobra 1832 (istotako »Der Auf- 
merksamec z dne 16. okt.): >Die von Kleinmayersche Buchdruckerei 
bezweckte, vieUeicht durchs nftmliche BedUrfnis desPublikumsbewogen 
(se. kakor Ferstl-Greiner), zu derselben Zeit eine neue Bearbeitung des 
1789 erschienenen vvindischen ■WOrterbuchs des Exjes. Gutsmann . . .< 
Urban Jamik gab dafUr seinen > Versuch . . .i 

Ali sta PerstI in Kleinmayer tekmovala? Jamikov Etymologikon 
je za praktično rabo bil seveda manj prikladen nego Murkov slovar; 
manjkal mu je tudi nemSki del. 

V Celovcu so dobro znali za graško naznanilo, da misli Murkov 
nem£ko>s]o venski slovar iziti o Veliki noči 1. 1 832. in vendar je L(ubomir) 
dne 24. marca pisal v >Carinthijit : jDas Etymologikon wird besonders 
darum sehr vvillkommen sein, da es die Grundlage zur Bearbeitung eines 
grAlieren, mOglichst reichhaltigen und brauchbaren deutsch-slovenischen 
Lejukons ist, nach welchem sich nicht blofi Philologen, sondem ganz 
vorzdglich die Seelsorger und Geschaftsmanner des Volkes schon seit 
tieraumer Zeit sehnen. Zu diesem vorhabenden Werke, das mit gegen- 
urartigem Etymologikon in Verbindung gesetzt, von eben dem Herm 
Verfasser, vereint mit mehreren sprachbeflissenen Freunden, bearbeitct 
und auch beim Verleger dieser Biatter aufgelegt werden wird, sind 
bereits bedeutende BeitrSge und bucl)stabenweise Vorarbeiten gescheben. 



.y Google 



Dr. Pran IleSiC: Iz prvih časov romantike. 65 

Zaostali so za 'Murkom vsi, ki so mislili, da se svet 
suče počasi; >studiosus< Murko pa je delal in hitel — nesla 
ga je prirojena sila duha in sveža čilost mladosti (bil je 
20 let star, ko se je dela lotil, in 23, ko je videl delo do- 
vršeno pred seboj), gnala pa ga je tudi neugodnost vsak- 
danjega gladu . . . 

§4- 
Gonilo Murkovega dela. 

«Die Fnicht mehrjahrigen Fleil^ 
und inancher Aufopferungi (Murko sam 
v predpomnji slovarju). 

Ko je Ferstlnova knjigarDa izdala svoj poziv, je 20-letni 
Murko baš absolviral filozofijo in bilo je misliti na poklic. 

Za duhovniški stan Murko ni imel zvanja. Ali od kod 
naj dobi pomočkov za druge študije nadarjeni mladenič, ki 
je za dvoletno filozofijo potreboval štiri leta? »Od nobene 
strani ni nikakoršne pomoči; stabo plačane instrukcije niso 
segnile za vsakdanji kruh, kje pa še so druge potrebščine . 
življenja? V tem prav žalostnem stanu mu pride v dobro, 
dobo ponudba Fersteljnove knjigotržnice, čije šef je takrat 
bil škrtljavi Johann Greiner , . . Greiner naprosi Murka, ki 
mu je bil znan kot umom nadarjen mladenič, naj se loti 
sestave slovenske slovnice. Sila kola lomi , , . Ker mu je 
spisovanje gramatike kruh obetalo, začne se takoj ogledo- 

sodafi es mOglichst bald erscheinen solN. (Jarnik je že za Primca zbiral 
slovar). 

Ali ni bil Slomšek tu v službi Jamikovi in Kleinmayerjevi vnjiju 
tekmi z Murkom in Ferstlnom? 

(Cigale omenja v uvodu Wolfovega slovarja na str. VI. Jamikov 
EtyTnologikon ter pravi: iNicht lange damach trat Anton Johann Murko 
mit seinem inhaltreichen, gediegenen und verlSfilichen »Slov.-deutschen 
und deutsch-slov. HandwOrterbuch« Graz 1833 auf, einem \Verke, das 
ohne Widerrede auf die neuste slov. Literatur den bedeutendsten Einfluli 
hat«. — Kronologija med Murkovim in Jamikovim delom je obratna). 



.y Google 



66 Časopis la zjjodovino in narodopisje. 

vati po slovenskih takrat že spisanih slovnicah . . .«' To bomo 
po vsej pravici smeli verjeti, da je sila Murku potisnila pero 
v roke. 

O Šolskem ietu 1829/30. nimamo za Murkov životopis 
nikakega drugega podatka nego pogodbo, ki jo je sklenil 
dne 17. julija 1830 s. Ferstflovo knjigarno »Gospod Ant. Murko, 
sedaj v G radcu*.- 

Ker je bil Murko julija meseca 1 830 v Gradcu, ni dvoma, 
da je bil tam celo šolsko leto 1829,30> in da je to leto in- 
tenzivno delal, da bi si pridelal — potnino v Beč, kjer ga 
najdemo jeseni 1830. 

Pogodba se do pike natančno pač ni mogla izvrševati; 
ob nje sklepanju je očividno vladala misel, da bo ves rokopis 
v dogiedni dobi gotov, in res je predgovor slovnici bil pisan 

' Davorin Trstenjak v »Zori« 1872, 24 (po njeni Pajek v Let. Mat 
Slov. 1880, 232). 

' Pogodba je določala : >G. Greiner pU£a (Murku) za prvi natisek 
200 fl in sicer pol te svote po prejetju vsega rokopisa in drugo, ko se 
je knjiga natisnila; 12 iztisov ima zaiožnik pisatelju brezplačno pre- 
pustiti. Za vsak naslednji natis, ki bi se založniku zazdel potreben, mu 
plača 100 fl, kadar se je knjiga natisnila. 6 iztisov dobi pisatelj brez- 
plačno. 

Naj izpregovorim tu tudi o ceni, ki jo je knjigi ustanovil (>Skrtljavi ?<) 

1. Po naznanilu v Intelligenzblattu z dne 23. jan. 1832 je za sub- 
skribente stala slovnica in slov.-nemSki del slovarja skupaj (trdo vezana) 
v navadnem izdanju 3 fl, na velin-papirju 5 fl; slovnica sama v navadnem 
izdanju 1 fl, na velin-papirju 1 fl 45 kr; po takem bi slov.-nemSki del 
slovarja zase stal 2 fl, oz. 3 fl 15 kr. 

2. Caf, rhetor1831/32,je.dalzaxLeKiconslovenicum* (Zbornik Mat 
Slov. 1900, 188) 5 fl i to je cena slovnice in slov.-nemSkega slovarja na 
velin-papirju. \' domovino pa je poročal (gl. zadnjo opombo v A, § 2.!), 
da stane slovar 3 fl 42 kr; kako to? CenavseU treh knjig v nevezanem 
izdanju? Gl, Se gori opombo na str. 37.! 

3. Na Pajkovem primerku nemš.-slov. slovarja je bila pripisana 
cena : 1 fl 30 kr, na vsakem delu mojega primerka pa ; Vol. 1 —2, fl 4.20. 

' V to leto bi bilo pač staviti dogodek z Vukovim Rječnikom ; 
Muriec je zapustil bogoslovje 1831, a 1830/31 očividno Murka ni bilo v 
Gradcu, vsaj od začetka ne. 



.y Google 



Or. Fran UeSiE: Iz pn-ih časov romantike. 67 

te 4 mesece pozneje, a »vsega« rokopisa ni bilo do 
1. 1832. 

Zato bomo verjeli, kar pripoveduje Dav. Trstenjak, da 
je namreč Greiner Murku delo sproti plačeval. > Kadar mu 
je prinesel eno polo za tisek, mu je dal nekoliko goldinarjev, 
da je za silo mogel živeti. V zimi si je peč kuril z makula- 
turo, živel največ ob komisnem kruhi . . .< ' 

To bedno životarenje ob korekturah^ si moramo misliti 
iz leta 1831 v leto 1832. Trpeč mnogo lakote, je Murko rad 
zahajal k Marku Glaserju, kjer je bil zanj vedno pripravljen kos 
kruha; Marko Glaser, prej kaplan pri Sv. Barbari v Slov. go- 
ricah, je nastopil službo kurata v kaznilnici karlavski v 
Gradcu jedva 1. nov. 1831, a jeseni 1832 je Murko bil že v 
bogoslovju. 

Ni dvomno, da je Murko delal za kruh. Podtikali so 
mu celo, da je iz takih razlogov volil bohoričico, »zatajiv^ii 
svojo danjčiško šolo.' 



Tragika literatume zgodovine leži v življenju in trpljenju 
Murkovem ob snovanju slovarja in slovnice : s plodom svo- 
jega duha in peresa si hoče mladi mož osigurati poklic svoje 
prihodnosti, dela tri leta, ali zaman — sit bede, izgubi pogum 
ter stopi na pot, na katero ni pozvan. 

' »Zora* t872, 24 (Let. Mat. Slov. 1880, 232— 2S3). Poedinosti 
Trstenjakovih navedeb bo spričo pisane pogodbe težko verjeti; tako 
poroča Davorin, da za slovnico >ni dobil čistili 50 D . . . Ravno tako 
fkrtljavo je bil honoriran za svoj besednjak ... za obe deli 150 fl.i 

' Korekture je obavljal Murko tudi za Damianovo knjigarno; tam 
sta ga — poroča Trstenjak — spoznala dr. Robič tn Laritz ter sta ga 
pregovorila za bogoslovje. 

» »Wir erwarteten mit Recht, dafi erseineSchule nicht verifiugnen, 
ijondem sein Werk in den neuen Lettern herausgeben \vird ; denn wir 
wuQten keinen erheblichen Grund des Gegentbeils. Selbst sein Specu- 
lation^irund in merkantilischer Hinsicht ist nicht bedeutend . . .< (Dale- 
misel ~ Kvas v »Anfraerksamemi 1832 z dne U. aprila.) 



.y Google 



68 Časopis za igodovino in narodopiaje. 

Značaj pesniški nam kaie slika Antona Murka ob tvorbi 
umotvora : to je genijalnost, ki mu, zbujena od potrebe, naglo 
rodi plod ter učinkuje na vse strani, to ni talent, ki deluje 
pred vsem iz ljubezni do dela, vzdržan od trdne volje; to 
je bolj sila genijalnosti, nego stalnost talenta. 

Zato mu je pero praznovalo tako rano in tako dolgo . . . 



.y Google 






Mala Izvestja. 

Praagodovinske iakopine pri Sv. Juriju ob ju&ni 
Seleanici. Posestnik in kamenosek Al. Oset je na svojem posestvu 
v Rifniku večkrat izkopal razne starine. V jeseni 1904. 1. je o 
tem obvestil iZgodovinsko dru3tvo>, ki je odkupilo zadnji čas 
najdene startne. Ob enem si je poročevavec ogledal izkopaliSče 
in naSel obseino staro grobišče. Posestvo Osetovo se nahaja 
blizu razvalin RifniSkega gradu, v okolici Kaniža ob pobočju 
RifniSke gore. Po nekdanjem lastniku se imenuje posestvo »na 
Demfivem«. VzboČen hrib se spuSča precej strmo proti severu 
in jugozahodu, prostor zavzema deloma vinograd, njive, grmičje 
in trata. Na vrhu hriba kakor ob pobočju se nahaja starinsko 
grobišče. Pred leti je že skuSalo tu izkopavati celjsko muzejsko 
društvo, a posodje je bilo večinoma zdrobljeno. Več sreče 
je imel lansko jesen posestnik sam. Ker je na trati izroval krt 
črno prst, je začel kopati, in izkopal je velikanski, 67 cm visok 
lonec s 36 cm širokim vratom, premer trebušastega boka ima 
64 cm, premer dna pa 21 cm. Do polovice je bil napolnjen 
s pepelom, mastno prstjo in z ostanki ožganih kosti, vmes pa 
je bilo razno orodje in drugi drobiž. 

Bila je notri lična 20 cm široka in 6 '/^ cm visoka skledica 
iz čmkaste gline kakor lonec. Rob je na znotraj zakrivljen ter 
ima 4 majhne nastavke, od teh je eden nekoliko večji, v sredi 
precepljen v dva rožička liki zemlja in prevrtan, da se je skozi 
luknjico napeljala vrvica in se je skleda mogla obesiti. 

Izkopali so se brončeni kosci zlomljene čelade, brončena, vlita, 
tudi prelomljena, blizu 30 cm dolga igla, ki ima prOti debelejšemu 



.y Google 



70 Časopis za zgodovino tn narodopisje. 

koncu obroček liki koleiice na žitni bilki, še bližje konca pa 
krogljico, s katero se pa ne konča igla, kakor je sicer navada, 
ampak &e je iz krogljice toliko moli, da se lahko s prsti prejme. 
Našli so se tudi kosci bronCene tibule. Iz teh zdrobljenih reči 
je sklepati, da so mrliče z opravo vred sežigali in potem vse 
skupaj stlačili v žaro, kakor se je to večkrat zgodilo. 

Bila je notri tudi lična brončena, skovana sulica |ost in 
vrat), dolga 17 cm, največja .širina osti pa ima 5 cm, vrat, v 
katerega se je vtaknil lesen držaj, je širok 2 cm ter se na obeii 
straneh pozna luknjica za žrelielj, s katerim je bila sulica 
pritrjena na držaj. NaSla sta se tudi dva brončena prstana, 
eden zlomljen s premerom (od zunanjega roba) 3 cnn, drugi je 
malo večji in cel. Dalje je bila med raznim drobižem 8 '4 cm 
dolga in '/. cm debela palčica iz kamena, na enem koncu 
nekoliko zožena in preluknjana, da so jo lahko nosili na vr>-ici, 
in je služila najbrž kot drgač. V istem loncu so bile Štiri, 
hru.škam podobne krogljice, tri iz kamena in ena iz svinca, 
večja kamenita in svinčenasta 30 gr težka, manjši dve kameniti 
pa 5—6 gr. Na sredini imajo v.se po dolgosti luknjo, bile so 
torej nanizane na vrvico ali na palčico. 

Večje urne imajo navadno zunaj v sredini svitek, naSaga 
pa nima, pač pa ima spodaj blizu dna Štiri, na spodnji strani 
nekoliko zaobljene nastavke, očividno zato, da so jo lahko pri- 
jemali, oziroma postavljali na ognjišče. V istem pravcu s spodnjimi 
nastavki so tudi zgoraj blizu roba majhni nastavki, ki pač menda 
imajo le ta praktičen namen, da seje naravnost videlo, kje ima 
posoda spodaj svoje nastavke, in se ni trebalo vselej pripogibati 
in gledati na spodnje nastavke. 

Druga žara je nekoliko manjša, ima ob boku 45 cm v 
premeru, 48 cm višine, ob zgornjem vratu pa 26 cm širine. 
Tudi v tem loncu so se našli med pepelom in glino razni 
predmeti, med drugimi 22 cm dolga, ostro zašiljena železna sulica 
in tri sekiram podobna bodala. 

Tudi tretja kaj velika Žara je bila zdrobljena, a našle 
fio se vse črepinje in lonec se bode dal zopet sesUviti. — Nekoliko 
pedl nad vsakim loncem je bila majhna plošča iz peščenca pač 



.y Google 



Mala izvestja. 7 T 

zato, da se je razpoznalo, da je ondi že shranjen mrlič, ako bi 
pozneje zopet kopati na istem mestu. 

Očividno je bilo tu veliko žarasto pokopališče, — grobovi 
z okostnjaki se niso našli, pač pa, kakor zatrjuje posestnik, se 
je v 15 letih našlo kakih 150 potrtih žar večinoma majhne 
oblike. Na5e tri Žare delajo izjemo in so bile bolj proti vrhu 
zakopane, blizu 1"/j m globoko. 

SeliSČe tukaj pokopanih prebivavcev je bilo nekoliko višje, 
na vrhu Rifniške gore (570 m nad morjem), kjer se še vidijo 
sledovi starega zidovja, kateremu ljudstvo pravi ^ajdovska 
zidancai. Naokrog se nahaja v zemlji vse polno živalskih kosti, 
pa£ odpadki živali, ki so ljudem bile v živež. Kraj je težko 
pristopen in torej kaj pripraven za obrambo ; proti jugu, vzhodu 
in zahodu obkroža nekdanje rifniško seliŠCe strmo hribovje, 
proti severu se pa oh vznožju razprostira nizka polukrožna 
dolina, kjer je še gotovo vsaj v zgodnjem srednjem veku bilo 
jezero, potem pa močvirje — 5e sedaj se pravi kraju pri soteski 
na južni .ttrani starega gradiča Šibeneka ipri brodu«. Jezero je 
bilo prebivavcem deloma v obrambo, z druge strani pa jim je 
nudilo obilo rib za hrano. Še do najnovejšega časa je bilo v 
okolici Sv. Jurija mnogo ribnikov, katerim ondotno prebivavstvo 
pravi »virti«.' 

Pomenljivo je, da se v tem kraju v mali razdalji nahajajo 
kar štiri gradovi; južno od kolodvora Rifnik, katerega razvaline 
se vidijo iz železnice, nekoliko dalje proti zahodu na strmi, od 
treh strani ne pristop ni pečini je gradišče nekdanjega gradu 
Šibeneka (Siebeneck — Šibnik), zahodno od št. jurskega trga je 
na stožastem griču stal gradič Anderburg, kako uro hoda proti 
severozahodu od Sv, Jurija je pa grad Blagovna (Reifenstein). 
Verjetno je, da so ti gradovi nastali v ranem srednjem veku, 
ko so Franki utrjevali svoje gospodstvo nad našimi pokrajinami. 
V bojih s celjskimi grofi je te gradove razdejal hrabri Jan 
Vitovec (1437). 

' Wert =^ flaches von einem Fluli gevvonnenes Ufer, Sandbank, 
Insel. — Wer im VVasser-Damni. Fr. Ziemann, Mhd. \VOrterbuch ad 



.y Google 



72 časopis ti zgodovino in narodopisje. ^ 

Ti gosto nasejani gradovi so priča, da je bil ^ 

obljuden pa tudi pripraven za obrambo. Po preseljevanj" 
KO potemtakem posedli Slovenci v tej okolici že otAUAB 
prastara seliSČa. n— U 

Ali je morda grobišče pod RifniSko goro iz r* ' " 
po preseljevanju narodov, torej grobišče paganskih .' ^'"^ ** 
Radi pičlega števila doslej odkritih izkopin nimamo zi 
zadostne podlage. Kot gotova lahko smatramo ta-1 _ 

1 . v grobovih se ni našel doslej nikakšen denar, ki b 
približno pričal starost grobišča; 2. med najdenimi stJlOZ* 
Opaziti rimskega sledu, torej grobiSČe ni rimsko ; 3. ako prutM tmi 
naSe pičle najdbe z grobiščem v RuSah, katero je razkV" " .'^ 
preiskal rajni grof Wurmbrand,' zapazimo to razliko, da v imav- 
grobovih ni bilo orožja, pač pa v rifniSkih, in dalje, orodje ('^ 
manjše) ruških grobov kaže razne okraske, naše je pa b^'_^ 
okrasja, tudi sicer rifniške starine kažejo drugačen tip kaki, 
ruške, zlasti to ni panonski tip, ker ta se odlikuje s posebnc 
bogatim okrasjem; 4. v rifniških grobovih imamo kamenite, 
brončene in železne predmete, prevladuje pa brone; ako je 
resnično načelo Vocelovo, da je redkost bronca značilen znak 
slovanskih grobov, potem naši grobovi niso iz slovenske 
dobe. 

Dokler nas podrobnejša raziskava drugače ne pouči, je 
najverjetnejši sklep, da so ti grobovi iz dobe, ko se je domače 
prebivavstvo umaknilo na visoke hribe pred prodiraj oči mi 
Rimljani. 

Pripomniti je še, da je tudi zahodno od gradišča Anderburg 
kraj, kateremu se pravi )Groblje', kjer se med pečevjem nahajajo 
gomile. Eno izmed teh je neki kmet razkopal in našel I '/i m 
globoko obzidan grob s poižgantmi kostmi. — Radi pomanjkanja 
sredstev nam še ni bilo mogoče prekopati teh gomil, ki uteg- 
nejo imeti kaj zanesljivih podatkov za poznavanje prazgodovine 
št. jurske okolice kakor tudi za natančneje opredelitev rlfniškega 
grobišča, Fr. Koeačič. 



;i. Archiv fUr Anthropologie. Hd. XI. 



.y Google 



Hala lEvestja. 73 

Oskrbniki ljutomerske graSčine. ' GraSčina Dolnji grad 
je bila do združenja z Branekom vedno lastna gosposka ter je 
imela najbrž tiste podložnike, kakor pozneje Branek. Žalibog 
se nam ni ohranil noben zapisnik, po katerem bi mogli določiti 
natančni obseg stare dolnjegrajske graščine in njenih pravic in 
oblasti. Le toliko poroča C. Schmutz v svojem leksiku (II., 472.), 
da so ob začetku XIX. veka podložniki Dolnjega gradu bivali 
v Preseki in na KamenSčaku. Tudi o nekdanji la.stnini Dolnjega 
gradu nimamo poročil, a vse kaže, da je bila zelo obsežna. 

Izmed oskrbnikov (Praefecti, Pfleger, Verwalter), ki so v 
Dolnjem gradu poslovali, so nam znani sledeči: 

Wischizberger Hugo, »Gerichts Verwalter< je bil 
dne 25. jfin. 1591. prisoten, ko so se Ljutomeržani z učiteljem 
Ivanom BerliČem pogodili za navijanje ure. * 

Merkas Peter, oskrbnik v Dolnjem gradu od 1625. do 
1640. 1. Rojen Ljutomeržan je bil zelo znamenita oseba, a z 
župnikom Ivanom Gajgerjem se ni mogel pogajati. L. 1631. je 
imel t njim hude prepire in neki zapisnik poroča, da ga je 
hotel celo ubiti.* Njegov sin Peter je postal jezuit. 

S in kovic Mihael, »praefectus in Oberluttenberg* je 
podpisal 1. 1664. račun podružnice blažene Device Marije v 
Podgradju. 

Miglič Lavrencij, »praefectus«, je potrdil račun omenjene 
podružnice 1. 1665. 

Liackh Jurij, »Ffleger der Herrschaft Obluttenperg«, je 
potrdil račun 1. 1668. 

O g r i n Andrej, »praefectus in Oberluettenberg«, je podpisal 
cerkvene račune 1. 1670. in 1671. V poznejših letih je bil tržan 
v Ljutomeru ter je opravljal precej Časa službo varaSkega 
pisarja. Umrl je 1. 1707. 

Khnitl Franc Krištof, »der Herrschaft ob Luettenberg 
Landtgerichts Verwalter« je 1. 1672. dal mnogo ljutomerskih 

■ Naslednji dodatki dopolnjujejo spis M. Stekovca, ki smo ga 
objavili v »Časopisuc I. str, 159. 
* Deželni arhiv v Gradcu. 
' KnezdSk. arhiv v Mariboru. 



.y Google 



74 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

copmije sumljivih tržank zapreti in nekatere tudi sežgati. 
Raditega so ga tožili tržani pri vladi, in ker je njih tožbo 
podpiral tudi TomaŽ Ignacij Mauerburg, gra.^čak v Braneku, je 
bil že v začetku I. 1673. odstavljen.' Koncem 17. veka je bil 
iPostae Magisten v Čakovcu. Dne 18. januarja 1. 1698. mu je 
soproga Julijana porodila v Mariboru hčerko Veroniko.* 

Menziger Blaž, »praefectus« je podpisal 1. 1673, cerkveni 
račun. L. 1674. ga navajajo varaSki zapisniki kot oskrbnika na 
Cvenu, kjer je posloval najbrž do I, 1680. Potem ga nahajamo 
do 1. 1686. zopet v Dolnjem gradu. Leto za letom je namreč 
v cerkvenih računih podružnice v Podgradju podpi.^an kot 
• Pfleger der Herrschaft Oberluettenperg* . Umrl je najbrž 
1. 1686. Njegova soproga Marija je potem vzela tržana Janeza 
Millpacherja ter je dne 26. junija 1691. 1. obljubila ISO gld. za 
nov altar sv, Jožefa.* 

MikŠa Lavrencij, »praefectus« vDolnjemgradul. 1679. Bil 
je LjutomerŽan in sin odličnega tržana in župana Lavrenctja Mikše. 

Menziger Blaž, oskrbnik v Dolnjem gradu od 1. 1680. 
do 1686. 

Kalin (Callin) Janez Karol, »praefectus in Oberluttenberg", 
je podpi-sal cerkvene račune 1. 1686. in 1687. Dne 22. decembra 
1687. 1, mu je soproga Regina porodila sina Karota Jožefa. Potem 
je Živel precej let na Grezovi5Čaku, a okoli 1. 1701, je odšel za 
varaSkega pisarja v Veržej, a njegova soproga je bivala navadno 
še pri vinogradu. Med tem je bil 1710. zopet v Dolnjenl gradu. 
V Veržeju je posloval najbrž do 1. 1725.* 

L ache rer Janez Ludovik, »praefectus', 1688. in 1689.1. 
Podpisal je cerkvene račune. 

Pinterič Franc, Kpraefectus«, je potrdil cerkveni račun 
podružnice v Podgradju 1. 1691. 

Mollinary Karol, oskrbnik v Dolnjem gradu je podpisal 
cerkvene račune 1. 1694. in 1695. 

■ Deželni arhiv v Gradcu. 

• Krstna knjiga v Mariboni, 

• Dež. arhiv v Gradcu. 

• Matrike župnije Sv. Križa na Murskem polju. 



.y Google 



Mala izvestja. - 75 

Sabarics Franc, »praerectus* 1.1696. 

Pinterič Franc, zopet oskrbnik, I. 1697., 1698. in 1699., 
ko je po<^isaI cerkvene račune. 

Braudenberg Janez Friderik, pl., oskrbnik v Dolnjem 
gradu, podpisan v cerkvenih računih 1. 1701., 1702. in 1703., 
potem še 1. 1708. 

L o r g e r Jurij, oskrbnik 1. 1 707. 

Brandenberg Janez Friderik, pl., oskrbnik I. 1708. 

Kalin Janez Karol, oskrbnik 1. 1710 

Lechenreiter Janez Jurij, oskrbnik od 1. 1713. do 1715. 
Oskrboval je obenem tudi Branek, kakor vsi njegovi nasledniki. 

Grajska kapela. 

Gotovo je svoje dni v Dolnjem gradu stala kapela, v 
kateri se je maSevalo. Sicer nam ni znano, kateri izmed 
lastnikov gradu jo je bil postavil, vemo pa, da je stala že 
1. 1545. Neki vizitacijski zapisnik iz te dobe poroča, da je 
grajska kapela posedala vinograd in njivo in vsakateri grajski 
duhovnik je vžival nju dohodke. . 

DotiČno vizitacijsko poročilo se glasi doslovno: 

» ... So sein wir von dem Pfarer bericht, das in dem 
Schioss Luettenberg ain Caplaney vorhanden, welche nit mehr, 
dann ain Weingart, vnd ain Agger, vnd sonst khein anders 
Einkhomben hat, darauf derzeit ain Cappelan gehalten wirdt, 
der solche Caplaney versiht, darumben er den Weingarten far 
sein besoldung zu genUssen hath.* 

Z omenjenim letom prenehajo poročila o grajski kapeli. 
Se le 1. 1717. o priliki Škofovske vizitacije se zopet omenja. 
Dne 28. aprila t. 1. je sekovski škof Jožef Dominik grof Lamberg 
posvetil v Dolnjem gradu kapelo in nje altar v čast brez madeža 
spočeti Devici Mariji. Najbrž jo je dal ponoviti Jurij Ignacij 
Anton baron Mauerburg, ki je ob tem času dobil v last Dolnji grad. 

To kapelo je potem, kakor poroča stara kronika, dne 
28. julija (764. vizitiral višji duhovnik v Strassgangu, Ernest 
Anton pl. Azula. 

Ko se je v prvi polovici i9. veka porušil grad, so izginili 
tudi .slednji ostanki kapele. t M. SUkovec. 



.y Google 



"Jh Časopis za zf^ovtno in narodc^isje. 



Marijina cerkev *na L^barjut pri Mariboru. Ta 
■cerkvica je stala blizu koroSkih vrat, na zuaanji strani, po njej 
so se ta vrata imenovala tudi >Prauen>Thor(. Orožen (DaK 
Bisthum Lavant I, str. 539, 550) to cerkvico samo omenja ter poroča, 
da je blizu nje kapelanija sv. Magdalene in sv. Marte, katero je 
lUstanovil župnik Jurij Schwentenkrieg (ok. 1450 — 1465), imela ope- 
karno z dotičnim zemljiSčem (>ein Ziegelstadel sammt Grund im 
Burgfried am Leber bel Marburg bei u. 1. Frauen KapeUen, 
welcher man davon j&hriich dient 3 Schilling Pfennige und 10 
Pfennige«). Nekaj več je o tej cerkvici pisal rajni dr. Jos. Pajek 
v .Voditelju* (1. 1898, str. 120, 203, 204, 277—283). On je sprva 
domneval, da so cerkev 1. 1532, porušili Turki, a tO domnevo 
je opustil, opirajoč se na Puffa, ki pravi, daje 1. 1549. imel Mari- 
bor več izvrstnih pridigarjev, med njimi Lavrencija Vorstadterja, 
kapelana pri Mariji na Lebarju, — torej je še cerkev takrat 
stala, — in pa na neki izpisek, ki si ga je bil izpisal rajni Beckh- 
Widmanstetter iz arhiva krškega kapitola in mu ga (Pajeku) dal 
v porabo, in v tem se omenjajo vinogradi »von der Frawnkirche 
^u Marburg«. Daljnih poročil dr. Pajek ni našel o tej cerkvici. 

Po dobroti preč. g. stolnega Župnika Fr. Moravca mi 
je pa doSel v roke star urbar ij mestne Župnije mariborske 
iz t. 1571 (sega do 1. 1580), katerega še ni nihče uporabil, a v 
njem se nahaja več podatkov za to cerkvico, iz katerih je 
razvidno sledeče: 

1- Pri cerkvici je bilo tudi pokopališče; 2. ko se je urbarij 
.•opisoval, je bilo zemljiSče pusto in cerkvica po^Sena. — Pod 
zaglavjem »Marchburger Zinnsung< (fol. 23.) namreč beremo: 
»Von der Begrebnus bey vnnser Liebenn Frauen am Leber, 
vor der Stat Marchburg gelegen, gehSrt der grundt durchau.<( 
alhie in Pharrhof Marchburg." Diennt vora gemelten grundt, 
darauf die Kliirchen steet oder ge.standen ist . . . khreuzer40. « 
Pridejana je pa opomba : »lezo ligt es 5dt vnd man dient weiter 
iiichts davon«. 

Besedo >Lebar< izvaja dr. Pajek iz debla lob ali lub in 
meni, da lebar pomeni velik kup zemlje. > -Jos. v. Zahn pa trdi. 



■ Voditelj 1898, str. 279. 



.y Google 



Mala izvestja. 77' 

da je iLeber* plural srednjevisokonemSkega Ifi ^ kanstlicher 
Hilgel, Heidengrab. • Ker se pa ime Lebar ali Levar nahaja 
pogostoma po krajih, kjer 2e od nekdaj bivajo Slovenci, je 
vendar mogoče, da je to ime domače korenine, ali pa je morda 
korenika skupna germanskim in slovanskim jezikom. 

Pri cerkvici na Lebarju bi torej imeli srednjeveško poko- 
pališče mariborsko. V predzgodovinsko dobo ne bo kazalo 
segati, ker je Drava, spreminjaje strugo, svoje levo pobrežje 
razkopala, pač pa se razteza dolga vrsta predzgodo vinski h 
grobiSČ na desni strani Drave ob vznožju Pohorja od RuS proti 
Hočam. Pri opekami v Radvanju so Se lansko jesen izkopali 
več rodih žar. 

3. Cerkve niso Turki podrli, ampak je najbrž sama razpadla, 
potem pa so jo opustili in podrli. 

4. Mesto nje so odkazali dotičnemu kapelanu v mestni 
cerkvi (sedanji stolnici) Marijin oltar, kjer se je od Časa do- 
£asa opravljala rana peta maSa. 

To vidimo iz naslednje notice v zapisku kapelanij in 
ustanov, ki so župniku plačevale davSčine (fol. 27): »Vnser 
Lieben Frauen Caplaney am Leber vor der Stat Marchburg, 
weil aber die Khirchen am Leber aberbrochen, hat man Vnser 
lieben Frauen Alltar in der Pharrkhirchen zu Marchburg, darauf 
man zuweilen die Frumess sinngt, dem Caplan eingeben. Diennt 
jSrlichen schillinng 5, Phennig 10.< 

Da cerkvice niso podrli Turki, da je marveč polagoma 
propadala, je sklepati iz tega, da pisatelj tega nič ne omenja, 
dočim n. pr. v Jarenini (fol. 8) pri Urban Ferkovi kmetiji razločno 
navaja, da je puSCava in torej nič ne nese, ker so jo Turki 
razdejali (Ist durch den TUrkhen verderbt). Enako pravi o 
treh kmetijah na Hajdini, da so jih Turki opustoSili (sein zuvor 
durch den Tilrkhen verOdt worden). Iz besed: »darauf die 
Khirchen steet oder gestanden istf se pa sme sklepati, da 
je takrat bila podrtija in zemljišče vsled tega pusto. 

5. Užitnico (Pfrtinde) pri Marijini cerkvi si je prisvojil 
mariborski magistrat. To nam poroča opomba v urbariju pri 



' Stj-riaca, Neue Folge II. B. pg. 65 op. 



.y Google 



časopis za sgodoinno in narodopi sje. 



ravnokar navedenem odstavku: iGomaine Stat Marchburg ein- 
gezogen, bewont die auch khain Priester.« 

Z užitnicami in ustanovami je sploh mariborski magistrat 
ravnal jako samovoljno, zato so se 1. 1549. Lovrenc LubSe, 
kapelan na beneficiju sv. Magdalene, in njegovi trije tovariši 
pritožili pri solnograjskem nadSkofu. Vsebino njih pritožbe * 
deloma potrjuje naš urbarij. Spisan je bil za župnika Jurija 
Siechela (f 1586), ki je bil tožen, da nič ne dela proti lute- 
ranski propagandi, mestni magistrat pa se je zanj potegnil pri 
nadvojvodu ter med drugim navedel i to, da je v najem dano 
desetino in podložnike zopet odkupil ter dobil več pravd radi 
župnijskih posestev z raznimi plemiči. Nadalje tudi kaže ta 
urbarij, da je bilo gmotno stanje mestne župnije in njenih 
iižitnic takrat kaj slabo. 

Ker je mestni magistrat tako hlastno segal po ustanovah, 
nt glede zemljišča pri Lebarju brez pomena opazka: >gehOrt 
der grundt durchaus alhie in Pharrhof Marchburg«. 

Iz poznejšega urbarija (iz sredine 18. stol.), je tudi razvidno, 
da je še takrat posedovalo njivo na Lebarju mariborsko mesto, 
dasi je spadala k beneficiju Device Marije na Lebarju; žal, da je 
dotični list v tem urbariju zgoraj odtrgan in radi tega ni moči 
kaj natančnejega dognati. Prvi urbarij dokazuje tudi, da je 
župnik Siechel bil že 1. 1556. v Mariboru in ne Še le 1558., 
kakor trdi Orožen (1. c. 559), ker je že 1. 1556. dobil neko pravdo 
zaradi desetine na Leitersbergu proti baronu Juriju Herbersteinu 
(fol. 31). Mogoče, da je že pred 1. 1556. prišel v Maribor. Tudi 
naslednje 1.1557. je dobil v Gradcu pravdo proti Herbersteinu 
in župniku pri Sv. Petru pod Mariborom zaradi desetine pri 
Sv. Marjeti na Pesnici, katere Va je dotle jemal Herberstein, 
•/3 pa župnik pri Sv. Petru. Takratni Župnik pri Sv. Petru je 
bil bivši mariborski beneficijat Lavrencij Lubše, ki Še dosle v 
vrsti SL peterskih župnikov ni bil znan. J^- JCopačiČ. 

Študentski fo&ar 1. 1788. Dne 7, marca I. i788. ob pol 
8. uri zvečer se je, — kakor pravi kronika — iz neke kovač- 
nice zanetil ogenj, ki je radi hudega vetra v nekaterih urah 

' Gl. Orožen, n. d. 1, str. 554—555. 



.y Google 



Mala izvestja. 79 

vpepelit ves trg, celo hiše onstran Dravinje pod hribom sv. Lu' 
cije, cerkev, župnišče, samostan (dominikank, ki je bil dne 
21. marca t. t782. zatrt) in celo stari grad nad sedanjim žup- 
niščem. 

Vlada, oziroma uprava državnih posestev (StaatsgUter- 
administration) je kmalu potem naročila inženirju Joh. Wallnerju, 
naj vse pregleda in popiSe ter .stavi konkretne predloge, kako 
"bi se pogorišče zopet povzdignilo, zlasti naj presodi, bi li ne 
bilo ceneje upravljati ^tudeniških državnih posestev iz Freisteina 
pri Sp. Polskavi. 

Wallnerjevo izvirno poročilo .•'e nahaja v deželnem arhivu 
v Gradcu, kjer ga je prepisal bivši vodja studeniškega samostana 
-|- Adolf Hytrek. Njegov prepis se hrani v studeniškem samostanu 
v zvezku »Material zur Geschichte des alten Stiftes Studenitz«. 

To poročilo nam podaje dokaj natančno sliko grozne nesreče. 
^' fgi* j* pogorelo 35 hiš (dandanes ima trg kakih 4-9 hiš). 
»Grozen pogled!* pravi poročilo. Že itak malo premožni tržani 
so sedaj Še bolj ubožali; ostali so brez domovja in mnogi so 
trpeli še na svojem životu vsled hudih opeklin. — Kakor je 
razvidno iz ondotne mrliške knjige, je neka 55 let stara Katarina 
Karinčnik zgorela v ognju. — »Na bolečih (od opeklin) prsih 
iščejo dojenčki hrane, dočim matere lakote stokajo in očetje si 
ne vedo pomagati.« 

Le trije tržani so bili kos, -opraviti ostanke svojih hiš zopet 
pod streho, drugi so se pa morali bedno potikati po tujih kotih 
in tam objokovati svojo nesrečo. 

Od samostanskega poslopja je ostala nepoškodovana Žit- 
nica, ki je bita še le 1. 1765. znova pozidana in z opeko krita. 
Samostansko poslopje je bilo 80 sežnjev dolgo in 7 sežnjev 
široko. V pritličju so bile obokane kleti, v prvem nadstropju 
obokane shrambe in sobe, v drugem pa celice, v katerih je 
bil z opeko potlakan lesen strop, ki je s streho vred zgorel. 
Na zahodni strani, kjer je bila največja, najbolj hladna in 
suha klet, se je potok, ki obteka samostan. Že tako približal 
zidu, da se ga je kakor obrežja dotikal in na mnogih krajih je 
Že zid spodjedel. Zato so nastale v tem delu poslopja hude 



.y Google 



časopis za zgodovino in narodopisje. 



razpokline, in ker je ondi bilo včasi mnogo Žita nakopičenega, 
ni mt^lo 6 podpornikov več vzdržati zidu. Vsled tega je svetova! 
IVallner, naj -se popravi in pokrije, le oni del samostana, ki je 
bolj proti trgu, drugo pa naj se prepusti svoji usodi. Resjebiloni 
del do najnovejšega Časa v razvalinah in je deloma Se dandanes. 

»BundhUtte« — zidana — je izgubila streho. 

Studenec, — kateremu ljudstvo pripisuje zdravilno moč 
(Gnadenbrunn) in kije Studenicam dal ime, je bil obzidan s se- 
kanim kamenom, kameniti stebri so nosili streho iz škodelj, ki 
je zgorela in od tega časa je studenec nepokrit, krijejo ga le 
okrog nasajene lipe s košatimi vejami. 

ŽupniSče, poprej sodnija (Hofrichterei), je izgubilo streho 
in 4 Stukatirani stropi so se udrli, sicer je pa bilo poslopje ^e 
v dobrem stanu. 

V poprejšnjem ŽupniSČu (oziroma stanovanju za .samostanske 
duhovnike in za goste) je bila .sodnija. V pritličju je bil velik 
svoden hodnik, 3 shrambe, kuhinja in družinska soba; v 1. nad- 
stropju je bilo 8 sob in shramba, v 2. nadstropju tudi 8 sob. To 
poslopje je imelo z opeko krito streho in je ostalo nepoškodovano. 

Tudi bivšemu prioratu je prizanesel požar. Z opeko krito 
enonadstropno poslopje je bilo samo na strani proti cerkvi ne- 
koliko oškodovano; pritličju je bil na eni -strani vhod v samo- 
stan, na drugi odprt svodni lok. 

V prioratu je bila nameščena ljudska .šola, ki je I. i788. 
imela vpisanih 93 otrok. V prvem nadstropju sta bili dve veliki 
sobi, v katerih je imelo prostora čez 100 otrok, tretja -soba je 
služila za stanovanje učitelju. Razen nove peči in dimnika ni 
bilo treba drugih popravil. 

Pristava (Ma^erhaus) je bila lesena in s slamo krita ; konjski, 
volovski in kravji hlevi so bili zidani ter deloma s škbdljami, 
deloma s slamo kriti, svinjaki pa so bili leseni in s slamo 
kriti. Gornje in spodnje gumno z dvema parmama je bilo leseno 
s slamnato streho in s podkapnico na zidanih stebrih. 

Ribnjača je bila zidana in s škodljami krita, stopa pa le- 
sena in s slamo krita. — ■ Pečnica za lan in .sadje je bila zidana, 
svodena ter z opeko, deloma pa s škodljami krita. 



.y Google 



Mala izvestja. ^ 

Wallner predlaga, naj se popolnoma odstranijo naslednje 
stavbe : 

1. Zidana, z opeko krita drvarnica. 

2. Utica (kije stala nazahodnem oglu samostana podBoCem). 

3. Zidana in z opeko krita kapelica. 

4. Zidana in z opeko krita mesnica. 

5. En del bivSega župniSča, ozir, sodnije. 
Samostanski mlin na dve kolesi je bil sicer zidan, vendar 

je vsa notranjščina zgorela ; dali so ga v najem. Na gradu, 
kakih 25 m viSje od samostanskih poslopij, Je bilo oskrbništvo 
(Vogtei). Ostalo je le golo zidovje, in ni se dalo nič drugega 
porabiti kakor železna vrata s kamenitimi podboji. 

Cerkev z zakristijo in dvema stranskima kapelama, ki je 
malo poprej bila postala lokalna kapelanija in ji je bilo odkazano 
909 duS, je izgubila streho, znotranjost je ostala nepoškodovana. 
Od zvonika je samo ostalo ožgano zidovje, železje ure, glavice 
zvonov, kemblji, zbita stre.šna pločevina (Kuppelblech), pa 
15 centov in 29'/, funtov raztopljene zvonovine. Wallner pred- 
laga, naj se zvonovina posrebra (das zerronene Glockenmetall 
zu versilbem) in s tem poplačajo razni rokodelci, zvonik pa se 
naj pokrije z opeko in tudi cerkev naj se čim prej spravi pod 
streho, pri čemur bodo župljani brezplačno oskrbeli vožnjo in 
delavce. Zvonovi pa se naj semkaj prepeljejo iz poličanske po- 
družnice Marije LjubeČne, ki se naj opusti. 

Slednje se ni izvr-^iilo ; na LJubečni še dandanes visijo stari 
zvonovi, a tudi studeniSka cerkev ima dva stara zvona, enega 
iz I. 1748., drugega iz I. 1678. Od kod jih je dobila? Pred 
požarom gotovo niso bili tukaj. Zvon iz 1. 1748. ima na krilu 
podobo sv. Treh Kraljev, nedaleč od Studenic je pa (v Črešnjevski 
župniji) podružnica sv. Treh Kraljev, ki so jo bile pozidale 
studeniške dominikanke. Tu so torej vzeli dva zvonova za 
.studeniSko cerkev. Res ima podružnica sv. Treh Kraljev svoje 
-sedanje zvonove še le od 1. 1830. 

Ljudska pravljica pravi, da je pri poi^aru ostal veliki zvon, 
a da so ga natihoma odpeljali k podružnici sv. Treh Kraljev; 
ko so pa ljudje to zvedeli, so ga .opravili nazaj. 



.y Google 



82 Časopis za ^odovino in narodopisje. 

Jedro te pravljice je toliko resnično, da je sedanji stude- 
niški isrednji* {pred 1. 1835. »veliki«) zvon res prišel od Treh 
Kraljev v Studenice. Mogoče je pa tudi, da so starejši zvon iz 
1. ]678. vzeli iz xtudeni£kega stolpa in ga prepeljali k novi 
podružnici, doma pa naročili novega; ko je pa bil ta vničen, 
je zopet stari zvon priromal na svoje prejiSnje mesto. 

Vkljub hudemu udarcu 1. 1788. in raznim nezgodam po- 
Četkom 19. veka so si vendar Studeničani dokaj pomogli in sredi 
19. veka je bilo ondi precejšnje blagostanje. f- Kovačič. 

Dve slovenski prisegi is leta 1715. v nadžupnijskem 
arhivu v Vuzenici.' 

Formula Juramenti purgationis. 

Jest N: Sapershefhem umoio lastno Dusho moimo Stuar- 
niku Christushu Jesusu, inu sa sarotim per sgubi moiga Sve- 
litzhaja da jest v: g: Sa taiste dinaria' Sa keterih vola Sim 
jest per la tei Crihti obtoshan v: g: nifim nidar videu ali 
kfebe Vseu, ali skriu, ali per drugim skriti billi etc: inu ali 
le ta moja Sapersega ni resnitzhna taku meni Gospud Bug ne 
pusti V nebesku kraleustvo priti amen. 
Al i a Formula. 

Jest N : Sapershefhem u mojo lastno Dusho moimo Stuar- 
niko Christ: Jesusu, inu Sarotim per sgubi moiga Suelitsheja, 
da jest v'tei Rietshi v' keteri jest Bodam Pobaran, eno Zhisto 
Boshjo Resnizo Govoriti, inu vunkei povedati. Kakor meni Bugk 
Pomagi inu S. Troiza. f- Preglej. 

V hiši mecena barona Zoisa.* »Patriotisches 
Tageblatt«, ki je izhajal v Brnu na Moravskem, je dne 
23. febr. 1802 (št. 19) pod zaglavjem »Patrioten und patriotisclie 
Handlungen« prinesel to-le poročilo o baronu Žigi Cojzu: 
(Baron Sigmund von Zoys in krain.< 

Uiesem edlen Manne statten einige Ofiiciere, dic den 
Peldzug in Italien mitgemacht haben, in Nr. 122 der Prager 
Oberpostamtszeitung (1081 [gotovo pomota za 1801, Pis.]) 
ihren herzlichen Dank ab, fllr die zuvorkommendc GOte, mit 

* Ti prisegi je napisal Štefan Jamnik, nadžupnik od 1714.— 42. 1. 
■ lil. Vidičev Članek v »Spomen-cviefu. (Mat. Hrv. 1900. 606 sl.j. 



.y Google 



Uala izvestja. 83 

welcher er das k. k. Militar im Vorrticken und ROckzuge ohne 
allen Unterschied aufnahm und bewirthete, mit unermlldetem 
Eifer fUr die Bequemlichkeit desselben besorgt war, und jedem 
Soldaten sein Haus als einen w oh It ha ti gen Tem pel wahrer 
Freundschaft Offnete; wie er den gemeinen Mann der k. k. 
Armee obne Unterschied mit wohlthuender Gtlte UberhSufte; 
\vie er alle KrSfte aufbot, ihnen frohe Tage zu machen; wie 
er aus eigenem menschenfreuudlichen Gefuhle, ohne dazu erst 
aufgefordert zu werden, fUr alle diejenigen Soldaten, die nach 
dem Spital gebracht wHrden, mit zuvorkommender Milde besorgt 
\var; wie er kein Mittel unversucht lieii, von dem er glaubte, 
dafi es ihnen auch die geringste Linderung verschafFte ; wie er 
seibst den k. k. Officieren, die verwundet dahin gebracht wurden 
und vvegen Enge des Raumes nicht fUglich untergebracht werden 
konnten, aus freiem Antriebe in seinem Haus Aufnahme ge- 
stattete, und Wonne fUhlte, dali sein Haus zum heilenden 
Freundschaftstempel dienen konnte, und wie er, obgleich die 
GesundheitsumstSnde dieses Biedermannes ihm seibst auszugehen 
nicht erlaubten, alle seine AngehOrigen mit unermOdetem Eifer 
anspornte, allen ohne Unterschied so genaue Dienste zu leisten, 
als wenn es ihn seibst betrSfe; wie er ihnen befahl jedem" 
Verlangen, jedem Winke zuvorzukommen. O wer vvSre i in 
Stande alles ' zu erzShlen, was dieser Biedermann alles that, 
was er leistete? 

^Wir sind ilberzeuat, hei6t es zum SchluBe, dafi alle 
unsere Kriegsgefahrten, die Augenzeugen und Theilnehmer der 
edlen Handlungen des Herrn Barons Sigmunds von Zoys waren, 
iinserer hier ausgedrtickten Gesinnung von (?) lautesten Beifall 
geben werden; denn sie stimmen mit uns tlberein, des echten 
Kriegers Simbol sei: »Treue dem LandesfUrsten und Vateriaude, 
und dankbar gegen jeden wohlthuenden Biedermann zu sein^:. 
Dr. Fran Ilešlč. 

•Malo besediSC' (1789). — 1. Doslej so bili znani le 
trije primerki te knjižice, o koji se je govorilo v lanjskem 
•Časopisu« (str. 28. in 113 si.). Med tem sem našel še Četrti 
primerek in sicer v arhivu mariborskega stolnega kapiteljna, a 
manjka mu začetek, in kolikor se spominjam, tudi konec; 



.y Google 



84 časopis za zgodovino in narodopisje. 



2. Na str. 129. lanjskega »Časopisa« sem vpra£al: 'Kje 
je (na koncu 18. in v začetku 19. veka) bil na LovrenČevo na 
Pohorju Živinski sejem?* 

Dan današnji je na Lovrenčevo sejem v Slovenjem Gradcu 
in v Lučanah; pri Sv. Lovrencu v PuSiavi pa je v ponedeljek 
po Lovrenčevem. 

V dobi, za kojo nam gre, vsaj v začetku 19. veka pa je 
bil 10. avgusta sejem ne le v Slov. Gradcu in Lučanah, marveč 
tudi pri Sv. Lovrencu v Puščavi (tudi pri Sv. Lovrencu »8ez. 
Ebensfeld*). 

In baS na Sv. Lovrenca v Puščavi najlaže 
mislimo v okviru položaja, kakor.se nam slika v >Besediiu<.> 

Dr. Fran Ilešič. 

O Kremplju. Malo znana je ta-le Krempljeva knjiga :- 

Deutsch-windischer Christenlehr = Katechismu.s in Fragen 

und Antworten. — Nemfko-flovenfki Katekismufh sa kerfchanfki 

navuk v — pitanjih ino odgovorih. Pettau in Untersteyer 1826 

(Na zadnji strani: Marburg, gedruckt bey Jos, Janschitz). 

Glaser ne omenja te knjige, pač pa Mam, Jezičnik XIX, 
češ, v Ptuju da Krempelj na svetlo slov. -nemški katekizem. 

Wei6 (Geschichte der Osterr. Volksschule, II. Graz 1904, 
str. 701) pravi: Im Jahre 1824 haben Anton Krempl zu Pettau 
und Vinzenz Janša, Pfarrvicar zu Donnersbach, BOcher zuni 
Druck befOrdert, welche sich auf den Rellgionsunterricht ln'- 
zogent (Enako na str. 823). Letnica i824 jepomotna; morebiti 
je tega leta Krempl predložil svoj prvotni rokopis. 



Na naslovnem listu ne najdeš Krempljevega imena, a zato 
se nahaja pod zanimivo opombo, ki je natisnjena na prvi strani 
drugega lista; ta opomba se glasi: 



' Podatke o sejmih podajam po sGroBem steyerai. National- 
Kalender. 1822—1828. 

' En primerek ima knjižnica mariborske gimnazije. 

D,B,t,zedby Google 



Mala izvestja. 85 

Toti posebno za dolenske' kraje prikladni 
slovenski Katekizmus je leiznaročenjasvžtle 
Škofie Sekovske n emSko-slovenski gratal. 

Vu Ptuji na Pametvo 1825. Anton Krempl, 

Kamulster. 

To je v stvarno-mirni obliki jak protest zoper nemčujoče 
delovanje sekovskega ordinarijata. Napisat ga je poznejši »ilir« 
in pisec > DogodivŠin c . Dr. Fran IleSiČ. 

Štajerski jo&eflnski katekisem, o kojem sem pisal v 
laDJskem tčasopisu« (str. 137. si.), je založnikjos. Franc Kaiser 
ponujal v »Steyermarkischem Intelligenzblattu zur Gratzer 
Zeitung« Še leta 1828. (list z dne 24. jan.); naznanja ga poleg 
dragih knjig in sicer tako: )Katechismus, tave rliki (!), spra- 
shanjam, inu s odgovoram sa zessar?ke kralove deshele inu 
sholle. Is nemschkiga na slovinski jezik prepisan, v' Crazii. 
Misliti je tu na samo slovensko izdanje, ki ga je 2e izprva bilo 
dobiti baš pri Kaiserju. 

Da je knjiga bila 5e 1. 1828. v knjigotrStvu, je pomembno 
za kronologije, zlasti za nejasnost, ki sem jo naglasil (kot točko 
a v opombi) na strani 149 lanjskega »Časopisa*. 

Za ustanovitev časa bi lahko služilo tudi ime založnika in 
izdajatelja >Johannesa Kalserjac Žal da baS tudi o tem ne 
morem nič gotovega povedati. 

Josip Fran Kaiser, ki je katekizem prodajali. 1828., je 
hil rojen 1. 1786. in je 1. 1811. prevzel knjigoveznico, ki jo je 
kmalu izpremenil v pravo knjigarno in z uspehom dalje razvijal 
|Wurzbach). V tridesetih letih je štajerski » Nati onal- Kalen de r« 
izhajal »im Veriage des Herausgebers Josef Franz Kaiser, aum 
Kronprinzen von Osterreich nSchst dem Murthore«. 

Ta Josip Fran je pač bil naslednik Mihaela Kaiserja, 
5ii je n. pr. I. 1800 imel svojo bukvoveznico »aufier der 
MurbrUcke« (VaterlSndischer Kalender der Steiermark aufs 
Jahr 1800). 

In Ivan Kaiser? Prednik Mihaelu, torej v jožefinski dobi ? 

' = ljutomerske. (V začetku besedila samega na str. 5. je pri be- 
sedi »kerfclianfkoi opomba: >fch beri kak fhzh [= ŠČ] ali kak fh 
1= š, Pis.), kak je v' kerem kraji eno ali drugo navadno. 



.y Google 



86 Časopis za zgodovino in narodopiaje. 

Vsekakor je stvar pač taka, da je katekizem ponatiskovala 
Kaiserjeva tvrdka od Frana do Frana Josipa. Dr. FVan tleSič. 

Narodopisna Črtica k agodovini praznoverja. C. g. 
V. KoprivŠek, ptujski kapelan, je izročil muzeju nemSki, samo 
na eni strani tiskani list, 41 cm širok s tiskom v dveh 
stolpcih. Naslov mu je : Gevvisse wahrhafte rechte Lang 
und Dicke unser lieben Frauen, und der Qbergebenedeyten 
Himmels-Kanigin MARIA, welche heilige Lang zwar aus seidenen 
Banden denen Pilgramen, welche das heilige Haus zu Loretto 
besuchen, mitgetheilt worden. Sledi priporočilo, to dolžino seboj 
nositi in gotove pobožnosti opravljati ; nato se Čitajo razne mo- 
litve na čast sv. dolžini, sklepčno pa opombe o dolgosti Marijine 
noge. Tiskan je Ust: Erst wieder ganz neu gedruckt zu COlln 
am Rhein. Videti je, da se je naS list dajal kot tolmač poleg 
traka, ki je predstavljal Marijino dolžino. Tak trak s podobnim, 
a ne Čisto enakim napisom je objavil GrSfil v Zeitschrift 
f. tisterr. Volkskunde, Wien 1897; Marijina dolžina znaša tam 
1'83 m in dolžina njene noge 13'5 cm (ni v razmerju!); svilnat 
trak, 2'2 m dolg in 3*5 cm Širok z napisom »Altezza dela Ma- 
donna di Loreto«, ki se rabi zoper božjast pri otrokfh, omenja 
Moses v istem listu (1903, str. 214). G. darovavcu je izročila 
list neka stara Nemka, ker se je bala, da bi se v drugih 
rokah oskrunila. Nahajajo se tudi trakovi z dolžino Kristusovo 
(isti Časnik 1898 str. 152) in še dandanes delijo take (?) trake 
romarjem v cerkvi sv. Praksede v Rimu. 

Isti gospod je daroval slovensko tiskovino ; Tri sil lepe 
Molitue per enmu umirlozhim zhloveka (!) silno nuzne, k Sveli- 
zhania suoje dushe sa uzata. Obsega 8 strani, 16 cm vis. in 
9'5 cm Sir., in ima na srednji strani lesorez, 10x7 cm, ki pred- 
stavlja ravno umrlega bolnika na postelji, ki z levico drži Se za 
svečo, duša pa mu že hiti k Mariji v oblakih ; poleg postelje 
stoji dominikanec in kleči prelat; hudi duh pa v podobi krila- 
tega psa odhaja. Na zadnji strani spodaj se čita: Tele tri Mo- 
litue so Mes nimfhkega naflouino dru ka ne. Oblika postelje v 
lesorezu spada v prvo polovico 18. stoletja; a tisek se je vršil 
morda še pozneje. Zgodba pripoveduje o papežu, ki je bil z 



.y Google 



Mala izvestja. 87 

velikim grehom obložen na smrtni postelji, kaplan pa mu je tri 
— tukaj natisnjene molitve zmolil in tri ure po smrti se mu je 
zveličani papež prikazal in se mu je zahvalil. 

Moč teh molitev — ki so katoliške in povdarjajo Kristusovo 
trpljenje — pa je neki taka, da >kader bi en zhlouk ulTe grehe 
tega sueta na febi imu, kader se bodo te tri Molitue na pofledno 
uro molile mo bodo uffi grehi odpusheni, al pa bi negova 
dufha noter dofodniga dne terpet imela, taku bo rezhena . . . 
Tudi v kater hishi bodo te tri Molitne (!) dershane nabo en otrok 
mertu na suet prishu . . . Jen tudi uffak kateri te Molitue bere 
al brati Shlishi ima 400 let Odpustik . . . Tudi kater te Molitue 
bere al brati shlishi, temo bo taura negove fmerti resodeta. 

J- S. 

f Ivan Krstitelj Tkalčič. V zadnjem zvezku lanskega 
leta je »Časopis« poročal o dveh Tkalčičevih delih, sedaj pa, 
žal, moramo že položiti žalobno mirto na sveži grob ve le zaslužne ga 
hrvaškega zgodovinarja. 

Ravno sedaj, ko se v Rimu reSuje vpraSanje o staro- 
slovenskem bogoslužnem jeziku, je zatisnil eden izmed naj- 
boljših poznavavcev tega vprašanja svoje oči k večnemu počitku. 
Umrl je dne 11, maja v starosti 65 let kot prebendar stolne 
cerkve zagrebške, v kateri službi je bil od I. 1867. Narodil se 
se je 4. maja 1840. 1. v Zagrebu, kjer se je tudi izSolal ter 
I. 1862. postal duhovnik. 

Že kot mlad bogoslovec je 1. 1861. priobčil v »Katoličkom 
Listu« razpravo >Slovjensko bogoslužje«, ki je prevedena tudi 
na poljski in rusinski jezik. Tudi pri drugih listih je kot bogo- 
slovec in mlad kapelan marljivo sodeloval ; celo na pesniškem 
polju se je poskusi) ter 1. 1868, objavil v »Dragoljubu« zbirko 
lir.skih pesmic »Lipino cvieče«. 

Največje in najznamenitejše njegovo delo je pa: »Monu- 
menta historica liberae regiae civitatis Zagrabiae, metropol i s 
regni Dalmatiae, Croatiae et Slavoniae*, katerega XI. zv. je 
izSel nekoliko mesecev pred njegovo smrtjo; z njim je do- 
vrSil srednjeveške spomenike stolnega mesta Zagreba. — Ko se 
je slavila tisočletnica sv.l^irila in Metoda, je spisal za to priliko 



.y Google 



časopis la zgodovino in narodopi sje. 



poseben spis, ki je v svojem drugem delu, kjer pisatelj govori 
o slovanskem bogoslužju rimskega obreda pri Slovanih, pred- 
vsem pri Hrvatih, vzbudil širjo pozornost. Temeljito je preiskal 
tudi zgodovino zagrebške stolne cerkve in zagrebške biskupije, 
o čemur svedočijo spisi : »Monumenta historica episcopatus 
Zagrabiensis > , »Stope giagoljaSke u biskupiji zagrebačkoj ■ , »Pre- 
porod biskupije zagrebaČke u XIII. vieku*, in številni večji in 
manjši spisi v »Katoličkom Li.stu« in v iKadu jugoslavenske 
akademije«, )Starinaht i. t. d. V različnih časnikih je priobCeval 
Tkalčič tudi izpiske in manjše članke iz občne hrvatske zgo- 
dovine, in slovstveni zgodovinarji hrvatski trdijo, da je Avg. 
Šenoa marsikaj iz TkalČičevih spisov uporabil v svojih pripo- 
vednih spisih. Neumorno delaven na zgodovinskem polju, si je 
Tkaičič postavil s tem med hrvatskim narodom neminljiv spo- 
menik. 

L. 1875. je postal dopisujoči in I. 1883. pravi član jugo- 
slavenske akademije, I. 1880.— 1896. je bil tudi njen arhivar. 
Zadnji čas je pripravljal zgodovino zagrebške iSkofije, pri čemur 
ga je smrt prestrigla. Ravno isti dan, ko je nameraval mestni 
zastop zagrebški imenovati Tkalčiča za častnega občana stolnega 
mesta Zagreba, je izdahnil svojo plemenito dušo. -^- P- A'. 

Književna poročila. 

Murko Matthias Dr.: Die slawi8cbe Lltiirgie an der Adrla. 
Osterreichische Rundschau, B. II., R 17, str. 163—177. — ' Naš od- 
lični rojak razlaga v tem članku nemškemu občinstvu, ki bere »Ost. R.«, 
bogoslužno posebnost na obalah Jadranskega morja, ki je edina tevrstc 
v celem katoliškem svetu, namreč: rimski obred s staroslo venskim je- 
zikom. Razne vrline pa povzdigujejo ta članek visoko nad nivA navadnih 
časnikarskih člankov; zato je vreden, da sporočimo vsebino bravcera 
našega glasila. — V kratkih, pa prav markantnih potezah je g. pisatelj 
očrtal zgodovino staroslo venskega bogoslužja od Cirila in Metodija do 
naših dni. 

V Panoniji in na Moravskem je stala zibelka slovanske liturgije, 
kjer sta blagovestnika Ciril in Metodij uvedla grški obred s slovanskim 
* jezikom in sicer sta sv. knjige prevedla v jugoslovansko, najbrž mace- 
donsko narečje. Ciril je vrhutega spretno prilagodil slovanSčini grške 
minuskule in tako vstvaril posebno pisavo t zv. glagolico, ne pa 
cirilice, ki se je pozneje izcimila iz grških majuskul. L. 880. je Metodij 



.y Google 



Književna poročila. 



dosegel, da mu je papei Ivan VIII. slovesno potrdil slovensko bogo- 
služje. Tedanje cerkvenopoUttčne razmere na Balkanskem polotoku so 
bile povod, da je rimska stolica vkljub zvezi s frankovsko-nem£ko državo 
popustila v tej stvari. Toda zmešnjave na papeSkem dvom po smrti 
Ivana VIIL, spletke Vihingove pa kratkovidnost kneza Svatopluka, ki 
ni pojmil važnosti narodne moravske "cerkve, so razruSile Metodijevo 
delo na Moravskem. Njegovi učenci so razbežali največ v Bolgarijo, 
od koder se je slovansko bogoslužje Sirilo po Srbiji in vzhodni Bolgariji. 
Na dvoru mogočnega bolgarskega carja Simeona je cerkveno slo venska 
književnost doživela svoj zlati vek. Iz Bolgarije se je staroslovenščina 
razširila tudi na Rusko. V pokrajine ob Jadranskem morju je pa slo- 
\'enska liturgija prodrla najbrž že za časa Metodijevega, gotovo se je 
pa že v začetku 10. veka močno razSirila po Dalmaciji. Izprva so tudi 
tu cerkvenopolitične razmere bile ugodne slovenski liturgiji, ker so ta- 
tinski £koQe po mestih stali na strani Focijevij celo Hrvate je za nekaj 
časa potegnil nase Bizancij. vendar lirvaSki knez Branimir se je 1. 879. 
nagnil odločno k Rimu. Rim in slovensko bogoslužje sta bila zaveznika 
proti bizantincem, ninski škof pa glava hrvaSke cerkve proti razkolnim 
dalmatinskim Škofom. Toda stvar se je drugače zasuknila, ko sta se 
pomirila Rim in Bizancij ter so se dalmatinski Škofje zopet pridružili Rimu. 

Sedaj se začne silen boj zoper slovensko bogoslužje, ki je dobil 
svoj odraz zlasti v spljetskem saboru 1. 925. in 928. Ninski nad£kof. 
glavni zagovornik slov. bogoslužja, je pa vendar dosegel vsaj to, da 
Rim ni potrdil člena X. sabora 1. 925., po katerem je bilo prepovedano 
Škofom posvečevati duhovnike slovenskega jezika, toda pod Leonom VI. 
je bila vsled sklepa spljetskega sabora 1. 928. zatrta ninska Škofija in 
z njo glavno zavetiSČe glagolice. Kralju Tomislavu se pogostoma očita 
slabost, da se ni bolj zavzel za slovensko bogoslužje; g. pisatelj pa 
prav opozarja, da v tedanjih razmerah ni bilo ravnanje kraljevo tako 
napačno, kajti s tem se je preprečilo, da ni med hrvaSkim in romanskim 
življem v Dalmaciji nastal prehud prepad ; zato je tukaj zmagonosno 
napredoval slovanski živelj, dočim je sicer povsod na zahodu nazadoval. 

Večja nevarnost je zapretila slovanskemu bogoslužju zopet ob 
času Gregorija VII., ko je spljetski sabor 1. 1059/60. sklenil, da je po- 
polnoma izni ti slovansko litui^jo, a hrvaSki narod se je odločno potegnil 
za svojo svetinjo in Aleksander II. je potem omilil sklep spljetskega 
sabora in Škofom samo to ukazal, naj ne posvečujejo lakih, ki bi ne 
umeli latinski pisati ali brati. In ta naredba je imela svojo dobro stran, 
kajti glagolaSi se niso popolnoma izolirali, ampak so ostali v stiku z 
zahodno kulturo, ki se je takrat naslanjala na latinski jezik. — Vkljub 
vsem oviram in težavam se je slovansko bogoslužje vzdržalo in Rim ga 
ni izrecno zabranit, a tudi ne izrecno potrdil. Še-le 1. 1248. ga jepotrdil 
Inocencij IV. na proSnjo senjskega Škofa Filipa, a samo za one po- 
krajine, kjer je že bilo v navadi. 



^dby Google 



Časopis za. zgodovino in narodopisje. 



Ko so med tem hrvaSki glagolaSi bili sprejeli mesto ji^rikega obreda 
rimski obred, je odpadla zopet ena ovira slov. bogoslužja, a vsled tega 
je bilo treba v bogosluinih knjigah spremeniti tudi tekst. Natančneje 
filolo£ke razprave so dognale, da je že v 13. stoletju bila posebna re- 
dakcija hrvaSko-glagolskih cerkvenih knjig, v katere pa so se dotle 
vrinili nekateri dialektični elementi srbskobrvaškega jezika. 

Reskript Inocencija IV. je napravil vpraSanju konec, je 1i slo- 
vensko bogoslužje sploh dopuSčeno. Sedaj se je glagolica mimo Sirila 
in v 16. veku jo nahajamo po notranji HrvaŠki, celo v Medjimurju, 
v Štrigovi ob Štajerski meji, okoli Trsta in Gorice; tudi na Kranj^o 
so zanesli glagolico hrvaSki duhovniki, ki so bežali pred TurkL Celo na 
pozivnicah deželnih stanov kranjskih se nahajajo glagoIiSki podpisi in 
Se v sredini 18. stoletja so si turSki in avstrijski obmejni poveljniki do- 
poSiljali glagol iika pisma. 

V 14. veku je doSla glagolica pod Karlom IV. celo na Čeiko, kjer 
pa ni imela posebnega pomena za čeSko književnost. Iz Prage jo je 
prenesel na Poljsko kralj Ladislav Jagelonec, a tudi tam se ni vzdržala 
dolgo čez 1. 1470. ČeSka glagolica je pa priSla na svetovni glas po 
reimskem evangeliju, ki je bil spisan v Pragi 1. 1395. in je preko Cari- 
grada doSel v Reims, kjer so francoski kralji pri kronanju nanj prisegali. 

Tem bolj se je pa doma razvijala glagoliška književnost in sicer 
poleg cerkvene tudi svetna, ki je Se malo znana in jo Se celo strokov- 
njaki premalo vpoStevajO. 

NovejSi čas s svojimi iznajdbami pa ni bil ravno ugoden gla- 
golici; sicer se je že 1. 1483. tiskal glagoliSki misal v Benedkah, a potem 
je v 80 letih izšlo samo 12 glagoIiSkih knjig. — Nov pokret je zanesla 
v glagoliSko književnost reformacija. Kranjski reformatorji so poskušali 
posluževati se glagolice, da bi razSirili svoj nauk po slovanskem juffu; 
v TObingenu je izSlo v ta namen več glagoliSkih knjig. A protestanttzem 
pri Jugoslovanih ni našel tal, in prav starosto vensko bogoslužje je bilo 
katoliški cerkvi nekak jez proti luteranstvu. 

Poleg razmeroma pičle glagoliške književnosti se je v Dalmaciji 
od 15. stoletja naprej pod vplivom italijanske renesanse razvila prav 
bogata duhovna in svetna književnost, s katero glagolica ni mogla tek- 
movati; bila je preozko narodna in zato se je morala umakniti iz jav- 
nega življenja. To je pa bil ravno velik napredek za hrvaSko književnost, 
ker so se duSevno in politično razkosani deli strnili v kulturno celoto, 
ko je po vseh hrvaSkih pokrajinah obveljala latinica kot slovstveni 
alfabet. Kot >mrtev( jezik je pa bila gla^oliSka starost o venščina rimski 
cerkvi Se prikladnejSa za bogoslužje. Od 17. veka skrbi Rim sam za 
glagoliSke bogoslužne knjige. Za Urbana VIII., ki se je zelo zanimal za 
cerkveno unijo, je hrvaški minorit Rafael Levakovič pod nadzorstvom 
nisinskega škofa Terleck^a priredil novo izdajo misala (1631) in bre- 
virja (1648) ter oboje znatno rusificiral. Še v večji meri je to storil 



.y Google 



Književna poročila. 

pri novi izdaji misala 1. 1741. Dalmatinec Karaman, ki je dalj Časa 
bival v Rusiji in si je vtepel v glavo, da je le ondi Čista cerkvena 
slovenščina. Dočim so si pravoslavni Srbi morali v sili nabaviti cerkvenih, 
knjig iz Rusije, so Hrvatje in ž njimi Rim iz nevednosti porušili svoje 
bogoslužne knjige. Ljudstvo in duhovščina pa nikakor nista bila za- 
dovoljna z novimi knjigami. To je bil eden izmed vzrokov, da je Bene- 
dikt XIV. I. 1754. ukazal uporabljati »slovanski književni jezika- in 
strogo prepovedal po sili vpletati ljudski jezik. Prav Benediktova kon- 
stitucija je pa mnogim dalmatinskim vladikam, zlasti rojenim Italijanom, 
bils povod, da so zatirali slovansko bogoslužje; ali temu so se upirali 
nadškofje zaderski in dnigi Škofje, ki so se potegovali za giagolico in 
skrbeli za glagolaSki duhovski naraSčaj. Vendar so bili glagolaSi v obče 
na slabSem: latinski duhovniki so imeli povsod prednost in so tudi 
opravljali lažje posel, ker glagolica res ni lahka. K temu je 5e pripo- 
moglo poitalijanče vanje, ki je pod avstrijsko vlado bilo Se hujSe kakor 
pod Benečani, in v Istriji je res glagohca najprej propadla v onih 
krajih, ki so bili že iipočetka pod Avstrijo. 

Mnoge občine si tudi radi uboštva niso mogle oskrbeti potrebnih 
knjig, ki so bile sploh težko dobiti; tako je priilo v navado, da so du- 
hovniki pete dele sv. maše peli z ljudstvom v ljudskem jeziku (Sčavet), 
tihe pa molili po latinsko. 

Po preporodu slovanskih narodov se je v 19. veku vzbudilo zopet 
živahno zanimanje za glagoliSko liturgijo. Velepomenljiva je v tem 
oziru okrožnica Leona XIII. >Grande munus* iz 1. 1880., toda onih ve- 
likih učinkov, ki so jih prijatelji in neprijatelji pričakovali, vendar 
ni imela. Stvar se je zavlekla na polje politične agitacije in hudo- 
rauSne diplomacije; nova tla je slovansko- rimska liturgija pridobila 
izza te okrožnice le v Cmi Gori, pa i tu se je vmešala ruska in 
avstrijska diplomacija. Knez Nikita je želel cerkvenih knjig s cirilskim 
pismom, a temu se je uprla ruska diplomacija, čeS, da bi s tem pre-- 
nehala razlika med katoličani in pravoslavnimi. 

Okrožnica Leona xni. je imela le ta uspeh, da se je tenieljiti> 
priredila nova izdaja misala (1, 1893), v kateri je zopet pri£la v \'eljavo 
prvotna staroslovenSčioa hrvaške redakcije. Kongregacija obredov je že 
1. tS98. zaukazala, da se odšle naj pojejo in berejo vsi maSni deli samo 
v staroslovenSČini brez primesi ljudskega in latinskega jezika; dasi ti> 
ljudstvu in duhovščini ni bilo po volji, je vendar strogo izvedeno v 
krČki, senjski in deloma v spljetski škofiji. Z odlokom 5. avg. I. 1898. je 
staroslo venski obred proglašen za stvarni (ne osebni) privilegij onih 
cerkev, v katerih je že 30 let dejanski v rabi, a Leon Xni. je 22, avg. 
I. 1900. ta odlok toliko omilil, da to ne velja za one cerkve, ki so zadnjih 
30 let morale neprostovoljno opustiti staroslovensko liturgijo. 

G. pisatelj sklepa, da je obstoj slovanske liturgije ob Adriji za- 
gotovljen; da bi jo sedanji papež — rojen Benečan — odpravil, je 



.y Google 



'92 Časopis za zgodovino ifl narodopisje. 

prazna Želja nekaterih italijanskih politikov. — Posebno lepo prospeva 
(lovejSi Čas staroslov. bogoslužje na Krku pod vodstvom Škofa Hatuiiča, 
ki skrbno pazi na Čistost slov. liturgije in tudi sam staroslovensko ma- 
Suje; omislil in oskrbel je tiskamo z glagoliSkimi črkami in ustanovil 
•staroslovensko akademijoi, ki se naj pefa zlasti s proučevanjem in 
izdavanjem glagnliških spomenikov, in priredi novo izdajo glagoliSkesa 
brevirja. — G. pisatelj se prav pohvalno izraža o dosedanjem delovanju 
te akademije. 

K sklepu prav primemo opozarja g. pisatelj, da državna uprava 
nima prav nibakSnega povoda vtikati se v to notranjo cerkveno zadevo, 
nazirati v tem kako nevarnost in jo skušati zatreti celo z žandarji. 
Sicer pa tudi kot reelni historik svari pred iluzijami z druge strani; 
obred ko tak ne dela Čudežev. Armenci na Poljskem so se vkljub svo- 
jemu obredu izgubili, enak vzgled so pomadžarjeni Rusini, z druge 
strani se pa Poljaki vkljub latinskemu obredu krepko drže proti Nemcem 
in Rusom. 

G, pisatelju smo prav hvaležni za ta jedrnati in trezni članek: 
upajmo, da spodbije marsikak neosnovan predsodek, — zlasti v onih 
krogih, ki so se dosle bolj bali skromnega glagoliškega misala, kakor 
pa sovražnih torpedov, Z druge strani bodi pa ta sestavek lep vzgled, 
kako je slične stvari mimo, stvamo in dalekovidno presojati, kajti vihra- 
vost in pretiranost lahko Škoduje najboljši stvari. Ft. KovaČiČ. 

StegcaŠek AvguStln: CerkTcnl spomeniki lavantinske Ško- 
fije. I. Dekanlja Gomjegr^jska. S 162 slikami in 3 tablicami. V Mari- 
boru 1905. Založil pisatelj. Vel. 8", str. 289. 

Razen matičinih knjig so v slovenskem slovstvu znanstvene knjige 
dokaj redka prikazen. Radostno nas je torej iznenadila o Veliki noči 
zunanje lično opremljena knjiga iz peresa odbornika naSega druStva, 
g. prof, StegenSeka. S tem delom se je začel vresničevati velikanski 
znanstveni kultumo-zgo do vinski načrt, ki ga je zasnoval prevzv. knezo- 
Skof lavantinski, namreč da se v zgodovinskem in umetnostnem oziru 
upiSejo vse cerkvene stavbe in umetnine cele lavantinske Škofije. 

V avstrijsko -ogrski monarhiji imajo shčno delo že Madžari, (v 
madžarskem in francoskem jeziku), v naši polovici se je lotila takega 
dela C. kr. centr. komisija in sicer je začela s KoroSko, a delo se je 
ustavilo; od 1, 1897. izdaja čeSka akademija Franca Jožefa popb vseh 
umetnin kraljestva ČeSkega v obeh deželnih jezikih. Gotovo je za nas 
velikega pomena, da je stopilo na dan v na£ih tesnih razmerah tako 
delo. Omejeno je sicer le na cerkvene spomenike in umetnine, a za 
južno Štajersko kulturno zgodovino so tudi te največje važnosti in od- 
tehtajo rse druge starinske in umetniSke spomenike. Veličastnih in 
vzornih spomenikov sicer ne nahajamo — preteklost naSa je bila za 
velike umotvore in njih ohranitev malo ugodna, vendar Se imamo dokaj za- 
nimivih spomenikov od starokrščanskih bazilik (v Celju) do danaSnjega dne. 



.y Google 



Književna p'jro61i. 9J 

Zasebne razmere so nanesle, da je g. pisatelj začel svoje delo z 
gomjegrajsko dekanijo, ki je zanimiva za Štajerce kakor za Kranjce, 
ker je ta dekanija spadala nad 300 let pod ljubljansko škofijo. 

Zgodovino Gornjega grada in njegovega okrožja nam je sicer 
že spisal rajni Ign, Orožen in se je nanj tudi gospod pisatelj opiral, 
vendar je OroŽnovo delo s tem bistveno spopolnjeno. 

Opisano je v I. zv. vseh 16 župnijskih cerkev gornjegrajske de- 
kanije z vsemi podružnicami. Pisatelj opiše vsake cerkve lego, tloris, 
stavbo, zgodovino cerkve, potem posamezne dele v znotranjosti ; altarje- 
kipe, slikarije itd. ter arheoloSko ali umetnostno zanimivo opravo (po- 
sodje in obleko). Samo opis zvonov je izpuSčen, ker je za zvonove do- 
ločeno drugo delo. 

Glavno pozornost obračata v tej dekaniji nase Gornji grad s svojo- 
slavno preteklostjo in velikansko cerkvijo; pa Sv. Franči£ek s svojo 
zakladnico, ki hrani znamenite darove francoskega, avstrijskega, saSkega, 
poljskega in napoljskega dvora. 

Slovensko občinstvo pri tej priliki opozarjamo na razlago imena 
Gornji grad, ki gag. pisatdj navaja po Zahnu na str. 122 v op. 2. 
Nemcem kakor Slovencem se je zbrisal spomin, da je navidezno- 
nemSka oblika Oberburg prvotno vendarle slovenske korenine: Obrov 
grad (Avarski grad), V svojem najnovejšem delu (Styriaca, Neue Folge 
II. B.) pa razlaga Zahn to ime iz besede obramba tn sluti, da je na 
hribu vrh poznejšega samostana v starosl o venski dobi bilo braniSče. Ta 
razlaga se nam zdi povse verjetna. 

Zanima nas 2la.sti Se Rečica kot ena najstarejših cerkev in naselbin 
v tem okraju, Mozirje, kjer je solnograjski svetnik sv. Kupert v oglejski 
očakovini imel svojo cerkvico, Solčava s svojimi spomini na celjske 
grofe, pa Luče s svojim opravilnikom, ki nam £e nekako predstavlja- 
srednjeveške cerkvene običaje, ki so se v tem kraju ohranili notri do 
Jožefovih časov. 

Ne manj imeniten je drugi del knjige (str. 171—237), ki nam 
podaje statističen pregled župnijskih cerkev po njih prostornosti in sta- 
rosti, ^odovinsko-topografični pregled cerkvenih seliSč, pregled umetnin 
in umetnikov, ki so delovali v gornjegrajski dekaniji. 

Pri cerkvenih stavbah je v tem okraju zastopan romanski, gotski 
in baročni slog. Romanski slog poneha po I. 1220, gotski slog se je 
držal pri nas prav dolgo, še-le začetkom 17, stoletja je bil v zadnjih 
vzdihljajih. 

Prav posebne važnosti je zanimiva razprava o ČešCenju raznih 
svetnikov v gornjegrajski dekaniji z ozirom na patrocinije v oglejski in 
solnograjski cerkveni pokrajini. Ta predmet, zelo zanimiv za zgodovi- 
narja kakor za narodopisca, je £e pri nas jako slabo obdelan, g. Stegenšek 
je s svojo razpravo namignil, da se stvar v podrobnostih Se natančneje 



^dby Google 



'94 časopis 73 zgodovino in narodopisje. 

raziskuje. Pač bode Se on sam spopolnil svojo razpravo, ko bode pro- 
učeva) Se druge okraje Južne Štajerske, kjer bode brezdvomno našel £e 
novega gradiva. Glede svetniškega kulta bi posebno opozorili na na- 
rodno pesništvo; ko bo končana Strekljeva zbirka, se bo lahko primerjalo, 
kako naziranje o raznih svetnikih ima slovenska narodna pesem in 
kakSno drugih južnih Slovanov. 

Z razpravo o dveh zanimivih lučkih o pravilnikih je zaključeno delo. 

Posebno dve vrlini diCita to knjigo. V umetnosti je g. pisatelj iz- 
učen strokovnjak, ki ima fin okus, pazno oko in samostalen sod. Druga 
vrlina je pa njegovo Simo obzorje, v Čemur se hvalevredno razlikuje 
od Orožna in Slekovca, ter spretno spaja splošno s posameznim in posa- 
mezno s sploSnim. Slekovec je n. pr. mojster v zbiranju podatkov, a ni 
jih navadno spojil z veliko celoto. V naSi knjigi pa imamo veliko vzgle- 
dov (n. pr. str. 111, 148~H9, 217 itd.), kako zna pisatelj v podrobnostih 
zasledovati splošne kulturne ideje dotičnega časa. To je prava zgodo- 
vinska metoda; v posameznostih odsevajo sploSne zgodovinske ideje, 
in se zato posamezno da le v okviru splošnega prav razumeti. Na ta 
način postane pripovedovanje sicer suhoparnih dejstev mično ter dobi 
splošno znanstveno vrednost. 

Glede jezika in sloga bi si želeli tu in tam nekoliko več gibčnosti, 
jasnosti in lahkote, sicer je pa priznati, da je imel g. pisatelj dokaj težko 
stališče, ker je nazivoslovje v naši umetniški stroki Se premalo uglajeno 
in utrjeno. V naslednjih zvezkih bo ta težava sama ob sebi prenehala. 
Naivno lonikanjec (n. pr. SlomSek so posvetili str, 90 itd.) bi naj že 
enkrat izginilo iz naših znanstvenih knjig. Med tiskovnimi pomotami le 
nekatere motijo zmisel, čitatelj si jih naj popravi iz popravkov. V ime- 
niku raznih umetnikov je izpuSčen Vumik (str. 185). 

Na str. 217 op. pravi g. pisatelj, daje do 1. 973. spadala Praga pod 
nemško škofijo v Pasavu. To je menda ilapsus memoriaef, hotel je 
menda reči >v Reznui, kakor se navadno misli. A o tej trditvi pravi 
češki zgodovinar Kr^štHfek: >Pfislušnost Čech k diecčsi fezenskč jest 
nčmeck;y-m dčjepisnVm bludemi,' sploh ni Praga nikdar spadala k solno- 
grajski metropoliji. L. 973. je bila v Pragi ustanovljena le latinska ško- 
fija, dotle so se še pa ohranili na Češkem cirilometodijski Škofje.' 

Pri I. zvezku se je g. pisatelj omejil le bolj na opis stavb in 
umetnin. To stališče je pač primerno za one okraje, katerim je že Orožen 
spisal in izdal zgodovino. Pri drugih dekanijah, ki Se nimajo izdane 
zgodovine, bo to stališče vsekako treba razširiti. Če se že enkrat opišejo 
zgodovinsko in umetnostno najvažnejši spomeniki kakega kraja, se pač 
ne bo izplačalo, krajevne zgodovine Se posebej izdajati. Če se vse sku- 



' iČasopis katol. duchovenstvac 1898 str. 1. O tem je izSla po- 
sebna razprava istega pisatelja že I. 1897. 
' L. C, str. a i. d. 



.y Google 



Književna poročila. 



paj spiSe in izda, bo pa delo tem zanimivejše in dostopno tudi Sirjim 
slojem. — Necerkveni spomeniki starinske in umetniSke vrednosti so pač 
pri nas zelo redki, če se tu in tam kaj zasledi, naj bi jih g. pisatelj ne 
prezrl, ampak tudi te kosce pobral, včasi utegnejo biti celo v zvezi s 
slogom in pomenom cerkvenih spomenikov. 

Slike so res lepo okrasje naSi knjigi, večinoma so se posrečile 
vse, dasi g. pisatelj pri fotografo vanju ni imel na razpolago dragih in 
velikih aparatov. Nekatere fotografije je oskrbel g. JurkoviC, nadučitelj 
v Šmarju. Sploh bo potrebno, da si g. pisatelj pridobi več pomožnih 
moči, ako hoče v celem obsegu izvrSiti svoj načrt, zakaj to stane ogromno 
ne samo znanstvenega napora, ampak tudi fizičnega. K temu mu želimo 
trdnega zdravja, njegovemu delu pa veliko uspeha v slovenskem občinstvu. 
Cena je z ozirom na obseg, vsebint^in slike zelo nizka: brož. izvod 
5 K, v platno vezan 6 K 20 v. F. KovalH. 

Kaučič Fridolin, k. u. k. Hauptmana: Georg Freiherr 
von Vega. Zweite verbesserte und illustrierle Auflage. Wien 1904, 
im Selbstvertage des Verfassers. 

Pisatelj je iz slovenskih leposlovnih listov dobro znan kot plo- 
dovit "životopisec znamenitih Slovencev«. Eden najznamenitejših je pač 
ilovenski junak in učenjak Juri baron Vega. Spomin na tega slavnega 
rojaka je stotnik Kaučič v nemSkih, osobito vojaških krogih, na novo 
obudit 1. 1886., ko je objavil Vegov životopis v strokovnjaSkem listu 
dunajskega društva >Milit3rwissenschaftlicher Vereint. 

Z vznesenimi besedami je Vego naslikal kot moža jeklene volje a 
izredne dobrosrčnosti, kot učenjaka samouka, ki je stal, vsestranska 
izobražen, na vrhuncu tedajne matematiške vede, kot junaka na bojnem 
polju, ki je s svojimi izboljšanimi možnarji za metanje bomb užt^al po 
vrsti francoske trdnjave ob Renu, in kot izvrstnega učitelja, ki je znal 
svoje učence, med temi tudi proste topničarje, navdušiti za matematiko. 

Toda stotnik KauČič Se ni bil zadovoljen s tem uspehom. Čutil 
je bolj, kakor marsikdo, da slovenska domovina, čk — cela Avstrija še ni 
dostojno proslavila sina, ki nju je bil proslavil s svojimi sla^Tiimi čini. 
Njegovemu prizadevanju je zahvaliti, da se je kmalu po stoletnici Ve- 
gove smrti osnoval v Ljubljani odbor iz vojaških in meščanskih krogov. 
da bi nabiral prispevke za Vegov spomenik v Ljubljani. Da pospeši to 
nakano, je objavil g. KauČič preteklo leto životopis Jurja barona Vege, 
z gmotno podporo Kranjske hranilnice v Ljubljani, v drugi popravljeni 
in ilustrovani izdaji. 

Ta je najpopolnejši in najnatančnejši izmed vseli ži- 
vutopisov, kar jih je doslej o Vegi zagledalo beli dan. Osobito je 
hvalevredno, da je pisatelj objavil izpričevala (attestumi, ki jih je Vega 
vzprejel od viSjih poveljnikov za svoje junaške čine; posneta so v 
prvotnem besedilu iz jako redke knjige ijahresbericht des I.andes- 
mitseums in Kraim iz I. 1S38. 



.y Google 



96 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

Ako ne ČltaS nič druzega, kakor ta izpričevala, zadostuje ti, da si 
pridobiš jasno sliko o gcnijalnosti in neustrašnem junaStvu Vegovem. 

Životopis nam predstavlja v prvem delu Vege mladostna leta in 
voja£ko delovanje, v drugem pa Vego kot slavnega učenjaka in strokov- 
njaSkega pisatelja, čigar logaritmovniki so znani vsemu izobraženemu svetu. 

Besedilo je ozaljšano % osmimi slikami, ki se tičejo Vege, med 
temi dve doprsni in pa genijalno zasnovan 1. Zajcev načrt za spomenik, 
ki se namerava Vegi postaviti v Ljubljani. 

Med tem ko je sedaj Vegovo slovensko pokolenje dognana stvar, 
pa Še o njega nagli smrti nimamo popolnem zanesljivih podatkov. Po 
poročilu H. O. Terquema v Parizu iz 1. 1885. ga je iz lakomnosti zavratno 
umoril neki mlinar, od katerega je Vega bil ravno kupil konja. G. Dr. Fran 
Vidic na Dunaju pa nas je lani v Ljubljanskem Zvonu (str. 375.) pre- 
senetil z novico, da se je Vega sam usmrti! vsled nesporazumljenja z. 
marSalom grofom CoUoredom, »zaradi katerega je Vega zaprosil pre- 
mestitev na Ogrsko«. Ta trditev se naslanja na uradne spise dunajske 
policije in na neki dunajski Časnik, oboje iz 1. 1811,, to je izza 9 let po 
Vegovi smrti. 

G. KauČiču se zdi prvo poročilo verjetnejše od drugega, čeS, da 
je pač težko verjeti, da bi mož tolike enei^ije kakor Vega naenkrat 
postal malodušen, pa obupal sam nad seboj, A tudi poročilu Terquema 
ne priznava popolne zanesljivosti. Ta nadeva torej še Čaka konečne 
rešitve in tako Se ni povsem izključena tretja inačica o Vegovi smrti, 
po kateri bi bil Vega postal žrtva zavisti. Nahaja pa se v najstarejšem 
životopisu na domaČih tleh, namreč v zgoraj imenovanem letopisu kranj- 
skega muzeja iz 1. 1838., katero sem jaz posnel v Spomeniku Matice 
Slovenske za 1. 1838, kot »govorico« iz Moravč. 

Bodi temu kakor hoče, vsekako gre g, stotniku Kaučiču občno 
priznanje za ves trud, ki si ga je naložil, da bi se dostojno proslavilo 
ime slavnega rojaka iz borne kmečke koče, Jurija barona Vege. 

Fr. Hauptmann. 

Šurtnin Gjuro , kr. sveuč. profesor : Hrvatski preporod. 
1790—1836. Zagreb, Dionička tiskara. C, 4 K., vez. 560 K. 

Zanimiva in hkrati važna je preporodna doba slovanskih narodov, 
zlasti Hrvatov, od katerih je priletela marsikatera iskra narodne zavesti 
tudi k nam. Šurminova knjiga opisuje natančno in objektivno celi pokret 
v njegovem počeku, v razvoju in posledicah; jasno so oslikanetudi po- 
samezne osebe, ki so zastopale in pospeševale preporod. Delo 5e ni 
končano, ampak ga bo pisatelj še nadaljeval, F. K. 



Opomba. Vsled odborovega sklepa izidejo društvena poročila 
; zadnjem .snopiču tega letnika. 



.y Google 







Iz borbe med »Ilirsko« In madžaroflisko stranko 
leta 1848./49. 

(Prispevek k zgodovini teh let.) 
Spisal dr. Fran DeštČ. 

§edaj ko širni svet piše o ogrski krizi in je reška resolucija 
hrvatskih zastopnikov med Jugoslovani zbudila ostre 

debate, naj gredo na dan tudi sledeči zgodovinski 
spomini. 

VeUkih dogodkov se tičejo, tistih veličastnih dni, ko je 
ilirizem, poosebljen v Jelačiču banu, leta 1848. na vnanje po- 
kazal vso silo svoje ideje in oduševljenosti. 

Pred dualizmom so Slovenci iztočne Štajerske in Do- 
lenjske Kranjske imeli ožje zveze s Hrvatsko. Mnogo se jih 
je tam šolalo in udeleževalo hrvatskega kulturnega življenja. 
Duh ilirizma je zavel posebno po Slov. goricah, ki s svojih 
lozoslavnih brd odpirajo panoramo hrvatskega Zagorja, in 
dal Ilirom prvega pevca, Stanka Vraza. 

Vobče pa so Slovenci le rahlo sekundirali v ilirski 
slogi in leta 1848. bili malo pripravljeni za vprašanja o pre- 
osnovi zgodovinsko-provincijalnih mej. Leta 1867. so bile 
te-Ie še bolj utrjene. 



Nabral sem gradivo nekaj v arhivu županije zagreb- 
, ške, večinoma pa iz raznih novin, ki so bujno klile v 



.y Google 



časopis za zgoc)o% 



razburjenem vzdušju leta 1848, nekaj ga je tudi iz ustnih iz- 
vestij. Arhivne študije v Zagrebu bodo te spomine popolnile.' 

Časniški glasovi sicer niso vedno istina, a so značilni 
za duh in ozračje časa. V tem smislu je uvaževati *Wahr- 
heit und Dichtung.c 

Slovenske čitatelje bi moglo vse to zanimati posebe še 
radi tega, ker se nahajajo v vrstah »madžaronskih* I. 1848. 
tudi Slovenci. 

Leta 1834. je bilo plodovito vinsko leto, - Kmetu Ljuto- 
merskih goric je dalo dijaka. Tako je iz župtiije Sv. Jurija 
na Ščavnici šlo jeseni leta 1835. študirat 6 dijakov, kar je 
za ono dobo slov. šolstva vsekakor mnogo. Bili so to: Fr. 
Hrašovec, Korošec Fr., Matija Košar, Postružnik (?), Jakob 
Svetonja in Tomo Trstenjak. 

Jurijevški kaplan Črnivec je svetoval dečkom, naj poj- 
dejo Študirat v Varaždin. In šli so res v Varaždin vsi razen 
Hrašovca, ki jo je krenil v Maribor. 

»Na razna pota« je razgnal te mladeniče poznejši Čas. 
Postružnik je — baje — umrl v osmi šoli v Gradcu, Korošec 
kot nekak kontrolor v Varaždinskih Toplicah =, Košar je umrl 



' Prim. veliko delo prof. Šurmina iHrvatski preporod«, ki bo v 
svojem tretjem delu obsegalo dobo od 1343—1848, dalje ^Hrvatski pokret 
(u prolječu, u Ijetu, u jeseni, u zimi) 1848«, preštampano iz »Obzora* 
v 4 delih, in pa >Rat Hrvata s Magjarima (^odine 1848.— 9.> (DioniCka 
tiakara u Zagrebu 1902.) 

' >Ljudje so si vso zimo svojo živino pasli ino prež suknje delali, 
na sred zime na trati obedvali, kak po leti*, poroča v » Dogodi vSinah" 
(247) Krempelj, ki je bil takrat Župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. 
— Okoristil se je tedaj osobit o ljutomerski dekan Jaklin, Vrazov »stric«, 
ki je bil prejSnja leta nakupil mnogo vinogradov. Njegovo osemnajsto 
Štiri in trideseto je slovelo po okolici in se je po njegovi smrti proda- 
jalo po 2 fl pint (Izvestje pok. M. KoSarja). 

' Bil je Korošec »Županov« iz Dragotinjec. Juri KoroSec, kije 
umrl 1. 1846 v Gradcu, bogoslovec 4. leta (>Novice* 1846, z dne 12. 
aprila), je pač tisti, ki ga omenja Markovid v >[zabr. pjesmaht St. 
Vraza, LXV. 



^dby Google 



Iz borbe med >ilirsko< in madžarofilsko stranko 1. 184S./49. 99 

— pred kakima dvema letoma — kot zlatomašnik v Radomljah 
na Kranjskem', Hrašovec pa še živi kot spoštovani starosta 
naših domoljubov v Gradcu.* 

Posebna usoda je doletela Svetonjo in Trstenjaka, ki sta 
bila doma iz ene vasi, iz Brezja pri Sv. Juriju na ŠČavnici. 

Svetonja je postal — recimo tako ! — pustolovec (gl. 
tDodatekt), Trstenjak pa »madžaron.t* 

Od leta 1835. do leta 1841. je študiral Trstenjak gimna- 
zijo v Varaždinu. 

V Varaždinu je že bila narodna ilirska čitalnica. Baš v 
začetku leta 1839. se je preosnovala na novi osnovi, ki jo 
je izdelal gimnazijski profesor Henrik Hergovič, novi druš- 
tveni tajnik. Ta nova pravila so med drugim določevala: 
>Mladeži kr, mestnoga gimnaziuma s njezinim u Ilirstvu 
učiteljem, prevrSdnim sučlanom g. Henrikom Hergovičem . . . 
podčlita več prie sloboda čitaonicu polaziti i po izminutoj 
uri ilirskog podučavanja ondč u njegovom pribttju knjige 
ilirske citati, jest i u napredak potvrdjeno.« {Ilirske Nar. Nov. 
1839, z dne 2. marca}. 

Pokojni Košar mi je pripovedoval, da so dijaki varaž- 
dinski znali za »ilirčka* (Gaja), učili pa so se v šoli tudi 
madžarski; Trstenjak je pohajal ta pouk samo v prvih raz- 



■ M. Koiar je po konfani gimnaziji šel v filozotijo v Gjur na Oger- 
skem; tja sta ga potegnila Jurije vSka rojaka, že imenovani Korošec in 
pa Rantaša (gotovo Juri R., rojen pri Sv. Juriju 1821, bogoslovje dovrSil 
1845). V Središču so se naložili štirje na voz ter se Cez Cakovec in 
Bakonj peljali v Gjur; bili so to: KoroSec, RantaSa, KoSar in pa Se 
Poljanec iz Središča, gotovo tisti, ki ga ima Slekovec v »Kapeli ialoslne 
Matere božje v Središčuc str. 94.-95. Košar je potem vstopil v graSko 
bogoslovnico in služil novo mašo 1. 1846.; ko se je 1. )849. prvič obhajal 
rojstni dan cesarja Franca Jožefa, je že kot vojni kaplan med pokanjem 
topov maSevat v Bologni, (Od njega sem dobil več podatkov). 

' Gl. »Slovana. III. 287. Ali je Hrašovec v istini 6. šolo dovršil 
Se-le 1842? 

* Tako hočem na kratko imenovati pristaše madžarolilske stranke. 



^dby Google 



100 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

redih; učil se ga je po vsej priliki slabo, ker je n.pr.vdrugi 
šoli v tem predmetu bil 37. v razredu. 

Dovršivši gimnazijo v Varaždinu, je krenil v filozofijo 
v Zagreb. Roditelji so hoteli iz njega imeti svečenika, a tisto 
noč, ko naj bi se drugega dne z očetom popeljal v Gradec, 
je pobegnil z doma v Zagreb, odkoder ga ni bilo nikoli več 
domov, V Zagrebu je v letih 1843 — 1845 na pravoslovni 
akademiji z odličnimi uspehi študiral jus^ in bil nato jurat- 
notar pri banskem stolu v Zagrebu', a leta 1848, ga naha- 



' L. 1843./44. kot privatjst prvega leta (iz treh predmetov primam, 
iz treh eminenter), 1. 1844./45. kot javen sluSatelj drugega leta (vseskozi 
eminenter, »vladanja veoma pohvalnoga«). L, 1845/46 je čei prvo leto 
prava pripravljal privatista Henrika Hartnagela iz Maribora, ki je filo- 
zofijo dovršil v PeČuhu. 

V letu 1840—43 so na zagrebSki akademiji Študirali Se sledeči 
Slovenci (iz Staj. tn Kranjske): Franjo Holz od Sv. Ane »u kotam 
mariborskomc 1842—1844 (prvo teto privatist); Jakob Svetonja, 
privattst prvega leta 1843/44; Ivan Fras od Sv. Bolfanka v Slov. gor. 
v 1. letu 1844/45; Dragotin Če( iz Celja, sin učitelja na glavni Soli, 
v i. letu 1845/46, Maks JanežiC, priv. v prvem letu 1847/48, iz 
Črnomlja; Martin Krute, priv. v 1. letu 1848/49, iz Dobove v celjskem 

En vir mi poroča, da je bil Trstenjak ismrtno ranjen, alt ne 
1. 1848,, temveč že eno ali dve leti poprejt. Je-li bi bilo tu misliti na 
juli 1845? Stanoval je takrat na Markovem trgu 2, 

' Županija zagrebSka, ki je imela koncem 1. 1847, samo devet 
•dnevniCarj evi (»pisarjev«), jih je že februarja 1848 radi pomno- 
ženih javnih poslov potrebovala 14 ter je bil med njimi i Tomislav 
Trstenjak. Eden izmed njih je bil dodeljen županijskemu odvetniku, a 
ostali so obavljali njim poverjene posle. Oakako z imenovanjem nove 
županijske uprave (v izvanredni skupSfini v začetku maja) je na njih 
mesto prišlo novo osohje (6 »pisarjev«). 

Izraz >dnevničar<t (ipisar«), ki ga imam iz arhiva zagrebške 
županije, se ne ujema s tem, kar si; mi poroča o (županijski ?) seji 
z dno 15. jan, 1848. V >ProtocoUum sedriale anni 1848 in civilibus 
registratum«, kjer pa so popisane tudi seje »in criminalibus«, je imenovan 
Tomislav Trstenjak odvetnik; Slo je za delotvomo užalitev poStenja, 
ki so jo Trstcnjaku nanesli izgredniki (»eicessus Mikulicensis«); >visum 
repcrtumf od lečnika je bilo službeno predano uradnemu fiskuSu v 
postopanje. 



.y Google 



Iz borbe med lilirsko« in madžarofilsko stranko 1. 1848./49. 101 

jamo med odličnejšimi zagrebškimi imadžaronit, ki so ilirski 
stranki prizadeli mnogo skrbi. Tipičen je za njih turopoljski 
»komež« Josipovič.» 

A. 

Zagrebški >madžaroni.< 

§ 1. V marčnih dneh. 

Dne 7. jan. 1848. je bilo v ogrskem požunskem saboru 
na dnevnem redu pitanje o madžarskem jeziku in narodnosti, 
Tedaj se je oglasil tudi Josipovič, turopoljski grof, ter je ob- 
žaloval, da ni bilo tam hrvatskih poslancev, češ, da bi sedaj 
bila prilika, se z Madžari tako spojiti, da bi se nikoli več 
ne mogli odcepiti. V Hrvatski da sta dve stranki, ena kon- 
servativno-ilirska, druga madžarsko-hrvatska. Prva se hvali, 
da želi očuvati narodnost, a ne hrvatske narodnosti, ker 
tej prereka ime. Za hrvatsko narodnost se bori madžarsko- 
hrvatska stranka, ki želi skupno z Madžari ostati pod sveto 
madžarsko krono. Glavni kolovodje konservativno-il irske 
stranke ne kažejo mnogo simpatije za hrvatsko narodnost. 
Eden izmed njih je ustanovil v Zagrebu samostan, del vanj 
16 dam, ki uče vso mestno deco nemško; da se s tem ne 
kaže velika simpatija napram hrvatski narodnosti, je jasno. 
Drugi poglaviti kolovodja je domačin (indigena), ki niti ne 
zna hrvatski, tretji je pravi Hrvat, a je postal Ilir. Na- 
dalje se je Josipovič pritoževal, da uprava (vlada) ugnetava 
njegovo stranko ter očita onim kolovodjem, da žele v motnem 
loviti. Končno je Josipovič svečano protestiral, da bi bil 
Slovan, češ, da je madžarski Hrvat.* 

»Diploma advocatiale« je preje) 29. jul. 1847.; zasliSbeni zapisnik 
z dne 29. sept. 1849 ga imenuje »zavjetnikai. 

V istini nahajamo v »Ob6em zagreb. koledani za leto 1848€ str. 
258. med odvetniki navedenega Trstenjaka Tomislava. 

' Gl. Vrazova .Dela. V. 13. 

' Uredništvo .Serbskih Nar. Novin* je v listu z dne 4. jan. st. r. 
vpraSalo: *Kakva je opet to zver?« 

Josipovič pa je tudi dne 27. jan. tako govoril proti Ožegoviču, 
da ga je bilo treba opozoriti na potrebno dostojnost. 



^dby Google 



102 Časopis la zgodovino in narodopisje. 

Sploh je brojila Županija zagrebška, kamor spada Turo- 
polje, mnogo madžaronov, Madiaron je bi! sam veliki Župan 
Mirko P^chy, madžaron je bil Gjuro Pisačič, veliki sodeč 
Franjo Pogledič, kotarski sodeč Jos. Čmolatec, Josip Briglevič, 
sodbenega stola prisednik Anton Poljak, arhivar Avrelij 
Kuševič, T. Matačid, Župnik Zerpak, Ljud- Jelačič itd. 

Bil je to »hrvatski« (kajkavski) patriotizem, kakor ga 
je v jezikovnem oziru v prejšnjih letih ščitil Kopitar, zajedno 
pa madžarofilstvo. 

Oboje se je jasno pokazalo n. pr. pri veliki skupščini Župa- 
nije zagrebške, ki se je vršila od 21. do 25. februarja 1848. » 

Vsaj nekateri madžaroni so bili na madžarski strani 
zato, ker so tam videli obrambo ustavne svobode. »Vladi je 
ugarski ustav tem u oku. Servilizam Hervatah voda joj je 
na mline, zato da podpira ilirizem. Bali so se, da z uvedenjem 
narodnega jezika izgube svobodo »konštitucije.* 

V marčnih dnevih se je zdelo, da se sovražni stranki 
spoprijateljita. Svoboda je prevzela vse duhove. Podžupan 
zagrebške županije Stepan Pavlekovič je dne 20. marca župa- 



* Zatrjevali so skupSCinarji, da so Hrvatje, da so za svoj mate- 
rinski jezik, a ilirSčine da ne razumejo. Pri zborovanju se je pre£ita]o 
lilirskic pisano pismo varaždinske županije, a tedaj je ^'praSal Poledic 
»proste korte£e*, ali se je razumelo, kar se je čitalo; seveda so vsi 
odgovorili, da niso; nato je dejal Pogledjd, »da bi rad ovo pismo prostoj 
bratji protumačiti, nu premda je rodjen Horvat ipak nerazumi ilirski i 
zato nije isto pismo razumioi ; KuSevit je uverjaval na svoje poštenje, 
da varaždinskega pisma ni razumel in Črnolatec je dejal, da jezika, ki 
ga nasprotniki govore, ne razume, »i ako se ga moram učiti, to več nije 
narodni jezik. Mnogo putah sam ja naSe protivnike nagovorao, neka 
puste ilirski, pak nek prime bervatsbi jezik — ali zahman.i Ilirsko- 
narodni govornik Rubida je v svojem govoru bil od madžaronov večkrat 
prekinjen; poedine besede njegove jim niso ugajale, kakor »utoCifite, 
niStetnosti, ker je baje prva ilirska, druga turška (!). Jn PisaČič je ime- 
noval ilirSčino »nama ipak neSto srodniji jezik nego je madžarSčinai (!) 

SliCno je pripuščal naš slovenski separatizem cesto nemški vpliv, 
a se na vse kriplje branil kakega »ilirskegat. 



.y Google 



Iz borbe med >ilirsko( in madiarotilsko stranko 1. 1848./49. 



nijsko sejo otvoril hrvatski in pozval stanove, da se pridružijo 
mestu Zagrebu, ki je ustanovilo narodno stražo. To se je 
zgodilo. In tri dni pozneje je narodna stranka sklenila, po- 
slati v madžaronsko kasino deputacijo z Gajem na čelu, da 
- bi se stranki spravili — v znamenju svobode. Predno pa je 
prišla deputacija tja, sta došla barona Juri in Levin Rauch, 
Aurelij plem. Kuševič in Karel pl. Jelačič (Juri pl. Pisačič 
je bil že prej tam) v narodnem domu in so bili entuziastično 
pozdravljeni. Ločili so se v nadi, da pride do sprave. 

Dogodki so pa jo preprečili. Na eni strani je z izvo- 
litvijo bana Jelačiča zavladal povsem ilirski duli, na drugi 
strani pa so Madžari vplivali na svoje hrvatske prijatelje. 

Nekaj iz ljubezni do madžarske »svobode«, nekaj iz 
strahu pred rastočim JelaČičem je pobegnilo iz Zagreba več 
madžaronov že pred 14. aprilom; zakaj v seji mestnega sveta 
je Očič madžaronske tovariše ogovoril tako-le: »Poglavice 
Vaše zapeljaše Vas, a sad Vas ostaviše, oni pobžgoše, a 
zašto? Jer narod ne odobrava dela njihova, koja su proti 
njemu.« Ostali pa so pripravljali tla nakanam madžarskim; 
doma so še bili n. pr. Stepan Pavlekovič, Gjuro Pisačič in 
Karlo Jelačič. 

Tako je madžarski budimpeštanski odbor sigurnosti 
zadnje dni marca poslal snubitveno pismo v Zagreb »Hrvatom, 
milim bratom*, zaklinjajoč jih, da naj se z njimi zedinijo; 
geslo da Madžarom ni narodnost, marveč sveto ime neod- 
visnosti in svobode, ki obsega vse narodnosti in vse pro- 
bitke. ' Proglas naj bi prinesla posebna deputacija v Zagreb. 

Še pred prihodom te deputacije je Županijski odbor 
sigurnosti dne 12. aprila na »preštimane stanovnike grada 
Zagreba« izdal oglas, ki je med drugim trdil, 'da su za 
uzdržanje mira, reda, občinske sigurnosti i slobode u Zagrebu 
več učinjene potržbne krepke naredbe.* S tem so madžaroni 



»Hrv. pokret u proljefiu t 



.y Google 



104 časopis z3 zgodovino in narodopisje. 

boteli narodno stražo dobiti v svoje roke, da bi madžarski 
stvari ne bila nevarna. Obenem so po celi županiji raztresli 
vest, da je tlaka ukinjena in da ima narod za to Madžare 
zahvaliti. S tem naj bi bila madžarski deputaciji utrta pot 
Deputacija je prišla dne 16. aprila. Bili so to grof Ivan 
Nep. Pejačevič, Slavonec, Srb Prodanovič, Hrvat Pastory, 
Hrvat iz Bakra Bujanovič in nekakov Kovač iz PeSte. Prišli 
so čez Osek, kjer so pouzročili nemir. Hoteli so veljati za 
privatne potnike, ki le mimogrede obavljajo nalog peštanske 
gospode, ne pa za kakov odbor; hoteli so na tihem >želje 
madžarskega narodai med ibrati Hrvati svakud razpro- 
stranitii, to je, narod buniti. V hrvatskem, nemškem in 
madžarskem jeziku zloženih oglasov so brž veliko število 
razdelili med meščane. ' Že drugega dne je bil skUcan 
mestni svet in tu je bilo med splošno ogorčenostjo sklenjeno, 
naj se odposlanci predado takoj odboru sigurnosti, ki naj strogo 
z njimi postopa. Odbor se je takoj sestal. Okoli poldne se je 
raznesel glas, da oni madžarski >špijoni< neprestano na tihem 

' Proklamaclja, meseca marca 1. 1848, iz Peste upravljena na 
Hrvate, se je glasila: >Hrvati, Ijubezna brado! Posle ugnctenja od tri 
stotine leta Jedva jedanput stupismo na prag nezavisimosti i slobode. 
Sto smo izradili, na jednako smo i za naše i za vaSe blago izradili. 
Znak, pod bojim smo se borili, i ako je potrebno borit i^emo se i dalje, 
nije narodnost, no sve narodnosti, sve interesse prigrljavajuče sveto ime 
nezavisimosti i slobode. Stvar je obšla, nriša tako kao i vaSa. Protivnik 
je obStij : ugnetatelna birokracija avstrijska, Protiv ove treba da se složi 
Madjar, Hrvat, Srb, Nemac, Vlah in svakij, koji zivi u zemlji. Tako 
samo možerao sačuvati i samo tako raožemo zasvojiti zemlje samo- 
stalnost, slobodu. 

Brado ! U ime svetog bratstva u dobroj i lošoj sudbi kroz osam 
vekova vemo sačuvanog govorimo vama, ljubezni naši prijatelji! Brat 
če brata iskreno slovo razumeri. Hrvati! preklinjemo vas svim, Sto vam 
je sveto: nemojte rebriti! Mi, koji smo u voprosu obSte svobode jedni 
i isti, daj da zaboravimo na različije jezika. Ne-sluŠajmo one, koji nas 
draže jednog protiv drugog, jerbo oni žele razdvoj taj na naSe ostablje- 
nije i ugnetenije upotrebiti. Bračo! Složimo sel! Dano u PeSti 19. marta 
1848, Na red u PeSti pazečij odbor.t (Vrstnik, 21. marca 1848). 



.y Google 



Iz borbe med »ilirsko« in madiarofilsko stranko 1. 1848./49. 105 

občujejo Z domačimi madžaroni, da so po verodostojnih 
svedočbah že naredili načrt, kako bi se z odstranitvijo ne- 
katerih domorodcev presadila madžarščina v Zagreb, češ, da 
razen petdesetorice svi Zagrebčani Žele biti madžarske »pod- 
repine« ; vsled teh vesti se je mnogo ljudstva nabralo pred po- 
svetovalnico odborovo, zahtevajoč sodbo, od ondod je spuškami 
letelo pred kazino in ker jih tam ni bilo, v gostilnico »K 
avstrijskemu carju«, kjer so bili odsedli. Vstopivši v' njih 
sobo, so našli pri njih domače » puntarje in madžarone« , namreč 
Pavlekoviča, Kuševiča, St. Koosza, Ferenczya ' itd. Med tem 
sta bila opoldne od strahu utekla emisarja Pejačevič in 
Kovač. Okoli 1 1 po noči je odbor sigurnosti dal odpremiti 
Bujanoviča, zaran ob petih Pastoryja in Prodanoviča — za 
njimi je odšel istega dne (18./4.) iz Zagreba veliki župan 
M. P^chy. 

Sedaj se je spoznala nevarnost domačih madžaronov 
in se je zahtevalo, naj odbor sigurnosti nastopi zoper nje 
in naj postopa z njimi strože nego z manj nevarnimi emisarji 
(»Agramer Ztg.« z dne 20. apr. in sNovine« z dne 25, apr.) 

§ 2. Jelačičban. 

Med tem je dne 18. aprila prišel ban JelaČič v Zagreb 
in že prihodnjega dne po županiji zagrebški proglasil preki 
sod zoper vse, ki bi se usodili buniti proti kralju, domo^fini 
in zastopnikom narodnosti. 

Vrhovni župan je bil že prej ostavil županijo; podžupan 
Zurič in ostali »poglavari županije sa malom iznimkom* so 
vzkratili posluh; zato je ban odstavil ves turopoljsko-plemiški 
magistrat županije zagrebške ter imenoval novega ; komisar- 
jem sigurnosti je bil imenovan Ivan HavUček (podžupani: 
Kralj, Cačkovič in Bunjevac), 

' Ta je tajil prisotnost (tNovine« z dne 20. aprila). V pismu z dne- 
22. apr. 1846. pita Mirko BratuSa Vraza: sGde je padrepina renegat 
Ferenci?* (V zagr. vseuč. knj.). 



.y Google 



106 ča sopis za zgodov ino in narodopisje. 



V takih okoliščinah za madžarone ni bilo več mesta. 
Se aprila meseca sta poleg najbolj vnetih kolovodij izginila 
Albin Koosz in odvetnik Anton Poljak. ' 

Madžaronski odvetnik Ivan Čubekovit^ pa je prve dni 
maja bil še v Zagrebu. Dne 3. maja je godba svirala pred 
stanom banovim in je zasvirala tudi narodne melodije ; brž 
o prvih zvokih sta se dvignila madžarona Čubekovič in kirurg 
Heinzman, pa jo popihala in prvi je priznal, da ga narodne 
melodije res nemilo dirajo (Agramer Ztg. z dne 4. maja). Tudi 
madžaronu Ivančiču se je zdela neka hrvatska pesem vandalska. 

Trstenjak je, dne 29. septembra 1849. zaslišan, izjavil 
da je Zagreb ostavil 7. maja 1848., drugi dan potem, ko so 
neka gospoda z oboroženim spremstvom iz takratnega »Ka- 
sinac bili spremljeni pred odbor sigurnosti; oddaljil se je, 
ker se mu je mladež baje na ulici grozila, da mu ne bo 
oprostila, pa ker je čul Gaja v dvorani govoriti, da so iz 
vanredni časi, ko ni zakona, vsakdo naj gleda, kako bo 
prošel; oddaljil da se je torej radi lastne sigurnosti. 

Že pred 8. majem je izginil iz Zagreba odvetnik IvanČič *; 
ta je dne 18. aprila pisal nekemu grofu na Dunaj (najbrž 
Dionisu Sermage), da se je Josipovič peljal v Kurilovec, 
kjer se je skrivalo nekaj pristašev, ter da bo kmalu teklo 
mnogo krvi. Na Dunaju najbrž se je mudil takrat že pod- 
župan Pavlekovič, zakaj njemu je namenil Ivančič ono »van- 
dalskoi pesem, da jo izroči palatinu. Iz Dunaja je Želel 
■einige Donnerkeule« zoper Ilire in 2—3 polke huzarjev za 
»schlagende BeH-eise.« (Agramer Ztg. z dne 9- maja.}* 



> Koosz, ki se je neprimerno izražal o nekih domorodcih, je 29. apr. 
nenadoma izginil iz Zagreba. — Poljak je odSel v svojo domovino 
Djakovo. 

* Po vsej priliki istodobno s Trstenjakom. Sestra, Tretenjakova se 
njega najbolj spominja; bil je rodom iz Vinice. 

' Dne 14. maja se je Ivančič iz Čakovca v pismu do uredništva 
Agramerice pritožil, da se je uporabilo privatno pismo in da je narodna 
straža stopila v njegovo stanovanje. (Agramer Etg. z dne 23. maja.) 



.y Google 



Iz borbe med *iUrsko< in madiaroiilsko stranko 1. 1848-/49. 107 

Kuševič, zemeljski arhivar, ki so ga imeli na sumu, da 
je iz arhiva vzel važne dokumente in jih porabil v nedopustne 
namene, je izginil iz Zagreba, ne da bi se bil službi odpo- 
vedal ali dobil naslednika (prim. »Agramer Zeitung« z dne 
22. avgusta 1848.) 

Dne 20. maja je večina madžaronov Že bila pobegnila; 
zakaj tega dne piše Agramer Ztg. : »DieSeparatisten, wenn da- 
ninter jene verstanden sind, die sich von der Nationalpartei 
separieren, bab en das Feld gerSumt, so m it gibt es keine in 
Agram.*' 

Nekaj madžaronov je krenilo brž iz početka v PeŠto; 
zbirališče jim je bil tudi Čakovec, Kaniža ; največ in sicer 
njih elita jih je iz Hrvatske uskočilo v Gradec; sredi julija 
pa so bili vsi v PeSto pozvani. * Od ondod so zavestno 



' Pač pa je bil očividno sredi junija meseca I. 1848. Se v Zagrebu 
bivši sodeč zagrebške županije Fran Pogledič. Njemu je bil poslal Anton 
Josipovit oni cesarski manifest zoper Jelačifa z dne 10. junija, ki je 
Jelačiča dvignil z njegovih dostojanstev; dotično štafeto so prestregli. 

Zvedev^i o onem manifestu, se je sabor dne 21. junija sestal in 
med drugim (Pejakovič, 92) sklenil iPozdrav i poStenje od naroda 
hrvatskoga i slavonskega iz provinciala i krajine, sakupljenog na ve- 
Ukom saboru u Zagrebu', kjer se pozivlje istn krajinei (gianiSki polki): 
Kako stigne prva zapovest, da si gotov Ic sicer da pride Hrabovski z 
Josipovičem, »a njihovo ime i u paklu smrdi«. Poglediču da je bilo 
namenjeno ono pismo, ker > z Madžari drii«. (List letak v Ijublj. licejski 
knjižnici, sign. 24435, V. 2, d). 

' Ali pa so morebiti sami radi Sli, da bi jih graSko mesto kot 
skitalice ne odgnalo. (iNovinc z dne 27. jul.) 

Do konca avgusta je bilo očividno v radgonski okolici več mad- 
iaronskih begunov, a takrat je mržnja proti njim tako narastla. da jih 
je bilo vedno manj. (Poročilo A. Krefta v >Slav, Centralbl.« z dne 
10. sept.) 

Se oktobra meseca 1848 je upravljajoči odbor Županije zagrebške 
poprosil vlado Štajersko v Gradcu in okrajna politična oblastva ob hrv. 
meji (na pr. v Rogatcu), naj mu prijavijo imena »nevernih sinov domo- 
vine*, ki tam bivajo, naj pazijo na te za mir in red opasne ljudi in naj 
jih vsaj 6 milj odstranijo od hrv. meje. 



.y Google 



108 časopis za zgodovino in narodopisje. 

zatrjevali, da se jim dobro godi ter prezirali pretnjo, da se 
jim posestva koniiscirajo, brž ko poči prva madžarska puSka. 
(Novine z dne 25./7.) Madžari so jih radi sprejeli. V vladnih 
službah so tam bili n. pr. Zerpak, Kuševič, Jankovič, Žitvaj, 
Josipovič, ki jih je kot »Hrvate in Slavonce« v noti do nad- 
vojvode Ivana dobro rabil Košut v znak svoje tobožnje 
nepristranosti. (Novine z dne 29./?-) 

»Madžari nagradjuju več izdajice naše domovine«, po- 
ročajo »Novine« z dne 16. maja, »Josip Briglevič i Aurel 
Kuševič postali suministarski savetnici. t Josipoviča je ogrsko 
ministerstvo baje imenovalo članom komisije za Hrvatsko z 
generalom Hrabovskim na čelu, županom županije zagrebške, 
da, celo banom.' 

Početkom julija se je poročalo, da je bil Josipovič s 
svojo obiteljo v Kaniži, ter se pripovedovalo, da je tam na 
lastne stroške zbral 600 mož konjiče zoper »Dirce« ter se 

' V »Pesti Hiriapui je bilo citati, da ne bo težko Hrvatsko mad- 
žariziratl, Če£, marsikateri Hrvati istreben nach Vorteil und sie verkaufen 
uns gern ihr Volk, um eine klelne HoHnung, um ein geringes Versprechen,* 
S. S, Kirinsky je na to odgovoril v »Lunic dne 10. in 13. junija : »Wem 
failt dabei nicht der famose Josipovit und Konsorten ein ?* 

Z dekretom z dne 26. apr. je baje ogrsko ministerstvo imenovalo 
Josipoviča in Zidariča za župane zagr. oz. križevSke županije (Havličkove 
iNar. N'ov.< dne 25. 8.). Tudi drugod se je poročalo, da je Josipovič 
sedel v ogrskem drž. zboru kot veliki župan zagrebški, t. j. in partibus 
infidelium. 

J. Fran Tkalec, »Mediziner der IV. Compagnie* je v >Slav. 
Centralbl.t z dne 6. jun. objavil poziv »An die Slaveni, datiran »Dunaj 
18. maja, Praga, 4. jun.<, kjer pravi, daje ogrsko ministerstvo županom 
imenovalo Josipoviča, »den grfiliten Feind unserer Nationalitat, dcn 
grOliten Ignoranten (denn wo ist er gebildct? — .Luna« z dne 10./13. 
jun. je poročala, da Josipovid v večletnem svojem vojaSkem službo- 
vanju ni prišel čez »vice-korporala«) in da misli v ministerstvo pozvati 
omraženega KuSeviča in Brigleviča. Briglevič je baje postal departements- 
direktor v ministerstvu notranjih stvari, Jos. P4story pa tajnik. — 
Dr. Pauler, profesor na akademiji zagrebSki, itudi orodje madž. stranke«, 
je bil premeščen v PeSto. 



.y Google 



I2 borbe med lilirskof in madžarofilsko stranko I. te4e./49. 109 

nameraval držati načela, da pardona ne bo niti dajal niti 
sprejemal. (»PraŽskč Noviny< z dne 16./7. 1848.) 

Trstenjak je, zaslišan dne 29. septembra* 1849., izjavil, 
da je iz Zagreba odšel v Gorico k nekemu turopoljskemu 
prtsedniku, želeč baje počakati, da se povrne mir in red. 
Ko je Čul, da bodo graničarji obkolili Turopolje, je pobegnil 
čez Samobor, »Bregano« (?), Filrstenfeld, Rogatec ... v Ča- 
kovec' k ostalim, a je tam bil samo 3—4 dni. Odtod je šel 
z njimi v Pešto, kjer je ostal 15 dni, a iz Peste se je podal 
v Kanižo, dokler ni prišel ban z vojsko na Ogersko, Nadalje 
da je bival v Debrecinu, Aradu in se cesto vračal v Pešto. 

Bavil se navadno ni z ničim, niti je imel kako službo, 
ker je bil bolan. Do julija 1848. je Živel od lastnega imetka, 
a ko je došel v Kanižo, ga je pozval neki madžarski po- 
verjenik ter mu je po nalogu vlade opredelil mesečnih 45 fl. 
To je prejemal od julija do novembra 1848. Kasneje mu je 
odločil sabor madžarski 90 fl. sr., ki jih je dvigal v K6rmendu.* 

Trstenjak pa iztiče neke tovariše, ki so obavljali službe 
pri Madžarih deloma pri honvedi, deloma pri uradih. 

Mnogi so bili v madžarski narodni straži, priprav- 
ljeni, bojevati se zoper domovino, ki jih je pozivala 
nazaj. Prve dni septembra so zložili nekak manifest (skoval 
ga je Jos. Briglevič) kot odgovor zoper manifest, ki ga 
je bil sabor izdal na narode Evrope {gl. Novine z dne 
15./7.). V tem spisu so »slobodni sinovi Hervatske*, a 
oboroženi zoper njo, imenovali narodno stranko puntarje, 
reakcionarje ter trdili, da Hrvatska ne more biti samostalna. 
(Slavenski jug z dne 8. septembra 1848.) In dvanajstega 
septembra se je v madžarskem saboru Čitala prošnja grofa 
Teodora DraškoviOa, Antona Josipoviča in Jelačiča, ki so 



' Njegova Še živeča sestra se spominja, da so na dom dobili 
zadnjič od njega glas, ko je nekoč bežal skozi Ptuj. Bilo je to pač o 
gori označeni priliki. 

' Bil je baje tajnik generala Vetterja (ustno izvestje KoSarjevo). 



.y Google 



1 10 časopis za zgodovino in narodopisje. ^ ^^_ ^ 

prosili sabor, »da več jedanput učini naredbe, da se tužnom 
stanju Hervatske pomogne.« — Sabor je molčal. 

Dakako da so madžaroni pisali v madžarsko časopisje. 
Tako je »Pesti Hirlapt meseca maja prinesel anonimen 
dopis iz Zagreba, Češ, daje tam ilirska stranka neskončno 
v manjšini, (Luna z dne 10. in 13. jun. 1848.), osobito 
so popisovali eksekucijo na Turopolje (gl. malo bolj doli), sli- 
kajoč jo kot veliko ponočno vojaško ekspedicijo; ta ekspe- 
dicija je baje župnika Koosa v sakristiji mučila in vzela 
rodbinski zaklad Josipovičev, ki je bil v cerkvi skrit. Tako 
je poročala n. pr, sPannonia« in »Donauzeitung«, a >Luiia< 
je odgovorila, da je župnik prisegel, da ni v cerkvi nič 
shranjenega, a vendar se je našla kišta z zlatom Zerpakovim 
in srebrom Josipovičevim, a »Slav. Centralbl.« z dne 29./6.: 
» Die ganze Sache ist eine freche LUge, der Josipovič- 
Familienschatz existiert nur im Hirn des Korrespondenten « , 
in dan poprej govore o strašnih dolgovih »des edlen Land- 
graf en.« 

Dne 11. maja 1848. je bit baron Hrabovski imenovan 
kraljevim komisarjem za Hrvatsko in Slavonijo. Baš tiste dni 
so prinesli peštanski, za njimi tudi dunajski, graški in praški 
listi neistinito vest, da se je Jelačič odpovedal in da je na nje- 
govo mesto določen »der in den Nebenlandern sehr populare 
Oberst Kussevich«; povod k temu je dala buna za zvezo z 
Ogrsko vnetega naroda zoper spletke > separatistov«, proti 
narodu komandovani krajišniki da niso hoteli streljati (Agra- 
mer Ztg. z dne 20. maja 1848., Klagenfurter Ztg. 19. maja). 
Te vesti so se smatrale za proizvode pobeglih madžaronov. 

Dne 22. maja in sledečih dni je bila obdržana glavna 
skupščina županije zagrebške. Tu se je z obžalovanjem 
konstatovalo, da »neki nemirnici za tudjinstvom hlepeči gojili 
su dosta dugo i podpaljivali neslogu medju naše domovine 
obrazovanimi sinovi, dapače bunili su narod svakojakimi 



.y Google 



Iz borbe med »ilirskoi in madžarotilsko stranko 1. 1848./40. 1 1 ( 

lažljivimi včstmi, kao da ga narodni ljudi upropastiti, pod 
nžmačko nekakvo robstvo postaviti in strašan mu porez od 
svake malenkosti nametnuti nameravaju. U najnovie ipak 
vržme videči, da svojom lukavštinom i svojimi prevarami 
namenjeni cilj postiči nemogu, a valjda ih je i savžst poradi 
njihovih zlih namerah pekla, te ih strah uhvati i oni pobegoše 
iz svoje otačbine, ali ne da se za svoj greh pokaju i pokajani 
u krilo majke domovine i u naručje svoje bratje vrate, več da u 
stranoj zemlji neprijatelje narodnosti naše još bolje razpaljuju 
i proti svojoj vlastitoj domovini zovu.t Kljubu svoji ogor- 
čenosti je skupščina, nadejajoč se, »da če i ovi uvidžti svoju 
pogrešku te pokajati se iskreno i vratiti se u krug bratje svoje, 
da složnimi silami za dobro svoje domovine po razmerju 
svojih silah rade i u svemu sveta narodna teženja i poduzetja 
podpomažui, zaključila, »da se imadu po novinah naših 
narodnih, kao službenom listu, u domovinu pozvati svi u 
obče, osobito pako sledeči, za koje se znade, da su se iz 
domovine udaljili, kao Briglevič Josip, b. Rauch Levin i 
Rauch Gjuro, Josipovič Daniel Antun, Zerpak Eduard, Po- 
gledič Franjo, K6s Stčpan, advokat, Matačič Tomo, Keresturi 
Pavao, Pavlekovič Stepan, Jelačič Rihard, Laslovič Dragutin, 
Mikšič Ljudevit, gr. Sermage Dionis, Draškovič Teodor, 
Ivančič Albert, Stivalič Iv. N,, grof ErdSdy Antun i ErdOdj- 
Iv. N., Tomašič Josip, Hac Vukosav, Haincman N,, Bedekovič 
Koloman, Farkaš Daniel, Rakocaj Stčpan", Žinič Mavro, Černo- 
latec Josip. — Ovim (i) ostalim*, koji su možebiti poradi 
straha iz domovine otišli, jer su se pravednoj kaštigi nadati 
mogli, domorodci županije ove garantiraju svojim poštenjem 
močju(?) sigurnosti osobe i imetka, nu pod tom pogodbom, 
da se do deržavnoga našega sabora, koi če se 5. lipnja (juna) 
t. g, s božjom pomočju početi, u domovinu vrate, da se od- 
lučno domorodnoj stranki pridruže, i da za naš narod i za 

' Prej se je pisal Fuček (»Agramer Ztg.< z dne 9. maja). 
* Tomislava Trstenjaka tu ne nahajam. 



.y Google 



112 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

našu narodnost ozbiljne rodoljube podpomagati počmu. Koji 
pako ovo bratinsko očitovanje primili nebi, te se nebi hoteli 
narodnoj, stranki pridružiti, pokazat če tira postupanjem dosta 
jasno, da su neprijatelji naroda našega i narodnosti naše, i 
tirne očiti izdajice svoje domovine, zato neka im nebude 
krivo, ako ih i mi za takove smatrali i kao proti takovim 
ozbiljne i odlučne korake na našem saboru učinili budemo.t 
(Novine z dne 27. maja,, Slovenija dne 11.8. 1848. >) 

Koncem maja je bila »eine Kommissiun nach dem von 
den Magyaronen verleiteten Bezirk Turopolje abgesandt, 
welche die dortigen Edelleute, auf deren Gewissen so 
mancher Totschlag liegt, ohne alle Schwierigkeit entwaffnete«. 
(Slav. Centr. z dne 4. jun.) Eksekucijo je podpiralo vojaštvo 
polka baron' Kudelka. Turopoljskim »grofom c je bil izbran 
Štefan Josipovifi (»Herr von Josipovič unter dem Schutz 
der Bajonette gevvShlt«, graški »Blatter der Freiheit und des 



' Ta predlog, ki je obvelja), je stavil Pisačii. Drugi so bili za 
drugačno postopanje; tako se je predlagalo, naj se zapro vsi v kralje- 
vini se nahajajoči sumljivi individui, da lizdajicei na Madžarskem izgube 
v Hrvatski zveze, zopet drugi so bili zato, naj se krivci s cirkulari 
pozovejo v domovino in bratski sprejmejo, ko so se oprali krivde ali 
sumnje ; mnogo jih je pa bilo za strožje mere, naj se lizdajicei proskri- 
birajo, njih posestva sekvestrirajo in nad kolovodjami kakor Josip o vi čem 
— da se ne imenujejo drugi imenoma ^ izreče davno zasluženi >voge!- 
freia. PisaCič je ta predlog umilil, čeS, da duh časa ne pripušča, Žeae 
in otroke madžaronov neusmiljeno poditi z domov. — 

Duhovščina hrvatska zagrebške županije se je postavila na Čelo 
narodne straže in s tem vnela kmetsko ljudstvo za orožje. iMnogo 
župnikov in kaplanov prepoveduje sveto vojno za vero, za svobodo in 
pravo človekoljubje in se je izprava izrazilo, da hoče korakati na Čelu 
žiipljanov zoper sovražnika, če pride v deželo«. Seveda so bili tudi 
drugi, ki so želeli, naj bi se svečeniStvo ne meSalo v politične pokrete. 
Na zboru svečeniStva kriSkega okrožja v Vrgovcu dne 9. avg. I, 1848. 
se je sklenilo, da madžaron Szabč, ki je takrat Živel nekje na Ogrskem, 
naj ne dobi nič več iz boIniSke blagajne, naj se ne sprejmejo več oni 
svečeniki v škofijo, ki so bili svoje stado zapustili in Šli čez mejo. 
(Slav. Centralblatter z dne 22. avg. 1848.) 



.y Google 



Iz borbe med >ilirskoc in madžarofilsko stranko I. ie48./49 1 13 



Fortschrittes« z dne 26. avg. 1848.)' Novi komes turopoljski 
se je z mnogimi plemiči prišel banu klanjat in ga je prosil, 
naj jim oprosti njih dotedanje zablode. Ban se je na konju 
povzpel in dejal: »Sve je, bračo, zaboravljeno. Sad samo 
sloga i jedinstvo treba, pa je neprijatelj odbijen.* Na to je 
dal vsakemu roko. (>Vestnik€ z dne 13. junija). 

Prišle in minile so velike slavnosti banove inštalacije 
(dne 4, junija) in otvoril se je sabor (dne 5. junija), toda — 
madžaronov ni bilo, a sabor o njih tudi ni nič ukrenil. 

Ko so sabor in nakane zoper bana Jelačiča zavze- 
male pozornost javnosti, so skromnejši madžaroni, ki so 
živeli v Zagrebu, na tihem spletkarili zoper narodno 
stranko, »sejah seme razdora in nesloge«' in govorili o banu 
»bogomrzket besede. Zato je mestni svet zagrebški dne 
23. junija sklenil, naj odbor sigurnosti tem madžaronom 
vzame orožje, ki bi ga oni o priliki obrnili proti lastni 
domovini. 

Bili so to ljudje, ki jih je Košut baje drago plačeval. 
Pogosto so mu služili z lažmi (prim. odprto pismo Košutu v 
Agramerici z dne 22. 7.). 

Eden izmed takih ljudi je bil tudi madžaron dr. Koppel; 
v svoji hiši je držal tajne madžaronske skupščine in si 
dopisoval z »vrlo sumljivimi in razvpitimi madžaroni« na 
Ogrskem ter zabavljal banu in hrvatskemu narodu. Ko se 
je to zvedelo, je pobegnil prve dni junija, a sredi julija se 
je spet vrnil ^ kakor istočasno nekaj madžaronov iz Gradca, 
ki so se potem skrivali po selih. 

' Te ekspedicije se je najbrž tudi ustraSil,Tr3tenja.k. (Ustno izvestje 
mi poroča, da so vojaki Varaždinci, prispevši do Siska na ladji. Turo- 
poljcem vzeli mnogo orožja). 

' bunili so n. pr. ljudstvo, trdeč, da ga Iliri hočejo »povlsSiti«. 
(»Novine« z dne 27. junija). 

' »Novinet z dne 18. jul. — Prim. Vrazova iD^ai V. 285? Marca 
1849 je bil dr. Ši£man Koppel v Zagrebu ostro zastražen. 



.y Google 



114 Časopis la zgodovino m narodopisje. 



Star madžaron je bil Črevljar Ivan pl, Suškovič; dne 
21, avgusta so ga zaprli, ker je bana doliil, da je uničil 
Turopolje, in je ta dan na sejmu Slavonce šuntal, naj po- 
bunijo Slavonijo zoper bana, ki je bas posečal Slavonijo. 
Obsojen je bil na smrt na vislicah, a v zadnjem hipu je bil 
. pomiloščen in seje zato »poboljšale, a se zajedno bridko pri- 
toževal nad »gospodi«, ki so ga bili zapeljali. > 

Bilo jih je več tudi v narodni straži; bili so to došlecl 
kakor neki Brimšig (ek?), Bulvan, Doli, Deutsch, Turkovič, 
Podvinski, Benčič, Holiček, Ignacij, Drag. in Josip Domin; 
odbor jih je ob bučnih prizorih meščanstva izbrisal iz narodne 
straže. (29. julija). Bila je to 7. kompanija, ki se je rekru- 
tirala na Kaptolu in je cesto pokazala svojo malomarnost; 
odbor sigurnosti je zahteval, da naj pusti svojega stotnika, 
Brimšeka, »zagrizenega madžarona>, a kompanija je odpo- 
slanika odborovega zavrnila. Nato je odbor kompanijo raz- 
pustit, nekatere radi delotvornega ustavljanja izročil sodišču 
ter sestavil novo kompanijo pod poveljstvom I. Koncilije.' 

Že 1 1 . avg. je odbor zaključil, naj se takoj zapro vsi 
madžaroni, ki bi se vrnili, a je pač pod pritiskom banovim 
sklenil v seji z dne 25, avg., da se madžaroni, ki bi se vrnili, 

' »Slav. Centr.c z dne 1. sept. 1848. — »Prijatelj puka< poroča 
dne 23. avg. o ŠuSkoviču iz »Zagreba 22. avg.«, CeS, da »je bio za 
Josipovičevog gospodovanja vodja korteSa iti prostih plemenitaSa, jer 
je i on piemenitog roda«. Dne 22, avg. je bil priveden v županijsko 
kočo in je tam na dvoriSCu, izvržen roganju ljudi, čakal izrek prekega 
soda. A velikodušnost Jelačičeva je ipak ugodno delovala na občinstvo, 
vsaj na seljake. »Kad narod zapazi banova adjutanta sa bijeiom ma- 
ramom, veseo i radostan stade vikati: Milost! i: Živio ban! , . . Ja sam 
svojim uSima Čuo, kako se je narod, seljaci prosti ponosio sa svojim 
dobnnt banom, i suza mi se ukrade iz oka. Sudjenik, prkosan i okoran 
do sada, sruSi se k zemlji na glas milosti, te postade iz zvijeri na jedanput 
Čovječnim stvorjenjem, koje obori suzu niz licei, piSe »B— g— m v 
•Prijatelju pukai z dne 30. avg., riSoč sicer madžarone kot zločince, ki 
zaslužijo smrt. 

• »Slav. Centralbl.« z dne 4. avg. 1848, Havl. »Nar. Nov.« z dne 
3. avg. 



.y Google 



Iz borbe med ■ilirsko* in madžarofilsko stranko 1, 1848./49. 1 15 



morajo tekom 15 dni zglasiti pri prvem podžupanu dotične 
županije in da morajo priseči na sledeči reverz: »Jaz I. I. 
se zavežem s trdno in pošteno besedo, prisežem Bogu in 
domovini, da ne bodem ne z besedo ne z dejanjem ničesar 
počel, kar bi bilo protivno ali nevarno mojemu narodu in 
domovini in nje vladi, ampak obetam, da se hočem v vsem 
in povsod vesti kot pošten in zvest domovine sin. In ako bi 
prelomil to prisego in obljubo svojo, naj me domovina po 
obstoječih rednih in izrednih zakonih kot pretomnika svoje 
poštene besede in svete Bogu in domovini položene zakletve 
pred sodbo stavi in obsodi.« (Agramer Ztg. z dne 26. avg, 
in »Slovenija* z dne 5. sept., »Slav, Centralbl.* z dne 6. sept.) 
O raznih rokih so izdali »reversales* na pošteno besedo 
pod zakletvijo sledeči : Erdodi Anton, grof Oršič, Hatz, 
Kisely iz Virovitice (rodom Madžar), Mikuletec, Tučič, Kruez, 
Gailer, Gerenner odvetnik, Mikšič. (Njih reverzi v županij- 
skem arhivu.) 

§ 3 Voj na. 

Rano zjutraj dne 11. septembra 1848. je Jelačič s svojo 
vojsko krenil iz Varaždina preko Drave. 

Sedaj so začeli »izdajice domovine* ščuvati seljake, 
nadejajoč se, da se bo vojska potem morala vrniti. Dne 1 1 . 
septembra so serežani v Zagorju uhvatili grofa Dioniza 
Sermagea, ko je seljaštvo bunil proti banu, takisto barona 
Levina Raucha. ' 



■ Grof Sermage je bil 28, sept. izpuSčen, a preiskava je trajala 
dalje. Decembra je Lentulaj zavrnil prošnjo barona Raucha, ki je takrat 
bival v Gradcu, pa se želel viniti. Reverz je podpisal Se le 26. jul. 1849. 

Dne 16. nov. 1848 so bili ujeti in v Varazdin pripeljani dubroveCki 
župnik Jelenič, preloSki kaplan Fndecki, Madžar, ki je služil v brv. župi, 
ne da bi znal hrvatski, in en beležnik ; bili so obdolženi, da so bunili 
proti Hrvatom, župnik da je hotel na nje streljati. (Moravski »Noviny* 
30. nov. 48.) 



.y Google 



116 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

Govorilo se je, da je Josipovič za hrbtom JelaČičevim 
okoli Kaniže zbral kakih 20.000 mož ter hotel prodreti v 
Bosno in Turke vzbuniti zoper Hrvate; Josipovič da je 
rojen Bošnjak in bi se mu spričo njegovih osebnih zmožnosti 
izdajstvo moglo posrečiti. Zato se je zagrebška narodna straža 
živahno gibala in vežbala in z njo oboroženi radovoljci. 

V Medjimurju sta za madžarstvo delala n. pr. župnik 
Katanec v Kotaribi in župnik dubroveCki Jelenič. Katanec je 
septembra izdal proviant hrvatske vojske in služil za vo- 
huna, Jelenič pa je s svojo izdajo baje doprinesel k porazu 
Borne mise. ' 

Pobegli madžaroni, ki so bili v ogrski vojski, n. pr. 
Josipovič, Matačič in Gust. Ožegovič-, so se udeležih ople- 
nitve" hrvatskih kmetov, ki so za banovo vojsko vozili živež'; 
zato je banov namestnik — vplivala je na to tudi dunajska 
revolucija — dne 12. oktobra izdal ostre odredbe za sigur- 
nost domačo in zoper »izdajice«, ki so bili izven dežele 
(gl. »Hrv. Pokret. III. 222 si.); v tem zadnjem obziru je 
bila vsem onim Hrvatom, ki so služili pod madžarskimi 
zastavami, dokler spor ne bi bil končan, vrnitev v domovino 
za vsak slučaj prepovedana; onim pa, ki so kje drugod, ne 
na Ogrskem, a se do določenega roka niso vrnili, jo je dovolil 
banski svet le za kratek Čas, dokler svojih prej označenih 
poslov ne opravijo; ako bi se kateri izmed prvih usodil priti, 
naj ga oblastvo takoj prime in naznani banskemu svetu. 
Vse to se je naznanilo tudi sosednim kranjskim in štajerskim 
oblastvom v Rogatcu, Celju, Brežicah, Mariboru, Ptuju, Or- 
možu, Gradcu, Ljubljani, Novem mestu in Metliki. 



' »Pražske Nov.< z dne 17. sept. in 13. okL, 2. dec. 1848. 
> »Novine z dne 17. okt 1848. 

* Kmete so Madžari spravili v Pest; tu so jim Josipovič, Pogledič, 
Pavirkuvič, Stepan Koosz in ZrinSčak držali lekcijo, zakaj da so bana 



.y Google 



Iz borbe med »ilirsko« in madžarofilsko stranko 1, 1&4S./49. 1)7 

Dne 18. oktobra je upravni odbor županije zagrebške 
vzel v pretres Lentulajev odlok, pa se odločno izrekel zoper 
dovoljevanje vrnitve iz kakšnega koli vzroka. Odbor ni 
mogel uvideti, da bi kaki rodbinski oziri činili vrnitev po- 
trebno ali dopustno, ker gotovo njim ni do domovine ali 
rodbine, ki so kljub pozivu županije več mesecev mogli 
biti odsotni od domovine in rodbine. Zato se je sklenilo, 
da se bodo vsi madžaroni, ki so izza početka vojne živeli 
izven domovine, v zagrebški županiji ujeli, na varno mesto 
spravili in tako naredili neškodljivi. 

Med osebami, ki jim v smislu teh odredeb upravljajoči 
odbor županije zagrebške pod nobenim uvetom ni dopustil 
vrnitve v domovino, dokler bi trajal razpor med Hrvati in 
Madžari, se nahaja tudi Tomo Trstenjak,' Zajedno je 
isti odbor sklenil sekvestracijo njih imovine, a Jelačič jo je 
(9. dec.) omejil samo na tiste, ki bi se jim moglo dokazati, 



) bili navedeni: Rauch Levin, Rauch Gjuro, Zerpak 
Eduard, Josipovič Anton s soprogo, Matačit Tomo, Štivalič Ivan Nep., 
Kos Stepan, zavetnik, Šrabec Ivan, Laslovič Dragotin s soprogo, Bri- 
glevič Josip s soprogo, dr. Domin Vatroslav z materjo, Domin Dragotin, 
Domin Josip, Poljak Anton, Bedekovit Koloman, MikSič Henrik, TomaSič 
Josip, SpiSič Gustav iz TomaSnice, FarkaŠ Daniel, Pogledi6 Franjo, 
Pavlekovii Step. s soprogo, Keresturi Pavel, Žinič Mavro s soprogo, 
Arbanas Matija, Karoli Dragotin, Dikovič Dragotin, Hoič Adolf ssoprogo, 
Trexler, Blagaj Janko, Jelačič Rihard s soprogo, Žitkaj Alekso, KuSevič 
Aurel, Tferstenjak Tomo, Molitoris Samuel, Saračevič Franjo, Šale 
Adolf, Rakodcaj inače FuSek Slep. s soprogo, Tomekovič Leopold^ 
Sečibok Peter s soprogo, Erd5dy Ivan Nep. s soprogo, Jelačič Adalbert, 
Stojanič, Cubekovič Janko, Čubekovič Josip, ZrinSCak Ivan, bivši župnik 
moraveCki, Mikuletec Vekoslav, DraSkovič Teodor, IvanČiC Albert, Mar- 
kovic Step., KopCanji Mih. s soprogo, Radičevič Anton, čevljar, Crnolatec 
Anton s soprogo, gospa Pucova z materjo in sestro, Lubetička s hčerami, 
vdova Mihavonička. — tPrijatelj pukai, ki jih v listu z dne 8. nov. tudi 
naSteva, vpraSa nazadnje: »A gdi je Otto Sax?i, upravni odbor pa je 
dodal Se Šandorja in Eiiz, Erdody. — Odvetnik Sečibok je trdil, da je 
bil le s tednov pri Sv. Juriju ob južni železnici pri sorodnikih. Rihard 
Jelačič je živel v Gradcu, kamor je bil prilel maja meseca baje radi dedine. 



.y Google 



118 časopis za zgodovino in narodopisje. 

da s sovražnimi tendencami žive na Ogrskem, ter je županiji 
dal ukor, ker v tej stvari ni počakala >odluke i naredbe 
viših vlasti«. 

Prve dni meseca oktobra so se v mestu pokazale »izda- 
jice*, na pr. Mikšič, a samo >dvje, tri neznanije osobe«. 

Dne 8. novembra je madžarski general Perczel iz Medji- 
murja navalil v Štajersko, a je bil pri Veliki Nedelji odbit. 
Ta naval se je razno tolmačil, med drugim tudi s tem, da 
so Madžari preko Štajerske hoteli prodreti v Hrvatsko ali 
dalje na jug. S Perczelom so si v tej stvari baje dopisovali 
nekateri zagrebški madžaroni in so bili kompromitovani 
in uhvačeni sdievonjeher beruchtigtenMadžaronen*: lekarnar 
ZilHnger, trgovca Kann in JakŠič, med. dr. WeiC, trgovec 
Heksch, hišni posestnik Krues, kolar Marakovič, advokat 
Borovnjak, večinoma »priseljeni ljudje.« Po nalogu Lentulaje- 
vem pa so bili 2, decembra že izpuščeni Zillinger, dr. Wei6, 
Kann in Jakšič; ostali trije so še bili dalje v preiskavi. 
(Gl. »Hrvatski pokret u jeseni 1848«, 228). 

Sredi januarja leta 1849. se je zopet širil po novinah 
glas, da v Zagrebu ni madžaronov, da si Zagrebčani niso 
pustili niti enega eksemplarja za muzej, ako bi imeli muzej, 
in da bodo kasnejši ilirski romanopisci v nepriliki, kje vzeti 
predmet za »Poslednjega madžarona< (Novinv Lipy Slo- 
vanske z dne 20. jan.). 



Windischgratz-JelaČičeva vojska je zasedla Pešto. 

S tem so bili spašeni mnogi Hrvati, ki so jih bili Madžari 
ujeli. Tako so se 19. jan. iz jetništva vrnili Štefan Toth, Josip 
Kerlež, Matošič in Zidarič, Toth, oskrbovatelj hrv. vojske, je 
bil s svojimi drugi v (Stolnem) Belgradu ujet in pred sod 
postavljen, a je vendar ušel vislicam in bil odveden v Pešto; 
tam je imel največ trpeti od madžaronov Josipoviča in Zerpaka. 



.y Google 



I2 borbe med lilirskoc in madžarofilsko stranko 1. 1648-/49. 1 19 

Tudi fiškal Kerližak, jurat Popovič in Pflanzer so bili 
ujeti in v Pesti sojeni. Pozneje (7. oktobra 1849.) so v Za- 
grebu tožili osobito madžarona Ivančiča, češ, da je on najbolj 
delal na to, naj bi se usmrtili, zlasti bi bil rad Kerližaka, 
ki ga je poznal kot dobrega rodoljuba, sramotno spravil 
s sveta. Niti Madžari da niso tako besni kakor ta renegat 
(PraŽskd Npv. z dne 12. okt. 1849.). 

Pred Jelačičevo vojsko je mnogo madžaronov s Košutom 
pobegnilo v Debrecin, tako s koncem junija Josipovič, Zerpak, 
Pavlekovič, Štivalič, trije Domini, dva ČubekoviOa, Rakodczaj 
Ferenc, Lang, Trstenjak itd. »Svi dobivaju mčsečnu podporu, 
nu Magj'ari jih ipak preziru, jer sad uvidjaju, kako su jih 
ovi ljudi na tanak led naveli«, je poročal hrvatski vojni 
kaplan, ki je bil pri Solnoku ujet in v Debrecin odpravljen 
(»Slav. jug* z dne 2. julija 1849,1. 

Ujet pa je bil v Pesti Briglevič, baje kovač onega 
manifesta zoper bana, »naj inteligentnejši voditelj takozvanih 
madžaronov« (tudi Avrelij Kuševič?) 

Prve dni marca je banski svet od bana' dobil dopis, 
da bodi madžaronom dovoljeno se vrniti in naj bodo zopet 
sprejeti v okrilje domovine brez preiskave in kazni razen 
šestih {imenovali so se po Časopisih: Pavlekovič, Žitvaj, Žinič, 
Josipovič, Zerpak in še eden); ta amnestija naj bi veljata 
za vse tiste begune, ki morejo dokazati, »da niso nosili 
orožja zoper Njegovo Veličanstvo.' 

Banski svet je, uvažujoč, da »usoda teh sovražnikov 
domovine ne more biti vedno dvomna«, prvotne določbe 
o madžaronih popolnil; ustanovil je za nje posebne sode; 
sodbeni stol, pomnožen z nekaterimi člani, je bil določen 
za sod prve instance, banska tabla pa za apelacijski sod; 
postopanje bodi ustno in javno; v ta namen so bili imeno- 

■ .SUdslav. Ilg.t dne 5. marca 1849, »Nov. Lipy Slov.* dne 8. marca. 

D,B,t,zedby Google 



IliO Časopis la zgodovino in narodopisje. 



vani provizomi driSavni pravdniki (Očič, Žerjavic) in ukazalo 
se je komitatom, stvar madžaronov najstrože preiskati, sve- 
doke zaslišali in o rezultatih poročati banskemu svetu. Upravni 
odbor zagrebške županije pa je sklenil prošnjo do bana, 
naj zavrne madžarone »za ono doba, kad se raspra s Madžari 
svrši«,' 

Vsied teh prigovorov se je Želja madžaronov očividno 
ipak preprečila. 

Sredi leta 1849. so v Zagrebu zaprli nekaj meščanov, 
ki so v gostilni v veseli družbi svojemu ljubljencu Košutu 
nazdravljali z »EljenU, takisto trgovce, ki so prodajali na- 
prsne igle s sliko Košutovo. Državni pravdnik Očič je, 
kolikor je zvedela »Sildslavische Zeitung« 12./10., tožil na 
izgubo življenja in premoženja (!!); skliceval se je pri tem na 
določbo VerbOczijevega Corpus iuris; iPublici haeretici, 
damnatae haeresi adhaerentes, aeque sunt notorii«, vendar 
so bili zaradi prodaje Košutovih igel obtoženi trgovci iz 
zapora izpuščeni in oproščeni, preiskovalni zapor se jim je 
vračunal za kazen; pravda onih, ki so klicali v krčmi »Eljen 
Košut!* in *pereant Schwarzgelbe> se je dalje vlekla, a bili 
so prve dni septembra izpuščeni, ker se jim ni mogla do- 
kazati krivda. > 



■ HavliČkove .Nar. Nov.* z dne 10. iii 13. marca, .Nov Lipy S)ov.. 
13. marca 1849. 

Zoper madžarone se je izrekel tudi dopisnik »Novin Lipy Slov,« 
in >Sadsl, Zt^.« je pisala: »Es wflre im Interesse jener Herrn, die von 
dieser Amnestie Gcbrauch zu machen gedenken, anzaraten, daR sie zu 
ihrer RQckkehr eincn andern Zeitpunkt walilen maditen als den gegen- 
v/artigeii der ihrer Aufnahme eben nicht gUnstig sein dUrftei. Takisto 
dopisnik »P.i v »Napredku« z dne 4. marca. 

Gl. »Slav. jugi dne 17. febr., •Slovenijo« 20. febr. — Vendar mi je 
stvar z Briglevičem nejasna; zakaj še novembra 1849 je prosil Briglevič 
cesarja, da bi se smel vrniti v domovino. 

' Tisti, ki so v gostilni vikali lEljen LajoSt, so bili lekarniški 
pomo£nik Haulik, provizor novodvorski KorCmaroš, krojač Toth, advokat 



.y Google 



Iz borbe med »ilirsko« in madžaroiilsko stranko 1. 1848./49. 121 

Bil je to morebiti jek orožja, ki je takrat Jelačičevo 
armado spravilo v precejšnjo stisko. Celo v sosedni Štajerski 
je odmevalo. Ptuj n. pr. je bil kar poln govoric in vesti o 
Zagrebu, V Zagrebu, tako se je govorilo, kar mrgoli mad- 
žarskih emisarjev; 24, avgusta da bodo insurgenti provalili v 
Hrvatsko in »sodili«; zato se emisarji trudijo, doznati za vse 
hiše, ki so se odlikovale po svojem madžaroljubju ; te hiše 
bodo potem dobile znake, da jih insurgenti laže najdejo. To 
je tam zbudilo splošen strah, osobito pač radi tega, ker še 
je bil v spominu naval Perczelov na Štajersko jeseni 1848.* 

§ 4. Vilagoš. 

Vilagoš . . . 

Tedaj je baje JosipoviO, ki je navodno dotle osobito 
kruto ravnal s hrvatskimi jetniki v Segedinu, banu velel reči, 
naj ga brž obesi, da je v obče sit skitanja in da želi ne- 
srečno življenje skoro končati (sNovinet z dne 21, septembra). 

Madžaroni so se jeli vračati; ' dne 25. septembra je bil 
Zrinščak že pri svojem bratu v Koprivnici, popoldne 1. oktobra 
so prišli istotja Ivan Nep. Stivalič, Adalbert IvančiČ in stari 



David Mirovič, Dragotin del Negro in županijski bilježnit Makso Milo^evič; 
opravičevali so se, da so pili na zdravje KorčmaroSa LajoSa. O tem 
je poročal »Konstitutionelles Blalt aus Steiermarki z dne 17. jul. ter 
dostavil : »Solite die Entscheidung ungUnstig ausfallen, so ware wohl der 
Ausbruch bedenklicher Auftrittc, da die BevOlkerung eine Strenge 
durchaus miCbilligt, kaum zu bezweifeln.t 

O Košutovih iglah gl. Vrazovo pesem, »Dela* V. 9, nadalje o teh 
pravdah »PražSke Nov,« z dne 6. jun. 1849, »Sodsl. Ztg.« z dne 20. jun., 
14. in 18. jul. in 12. okt. 

> Dopis iz Ptuja v »Konstit, Blatt aus Steiermarki z dne 26. jul. 
in 28. jul. 1849. 

• Vsi se pa niso vrnili, tako se n. pr. za matadorja Josipoviča ni 
znalo, kje da je. (»Pražske Nov.* z dne 10. okt.) Banski svet je dovolil 
se vrniti Pranji Luketički in hčeram, ženi in tašči Nikola Puca, Dimitriji 
Roguliču. A. KuŠevič je bil očividno v Opatiji ; tam so iskali tudi Adolfa 
Salleja. Dne 7. okt. je Lentulaj velel takoj zasliSati Gustava Spišiča in 



.y Google 



122 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

Lang iz Kaniže ; prva dva sta imela kaniške potne liste, zadnji 
peštanskega, a vsi ti listi so bili vidirani od mestnih vojnih 
zapovednikov. Tudi Trstenjak seje bil vrnil, 

Štivalič in Trstenjak sta se takoj, prišedši v Zagreb, 
osebno predstavila banovemu namestniku Lentulaju in ga 
prosila zaščite, veleč, da si nista v svesti krivde; Lentulaj 
jima je obečal svojo pomoč, če se ne pokaže nobena krivda. 

Po nalogu banskega sveta so sodci z vrnivšimi se madža- 
roni načinili zapisnike ; tako z advokatom Ivanom Cubekovičem, 
svečenikom Zrinščakom, bivšim kastelanom županije zagreb- 
ške KlinČičem in Tomom Trstenjakom, s tem-le dne 29, sept. 
Po zaslišanju je šel preiskovalni sodnik s predsednikom župa- 
nije na Trstenjakov stan {v hiši nekega Krausa pri gospe 
GaIyufovski), pregledal njegovo robo, njegov kofer, a ni 
našel nič sumljivega niti v rečeh niti v pismih. 

Na to je upravni odbor županije zagrebške v seji dne 
5, oktobra sklenil: >Čim bi bio sa žalostju opazio upravlja- 
juči odbor, da su se na sramotu cieloga našega naroda usu- 
diliu domovinunašu povratiti odpadnici; Ivan Ne p. Štiva- 
lič, Adalbert Ivančič, Tomo Trstenjak, Ivan 
Čubekovič, Antun Klinčič, i inostranac Zeunik, 
bivši odvietnik si. kaptola Zagrebačkog v Banatu, kasnie 
pako urednik Košutovih novinah, koji su svi oružje proti 
našoj domovini upotrebljavali, od dušmanah naših dali se 
platjati, njima su služiti, te vierne domovini i kralju našemu 
sinove kod magjarskih priekih sudovah sudili i nje zlostav- 
Ijali; od druge pako strani uvažio bi ono, da su magjarski 

St. Pavlekoviča, sbuduti po izpovedanju Tomislava Trstenjaka proizlazi, 
da kod honveda služili jesm. 

V proklamaciji z dne 1. sept. 1849 je general Hainau pozval vse, 
ki so služiti uporni ogrski vladi kot komisarji, vojni poveljniki, sodniki 
ali tožitelji, naj se tekom treh mesecev oglase pri svojih pristojnih 
vojnih oblastvih, drugafe bi si morali pripisati posledice zakonitih 



.y Google 



Iz burbe med »ilirsko« in madžarofilsko stranko 1. 1848./40. 1 23 

tako grofovi, kao i neuki kroz terrorizam buntovnikah pri-' 
siljeni oružje podiči seljaci, u buni upleteni u proste vojake 
u urediiu vojsku stavljeni ; i da su oni naši magjaromani, 
koji nisu toliko proti domovini našoj krive se učinili, naj- 
strožie pod zatvorom izpitivani bili, dočim se gorirečeni 
izdajice smione po gradu našemu u slobodi šetaju: uije 
raogao zadovoljiti upravljajuči ovaj odbor dopisu banskog 
vieča od 30. rujna t. g. N. 10377/2137, kojim pripovieda od- 
padnike naše u domovinu povrativše se bez naročitog njegovog 
naloga zatvoriti, te jedino nalaže nje izpitu podvert^i, več ova 
sa žalostju mimoilazi, te u smislu dopisa banskog vieča od 
2. listopada t. g, ' strogo zabranjujočeg povratak v domovinu 
izdajicam našim, koji u domovinu pozvani, nehtiedoše po- 
vratiti se, več voljie dušmanu služiše, te tako polag. 8, točke* 
prie spomenute naredbe pod prieki sud po samom sv. banu 
odredjeni spadaju; osietjajuč i onu vlast županijsku, kojom 
pravo imade iz zemljišta županskog protierati sve opasne 
Ijude, kamo li pako ne ovakove domovini i kralju svojemu 
nevieme izdajice, uvaiavajuči zatim ono, da ovi izdajice 
najstrožie kazniti se moraju, niti je shodno nje u domovini 
terpiti, jer če u sajuzu drugih magjarsko-poljskih emigrantah 
puk naš uviek buniti. Odlučio jest upravljajuči ovaj odbor, 
da se svi izdajice naši imadu odmah, čim če se usuditi po- 
vratiti u domovinu našu de facto uhvate, i preko granice u 
Ugarsku, gdie su prie proti nama služili, pošalju. Ujedno 
pako naložio jest, da sada u domovini nalazeče se gori imeno- 
vane izdajice g. prisežnik Haladi s povierenikom Havličkom 
odmah uhvate, za da se preko Mure u Magjarsku preprate, 



■ v 'Novinah pomota; b. viete je to sklenilo dne t 2. okt. 1848. 

' se je glasila; »Kao što Je več svetli ban u svojoj joS meseca 
svibnja izdatoj naredbi zapovedio, neka se preki sud ne samo proti svitn 
razbojnikom, nego i proti takovim puntarom strogo izveršava, koji proti 
kralju, banu, poglavarstvom narod buniti, te tako red, mir i sigurnost do- 
movini upropastjivati bi se usudilic. 



.y Google 



124 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

na troškove Županijske, a o tom ovamo izvieste Gospo- 

dinu pako HavliČku, koi če iste izdajice do Varaždina pratiti 
i tamo radi daljneg pratjenja predati, nalaže se, istoiri na 
ovom putu, dok do Mure dodju, da da svakomu na dan 
deset grošah srebra za uzderžanje; te poslie ovamo izviestje 
s računi podnese.e 

Vsled tega sklepa so bili Ivančič, Trstenjak in Klinčič 
še istega dne uhvačeni, pred županijo spravljeni in vozovi 
pripravljeni za odhod; druge je trebalo še iskati (Štivalič, 
Cubekovič ; ' Lentulaj je ukazal škofu, Zrinščaka dati uhvatiti). 

Ta ukrep pa ni bil po godu predsedniku banskega 
sveta Mirku Lentulaju; določbam, ki so bile že marca meseca 
izdane glede madžaronov, je dodal sedaj konkreten komentar, 
pojasnjujoč, da nobena županija brez izrecnega dovoljenja 
banovega namestnika ne sme zapirati madžaronov. {»Siidslav. 
Zeitung* dne 15. oktobra).' 

S stališča teh določeb je banski namestnik Mirko Lentulaj, 
brž ko je zvedel o tem zaključku, pozval Havlička k sebi ter 
mu prepovedal odvesti one osebe in odboru pisal, da se izpuste 
na Svobodo. Opirajoč se na naredbo banskega sveta, da naj 
se v svobodi stavijo pod strogi izpit, in opirajoč se na ustavo, 
ki zabranjuje, da bi se komu vzela svoboda pred preiskavo 
in sodbo, je naložil odboru, naj začne preiskavo proti njim 
svobodnim, pri tem naj porabi zlasti izpovedi tistih, ki so 
bili v madžarskem jetništvu, ter uspeh preiskave prijavi 



' »Čubekovič hat sich aufs Land geflUchtet.c (Pester Ztg., 11. ok- 
tober 1849.» 

' Tudi vojaSko poveljstvo je bilo zoper ukrep upravnega odbora, 
ker so madžaroni imeli vojaške potne liste. Tako je vsaj poročal 
iKonstit. Blatt aus Steierm.g dne 12. okt. 1849, imenujoč Lentulaja iden 
vUrdigen Banalstellvertreter«. Dopisnik iPražskib Novint pa je čul, da 
je komandujoči general Coronini hrv. oblastvom zanikal pravico do 
sodbe o madžaronih, v smislu Haynauove proklamacije, da spadajo 
pred vojni sod v PeSti. 



.y Google 



Iz borbe med >iUrsko< in madžaroiUsko stranko 1. 1648./49. 125 

banskemu svetu; sicer pa naj nič ne store z njimi, dokler 
ne odloči ban sam, kojemu je vse prijavljeno. (»Siidsl. Ztg.* 
dne 9. oktobra), 

Vsied tega pisma Lentulajevega je bilo udaljenje madža- 
ronov ustavljeno in za njega pretres seja iupanijskega 
odbora za nedeljo dne 7. oktobra odrejena; dotle pa so 
madžaroni ostali v zaporu. Ob deveti uri dopoldne se je za- 
čela burna seja ob navzočnosti mnogobrojnega občinstva. ' 

Oziraje se na to, da so baš ti izdajice povod dali ne- 
srečni vojski, krivi dvakrat več nego Madžari sami, da so se 
sedaj ognili prekemu ali vojnemu sodu na Ogrskem ter 
prišli, da se postavijo pod zaščito one domovine, s kojo so 
se pred meseci vojevali, da so pri madžarskih prekih sodih 
sodili verne sinove domovine ter t njimi huje postopali nego 
Madžari sami, smatrajoč dopis banskega namestnika neustav- 
nim, ga je odbor »sa svim strahopočitanjem u diela prosta* 
zavrgel ter svoj prvi sklep le toliko izpremenil, da se od 
banskega namestnika naložena preiskava takoj začne, a da 
se ujetniki s svojimi izpovedbami vred brž na to odpošljejo 
predvojni sodvKaniži.* V preiskujoči odbor so bili voljeni: 

■ »Malo smo tamo videti Ijudih nepristranih ; jedoi od nazočnih se 
boje za službe, koje su po magjaronih nasledili, drugi za kuče, koje su 
po njih kupili, tretji za račune, koje bi moral davatic pravi tSlav. jugi 
{dne 8. 10.), ki je na strani Lentulajevi, 

Zakaj ni bil uhvafen Lang, iivinozdravnik? Reklo se Je, da je 
bolan in zato da ni mogel biti eksportiran; a pozneje je vendar le Sel 
na Dunaj. (»Slav. jug« z dne 15. okt.) 

• Uredništvo Agramerice je temu pripomnilo: Na Ogrsko se 
pošljejo zato, ker se vojnosodna preiskava rebelov proti kralju late 
vrSi tam, kjer se je vršil zločin in ker je njih večina bila v službi 
uporne vlade, a take individue je velel Haynau postaviti pred vojni sod; 
ko so prestali tam to preiskavo, bodo tu sojeni kot rebeli zoper domo- 
vino. (8, X.) 

Dopisnik iPražskih Novine (iS.t) je pisal: >Da jih domovina ne 
priznava za svoje sinove, je, ko bi tudi ne zapadli nikaki drugi sodbi, 
že dosti občutna in trpka, a pravična kazen.i 



.y Google 



126 časopis 73 zgodovino in narodopisje. 

Anton Rubida, predsednik, Ivan Milakovič, podpredsednik, 
Boltek JelaČič in Ivan Vardian. 

Preiskava se je pričela še istega dne; celo popoldne 
do trde noči so bili imenovani madžaroni izpitavani in z domo- 
rodci, ki so bili od Madžarov zarobljeni, soočeni; iz tega 
izpitavanja se je videlo, da so bili zapleteni v vso madžarsko 
buno in da so od Madžarov plačo dobivali za svojo službo 
pri honvedi aH v ministerstvu. V ponedeljek dne 8. oktobra 
je sodni dvor odboru Čital izvestje o preiskavi — najbolj 
kompromitovan je bil IvanČtč — in odbor je sklenil, da se 
vsi akti do torka zjutraj prepišejo in pošljejo zajedno z za- 
tvorjenimi madžaroni pred vojni sod v Kaniži. 

A odpravljeni so bili že v ponedeljek dne 8. oktobra. 
»Že okoli treh popoldne se je zbralo nebrojno mnoštvo na- 
roda pred županijsko hišo, da vidi te svoje klete dušmane 
in krvopije svojega naroda, kako se primerno svojim delom 
nagrajajo. Okoli Četrte ure se je začelo sodno izvrševanje, 
namreč prognanje iz domovine. Na trojnih kolih, v vsakih 
sta sedela po dva, je krenil ob straži županijski ta izprevod. 
Pred vozovi je Šel eden vod graničarski, za njimi pa eden 
vod tukajšnjega polka Hessov. Jedva se je ganil ta sramotni 
izprevod, kar je začelo deževati v znak, da jih celo nebo 
kara. Po Pivarski, Kipni in Dugi ulici na Jelačičev trg, a 
odondod v VlaŠko ulico so bili tiho odpremljeni iz tega našega 

domorodnega mesta Vi krvoloki in izrod človečanstva, 

ki ste v Ijutem grajanskem boju, najbolj po vas samih po- 
vzročenem, nedolžne naše zarobljenike obsojevali na vislice, 
ker niso hoteli kakor vi izdati in zatajiti naroda in plemena 
svojega, učite se iz tega, da sveta in pravična stvar mora 
zmagati«, tako so jih spremile »Novine« z dne 9. oktobra 
iz mesta; ta njihova spremnica jasno kaže, kako višino je 
dosegla politična mržnja. 

Še istega dne, ko so bili spravljeni iz mesta, je upravni 
odbor sklenil, JelaČiču poslati reprezentacijo s pojasnilom te 



.y Google 



Iz borbe med >iiirsko« in madžarofilsko stranko 1. I848./4-9. 127 

stvari in s prošnjo, naj potrdi njegov sk]ep. Dalje je sklenil, 
o svojem ukrepu obvestiti županiju varaždinsku in križevško 
s pozivom, naj v sličnem slučaju postopata prav tako in iz- 
dajice transportirata čez mejo. 

A do precejšnjega spora je prišlo radi tega med upravnim 
odborom in banskim namestnikom, Banski namestnik mu je 
predbacival, da je prekoračil avtonomni svoj delokrog, ko je 
Trstenjaka, Ivančiča, Štivaliča, Čubekoviča, Klinčiča (inZubri- 
niča') posla! čez mejo, dalje, da je kršil samostalnost države, 
ker je inostranemu sodu izročil sinove domovine, ki jih more 
soditi le domovina.' 

A nasprotno so v javni seji županijskega odbora njemu 
in državnemu zavetniku Šipraku očitali tajno zvezo z madža- 
roni, zlasti s Čubekovičem in prvemu ozire na madžaronski 
misleče odbornike (prim. Novine z dne 8./10, Slav. jug z dne 
13./10.). Lentulaj je nato pozval odbor na »bezstrastno i 
dostojnije razmatranje zaključka*, češ, da je samo beda za- 
blodnike prisilila se vrniti, zato se ni bilo bati, da bi utekli; 
radi tega jih je velel pustiti na svobodi, »uduljen od svake 
strasti i nepodobne osvete« in ne hoteč se zavzamati za ne- 
vernike. Končno je obveljala odborova; zakaj Lentulaj je baje 
po preiskavi priznal, da bi bil on sam brž ukazal prijeti 
madžarone, ko bi mu bila županija priobčila vse podrobnosti 
o njih. 

Stranka »Slavenskega juga* je videla v postopku za- 
grebške županije uvredo ustave in hrvaške autonomije, ki se 
je odrekla pravice sodbe avstrijskemu generalu na ljubo. Pri- 

* Ta se imenuje namesto ZrinSčaka — svečenika, (alt tudi : oba 
brata Čubekoviča), a drugod čitam, da so >mladega Žubrinitat na 
Hrvatskem vtaknili med vojake, dasi se mu ni moglo nič dn^ega do- 
kazati, nego da je bi) preodvisen od svojega strica Step. Koosa. Arhivni 
vir kaže jasno, da so bili odpravljeni Trstenjak, Ivančič, Stivalič, Štefan 
Zubrinič, Ivan Čubekovič, KJinCič. 

' Troški za predprego, pandure itd. so znaSali 112 fl 36 kr. 



.y Google 



(!^opis za ztiortovino in narodopisje. 



Čakovala je fiasko; govorilo se je sredi oktobra, da pošljejo 
one madžarone iz Kaniže ali Peste nazaj na Hrvatsko. 

Takisto je bila zoper postopanje županijskega odbora 
»Slav. jugu« sorodna »Siidslavische Zeitung.i »Da ist uns 
der Mettemichsche Absolutismus noch immer lieber und 
wJinschenswerter als der Absolutismus von Leuten, die zum 
grossen Teile von Selbstsucht, Privathass, Neid und Leiden- 
schaft geleitet werden.« (9. oktobra 1849). Želela sije h koncu 
vojne primerno »humano in konstitucionelno' postopanje in 
je županijskemu odboru očitala »Anmassung und Inkon- 
stitutionalitat« (15. oktobra). Ko je »Agramer Zeitung« z dne 
10. oktobra tolmačila vojaško asistenco pri odpravi madža- 
ronov, »es seien von der Militarbehorde (torej ne od 
upravnega odbora, n. pr. narodna straža) aus weiser FUrsorge 
zur VerhUtung irgend eines mOglichen Excesses die Patrouillen 
aus eigenem Antriebe angeordnet worden«, je vprašala »Siid- 
slavische Zeitung«, Čemu da je potem § 114 oktroirane ustave, 
ki določuje, da sme v notranjih stvareh oborožena sila na- 
stopiti le na poziv civilnega oblastva. (11. oktobra).' 



' Dopisnik »Pražskih Novint (z dne 25. okt.i je pisal, da je upravni 
odbor takrat morebiti zadnjič hotel dokazati svojo istaroslavnoi avto- 
nomijo, sicer pa se je Culo v Zagrebu mnogo govoriti, da ni toliko 
domišljavost, kolikor osebna mržnja vodila gospodo od županije; zakaj 
velik del ljudstva je bil na strani banskega sveta. 

V seji z dne 16. okt. je upravni odbor sklepal o Turopoljcih; 
JelaCič je bil prejSnje leto prisilil turopoljske plemenite kmete iti z njim 
na vojsko, a kakih 47 jih je takoj onstran Drave uskočilo k Madžarom ; a 
sedaj se jih je nekaj vrnilo. Odbor je sklenil, to stvar predložiti ban- 
skemu svetu; »zdi se, da ne misli več samovoljno postopati kakor pri 
prejšnji važnejSii, je pis^l isti dopisnik, Faktično je bilo tako: banski 
namestnik je bil upravnemu odboru naložil, dotične Turopoljce asentirati ; 
potem pa je priSel generalni pardon, ki je veljal tudi za turopoljske 
v o j a5 k e begune, upravni odbor naj bi jih sedaj le zasliSal, »koliko.bi se 
koji krivcem povrede Vt-lič. ili izdajstva domovine učinio bio.« 

Nekaj madžaronov }<; bilo sredi oktobra Se v Zagrebu zaprtih, 
tako 17 letni dijak Pavlekovič, sin nekdanjega podžupana zagrebškega, 



.y Google 



Iz borbe med »ilirskoc in madžarofilsko stranko 1. 1848./49. 129 

Vendar so že 13. oktobra došle v Zagreb vesti, da je 
Havliček, kije preko Sv. Ivana spremil madžarone v Kanižo, 
jih tam izročil majorju Kulmerju, ta pa da jih je dal vkovati 
in v Pečuh odpremiti. 

Vsa ta madžaronska afSra je očividno dosti hitro iz- 
ginila s površja javne govorice (prim. dopis v »Pražskih Nov.« 
z dne 17. oktobra), a uradno še je bilo z njo posla. Vojni 
pečujski sod je spoznal madžarona Ivančiča in Trstenjaka 
za zrela *f(ir die kriegsgerichtliche Behandlung«; Štivaliču, 
KUnČiču in Čubekoviču se ni moglo dokazati, da so bUi v 
službi madžarski ali kaj drugega zakrivili; zato so bili iz« 



ki je bil preteklo leto z očetom pobegnil na Ogrsko, a se je sedaj vrnil' 
(iPražskč Nov.* z dne 17. okt.) 

Jos. Briglevič pa je vložil prošnjo na cesarja, da bi se smel v 
domovino vrniti. Prošnja je bila odstopljena banu, a ta jo je poslal 
bsnskemu svetu; banski svet je ukazal upravnemu odboru, natančno 
poročati o činih prositeljevih ; odbor se je izrekel zoper njegovo vrnitev, 
ker je Briglevič brž od početka bune ostavil domovino, pobegnil v PeSto 
in služil madžarski vladi — vse poedinosti pa odboru niso bile znane. 
(»Novinet dne 10. nov,, »Praiskž Nov.c z dne 17. nov.) 

Advokat Josip Čubekovič je 15. okt. iz Arada vložil proSnjo na 
cesarja, lilun die Sicherheit der Person und des VermOgens in seiner 
Heimat gnlldigst zu erteilen oder das Agramer Komitat zur Herausgabe 
seines dort befindlichen VermOgens anzuhalten und ihm nach Erhaltung 
dieses VermOgens allerhOchste Erlaubnis zum Auswandem gnadigst zu 
gew&bren<. Iz proSnje se razvidi, da je bil najprej banalne table jurat, 
potem 25 let odvetnik v Zagrebu ; dasi baje nikoli ni spričaval narod- 
nega življenja v Hrvatski, >dessenungeachtet wurde ich ohne rechtlichea 
Grund Mayaran genan&t und als soicher bei Getegenheit des zu Agram 
ara 6. May 1848 ausgebrochenen Aufstandes auf Leben und Tod an> 
gegrifFeni, na to je pobegnil na sela in odtod poprosil bana in sabor 
zakonitega varstva, a ni prejel odgovora. iDas Manifest vom 10. Juni zu 
seiner Orientierung als Untertan nehmendi, je bežal na Ogrsko, kjer je 
privatiziral; najboljši dokaz njegove nedolžnosti je to, da ne zna mad- 
žarski. — Advokat Ivan Štivalič, ki se je potem vrnil, je 21. sept. 
iz Vel. Kaniže poprosil bana, naj bi se mu čuvala imovina in mu dal 
»salvus conductus« : 53 let je bil star, iz Zagreba je pobegnil 21. maja 
1848, Če£, da je >nach attentiertem n3chtlichen seines in Agram befind- 
lichen Hauses tJberfalU bilo njegovo življenje v nevarnosti. 



.y Google 



časopis za zgodovino in narodopisje. 



puščeDi na svobodo. Štivalič, Čubekovič * in Klinčič so se 
na to do dne 6. novembra vrnili v Zagreb (Slav. jug z dne 
7. novembra). 

Usoda prvih pa še se je zavlekla, ker županijski odbor 
ni takoj vseh dokazov in forma probante poslal vojnemu 
sodižču in je bilo treba, da se s prisego potrdi, kar so svedoki 
pred iupanijskim odborom proti njima svedočili. 

Upravni odbor je namreč vojnemu sodu v Pečuhu poslal 
prepis pisem, ki so kompromitovala iztirane madžarone, a vojni 
sod je zahteval, naj se svedoki, ki so izpovedali zoper IvanČiča 
in Trstenjaka, zaprisežejo in naj se mu čim preje dopošljejo 
njihove i2povedi, s prisego potrjene. Banski svet je z dopisom 
dne 30. oktobra o tem obvestil upravni odbor in mu naložil, 
naj zahtevi ugodi. Odbor se je o tej stvari posvetoval v svoji 
seji z dne 2. in si. meseca novembra, poslal dotična izvirna 
pisma sodbenemu stolu ter mu naročil, da ustreže nalogu 
banskega sveta. Sodbeni stol se je lotit posla, a idaljnje 
pretresivanje« odgodil na drugo sejo. 

Stvar se ni razvijala hitro; še v seji dne 7. decembra 
1849. je sodbeni stol govoril o Čubekoviču, Ivančiču, Trste- 
njaku itd., ter naložil sodcu Stauduaiju, naj od bivšega voj- 
nega kaplana, živečega v Omilju, dobi ivaluvanje« (fassionen). 
O >begunih-odpadnikih( je bil razgovor tudi v seji dne 10. 
decembra, a Trstenjak ni imenovan. 

Nobenega izmed teh mož ni medonimi 109 oproščenci, 
ki jih našteva »Pester Zeitung« dne 13. julija 1850, in onimi 
209, ki jih je cesar 4. avgusta pomilostil.^ (Prijazno izvestje 
prof. K. Marczalija). 

O Trstenjakovi smrti njegovi domači niso mogli nič 
zanesljivega doznati ; edino iz kratke notice v nekem graškem 

' Advokat Čubekovič se imenuje v aktih 1. 1850. 

D,B,t,zedbyGOOgIe 



Iz borbe med >Uirskoc in raadžarofilsko stnuiko 1. 1846./49. 131 

listu (gotovo v »Grazer Zeitimgi) so sklepali, daje mrtev." 
Šele pred par leti se je razdelila njegova dedina. 

Trstenjak je bil v šolah odliCeo dijak, velike, lepe 
postave, ponosen, častihlepen, je mnogo držal na sebe in bil 
zato vedno elegantno opravljen. V tem smislu ga riše nje- 
gova sestra in vsi, ki so ga še poznali. 

A. 

Dodatek 

o Jakobu Svetonji — dr. Jakoboviču. 

Leta 1892. je pri Sv. Petru poleg Radgone umrl dr. Jakob 
Jakobovič, lastnik vile »Jakobshoff v Črešnjevcih. 

Ostavil je lepo imetje. 3000 fl je določil za ustanovo 
»privatne šivalne in nemške šolef (Privat Nah- und deutsche 
Sprachschule) v svojem rojstnem kraju, pri Sv. Juriju na 
Sčavnici; v tej šoli naj bi se poučevale Šoli odrasle dekUce, 
pred vsem iz siromaških hiš. Drugih 1000 ti je prejela ista 
jurjevška šola, da rabi obresti v svoje namene, in istotoliko 
Šola pri podružnici Sv. Duha. 

Ljudstvo je mnogo govorilo o bogastvu in prošlosti 
tega moža, ki je preživel zadnja svoja leta v svoji ožji domo- 
vini kot svetu malo pristopen čudak. Govorilo se je splošno, 
da je bil nekdaj na Turškem in celo minister, tam da je 
tako obogatel. Le z izpremenjenim imenom se je nekdanji 
Jakob Svetonja upal vrniti v domovino ; iz početka je posečal 
rojstni kraj le skrivaj. 

Ezsledoval sem pota tega rojaka, ki je iz Jakoba Svetonje 
postal dr. Jakob Jakobovič. Pa tudi tisti, ki so več Ž njim 
občevati, mi niso znali poročati povsem zanesljivih vesti. 



* Njegov oče in sestra sta pač hodila v Zagreb, da bi dobila vsaj 
njegove reči, a tam jima je bilo rečeno: »Kaj je od Horvata, je od 
Horvata, kaj je od Štajerca je od Štajerca.t 



.y Google 



132 časopis za ^odovino in narodopisje. 

zlasti ne o letih okoli 1848, ki so odločile Svetonji usodo; 
te točke se je v razgovoru rad ognil, češ : >Das ist vorUber.* ' 

Rojen je bil leta 1823. Očetu je bilo ime Anton (zakaj 
pa torej »Jakobovič«, a ne »Antonjevič?* Po dedu?) 

Svetonja je študiral v Varaždinu le do pete šole (do 
drugega polletja?), potem se je namenil v Karlovec, a je 
med potom ostal v Zagrebu, V Zagrebu je leta 1843. dovršil 
drugi tečaj filozofije ter se sledeče leto istotam kot privatist 
učil prava na pravoslovni akademiji.' 

Bil je baie v rsizredu vedno »fiskušc ali »kurator«, kije 
služil učitelju, V Zagrebu se je sprijateljil z nekim kance- 
listom pravoslovne akademije in je navodno to prijateljstvo 
izrabljal v ponarejanje dijaških izpričeval, (Izvestje Košarjevo). 

Iz poznejših dob njegovega življenja se mi zdi to-le 
gotovo : 

Z jurjevškim trgovcem Krambergerjem je radi pona- 
rejenja denarja ali listin pobegnil (menda Že pred 1. 1848), 
a bil ujet in nekaj časa zaprt ; ' dolga leta je bil konzular-ni 
advokat v Carigradu, potem si je kupil Lakromo pri Dubrov- 
niku, a se preselil na Dunaj, potem v Gradec (imel je nekaj 
Časa grafitni rudnik na Moravskem), nazadnje pa v domovino 
svojo. Svoje pravo ime je 27. maja 1 868. izpremenil v 
»Jakobovits.« 



' PoroEali so mi vrstniki one dobe, sedaj Že pokojni prot. Brat- 
kovic, t. g. vojaški svečenik Fras v Radgoni, Košar in g. Martin Kreft 
v Gradcu, ki je od 1. 1869. mnogo občeval z JakoboviČem, razen tega 
pa sem prejel izvestje na pr. od Svetonjega brata, kmeta pri Sv. Juriju itd. 

• Ali je bil 1. 1844/45 v dnigem letu prava v Zagrebu, ne vem. 
Bratkovič misli, da je študiral tudi v Pečuhu. Svetonjev brat pa je 
zatrjeval, da je univerzo pohajal v Budimpešti, 

' Nekateri viri pripovedujejo stvar tako, kakor da Svetonja sploh 
ni bil ujet. >Ko sta bila žena ladji, zakliče detektiv: Kramberger! Ta se 
ozre in imeli so ga. Svetonja pa je bil bolj previden in se ni oglasil 
na svoje ime.« (Tako tudi Košar.) 

Drugod se stvar prikazuje tako, da so Krambei^erja ujeli že na 
Dunaju, tovariše pa Se na Ogrskem. 



.y Google 



Iz borbe med lilirskoc in madžarofilsko stranko 1. 1848./49. 1 33 

O letih 1845—1848 mi poroča Fras, da je Svetonja bil 
takrat pri oskrbovalni branši v Zagrebu ter živel tam jako 
potratno z neko staro, bogato vdovo, Bratkovič pa, da je bil 
od 1. 1846. ali 1847. do 1852. aH 1853. na Dunaju, se že učil 
marljivo turški, francoski in italijanski ter se že nekako pri- 
pravljal za inozemstvo. 

Vsekakor pa se je tista goljufija s Krambergerjem oči- 
vidno izvršila pred 1. 1848. in je bil JakoboviČ za madžarske 
vojne že zopet na svobodi. 

Moji viri se ne ujemajo v tem, je-li se je udeležil vojne 
leta 1848 49 {Kreft, Bratkovič tajita, da bi se je bil udeležil). 
Odločno trdi to Fras, češ, da je JakoboviČ kot zagrebški 
uradnik »Verpflegsbranše* potegnil s Košutom in i njim vred 
pobegnil na Turško, blagajna pa da je ostala njemu (!) ; slično 
je poročilo, da je bil dezerter in da se je bojeval na strani 
Madžarov; pomiloščen da se je pozneje vrnil v Avstrijo. To 
je gotovo, da so ga v burni dobi 1848/49 večkrat orožniki 
doma iskali; zakaj, tega brat ni znal povedati, pač pa do- 
stavil, dasta njegova druga »Čmelek in Ljubeč«' bila obešena: 
Čmelek je vulgo-ime Trstenjakovo ; tudi sestra Trstenja- 
kova druži Svetonjo s takratnim držJinjem svojega brata, 
veleč, da je bil Svetonja mnogo previdnejši ter se je doma 
skrival. 

Na Turškem (v Carigradu) je bil baje 12 let; to je 
moralo biti nekako v petdesetih ali šestdesetih letih. 

Nekatera poročila mu odkazujejo poleg Carigrada tudi 
še druga torišča. Tako se je po enem poročilu pred Cari- 
gradom klatil po Ogrskem, Hrvatskem in Srbskem kot 
»koncipijent* ; po drugem je na Dunaju pobral >kaso< in 
ušel na Rusko, ali Rumunsko (tu je bil pri gradbi železnice 



' Ljubeč (Andrejčko) iz Biserjan pri Sv. Juriju, ki je študiral \ 
Varaidinu nekoliko za Svetonjo in Trstenjakom. 



.y Google 



134 časopis 2a zgodovino in narodopisje. 

h Bukovine tjakaj), potem da je živel v Bolgariji in si tam 
nabral velikansko premoženje. 

Kakih 10 let mu v domovini ni bilo glasa; kar je nekoč 
brata in sestro naročil v Ptuj na kolodvor; prišel je bil kot 
carigrajski konzularni advokat in tamoSnji zastopnik nekih 
dunajskih tvrdk; v tožbenih poslih je moral na Dunaj.' 
(Barantal je tam baje tudi s papirji ter nekemu Windisch- 
gratzu izposloval 1 milijon goldinarjev in zato od njega prejel 
100.000 fl za nagrado). Carigrajsko podnebje njegovi ženi — 
poročil se je 1860 — ni ugajalo, zato je ostavil Turčijo. 

Lakromo je prodal cesarjeviču ter se preselil na Dunaj ; 
tu je imel dve hiši; eno je pustil svoji ženi ter se ločil od nje. 

Sredi sedemdesetih let je imet grafitne rudnike na Mo- 
ravskem v družbi z nekim drugom, a leta 1878. jih je bil že 
prodal. V tej dobi je posetil dvakrat Bratkoviča v Brnu. 

B. 
V Oseku. 

(A. Gorju p). 

Že meseca maja se je v Oseku, posebno med Nemci 
začelo gibanje zoper Hrvate; na čelo jim je stopil A. Gorjup 
sen. in A. Goijup jun., in dosegla sta, da mesto ni poslalo 
poslanca na sabor in je objavilo ogrske zakone zoper odredbe 
banove (31. maja). »In ali hočete vedeti, odkod je ta mož? 
Rojen je v Brežicah na Spodnjem Štajerskem, torej Slovan, 
njegov oče, Slovenec, je bil kirurg tam, ta pa je prišel pred 
kakimi 30 leti raztrgan v Osek, je bil od Ilije Lekiča v trgo- 
vino sprejet in si po inbigah pridobil vse premoženje.« • 



■ Tu so se baje spotikali ob njegovem doktoratu, a on jo je pod 
tujim imenom popihat. — Doktorat si je baje ikupili v Heidelbergu, 
predno se je amnestiran vrnil v Avstrijo, po drugi vesti je doktorat 
prinesel iz Carigrada!! 

Nagrobni spomenik ga imenuje »Herrn Dr. Jakobovitst. 



.y Google 



Iz borbe med lilirskoi ia madžarofilsko stranko 1. 1848./49. 135 

OseŠki Nemci so v javnih skupščinah razglašali tisti 
manifest z dne 10. junija, ki je odstavljal bana in imenoval 
Hrabovskega za kraljevega komisarja, in istotam poslušali 
pohvalne dekrete ogrskega ministerstva za starega in mla- 
dega Gorjupa, za Gordošiča in Gifferja, ker so se odlikovali 
kot protivniki narodne stranke in bana. (Dopis iz Oseka 
v »Slav. CentralbLc z dne 3. avgusta 1848). 

Dne 22. oktobra 1848. je madžarski komandant Kazimir 
Bačaoi vzel oseško trdnjavo ; posadka je baje bila podkup- 
ljena in trgovec Gorjup je delil denar. Bačani se je potem 
nastanil pri njem. To vest, ki jo je prinesla »Agramerica« 
v 122. številki (26. oktobra), je Gorjup popravljal v listu 
z dne 21. novembra. Toda Ožeg Istinkovič ga je v broju 138. 
(2. decembra) označil kot najhujšega madžarskega agitatorja. 
Tako je poslal dvakrat svojega najstarejšega sina v Pešto, 
da -bi ministerstvo Leopoldovce, ki so bili zvesti cesarju, 
vzelo iz mesta; to se je zgodilo in prišla je italijanska po- 
sadka. Sam je z večjo madžarsko deputacijo šel v Pešto, da 
pridobi za cesarju zvestega komandanta Benka >modro polo« ; 
tudi to je dosegel; prišel je Jovič na njegovo mesto; temu 
je bil Gorjup tajni svetovalec; ogrskim Četam pred mestom 
je po Jovičevem povelju prožil parkrat smodnik in svinec. 
Gorjup je podkupil in zapeljal italijansko posadko, da je 
odprla vrata Madžarom. Bil je s svojim sinom v osrednjem 



■ iSvi bi ti ljudi u £a£i vode utopili svakoga pristašu Jelačičeva«. 
(Rat, 130.) ~ Dne 30. jul. je bila skupščina virovitičke žup. v Oseku. 
Ko sa seljaki iz okolice priili na županijski dvor, so jih nagovarjali 
baron Prandau, podžupan Ljud. Szallopek, Imro Marinovič, prefekt dja- 
kovski, njegov sin Hugo, fi£kal, fiSkal Arvaj in lukački župnik Taljan i 
>još nekoji bradatit, naj drže z Madžari. >Šta čete pod banom i Hor- 
vatskom? Novca, hrane, soli, srebra, zlata in gvozdja nemad 

Upravlj. odbor županije virovitičke je 30. sept bivanje v županiji 
zabranil bivSemu podžupanu Ladisl. Jankoviču, Župniku Eduardu Tallianu, 
zač. fizikoma Skenderu Zitkaju in Ign. Blauhomu in staremu Imri 
Marinoviču. (Prim. »Nar. Novine« z dne 24. dec. 1905.) 



.y Google 



136 Čagopia la igodovino in narodopisje. 

odboru za sigurnost v Oseku, ki mu je načeloval Bačany. 
V istem smislu je poročalo mnogo poročevalcev ; tako tudi 
dopisnik v »Agramerici« z dne 7. in 9. decembra. 

Ko se je 14. februarja 1849. oseška trdnjava udala 
ceseirskemu generalu Trebersburgu in je banskega sveta 
oseški poverjenik dobil nalog, uzpostaviti v Oseku zakoniti 
red, je bil najprej v zapor vtaknjen naš Gorjup (z njim isto- 
mišljeniki dr, Blauhom, Flucht in Darda) ter v Zagreb odveden. 
Tudi oseški lekarnar Vladislav Molnar je bil kot buntovnik 
v Zagrebu zatvorjen. 

Vendar se je z njim in tovariši postopalo zelo blago- 
hotno; izveČine so bili izpuščeni na svobodo »vsled nedo- 
statnih dokazov krivde« (Rat, 139), dasi so še Gorjupa mesec 
dni poprej Popovičeve »Srbske Novinet imenovale »zakletega 
neprijatelja Slovanov« in pripovedovale o njem grozne reči. • 



■ DotiEni dopis iz Oseka v »Srbskih« Nov.i z dne U. jan. je 
poročal; »Gorjup, ovaj zakletyj Slavena neprijatelj, pristaje nuz Bača- 
nija kao Sipka nuz buban i služi mu zh tolmafa : tako pre nekoliko 
dana dodje onamo u Osjek neka kekavečka deputacija iz Korodja na 
tužbu Bačaniju, žaleči se, kako jim več dodija vozakati graniEare i 
njihove topove ovamo onamo, moleči ga, da jim pošalje nekoliko svojih 
honveda na obranu.« Nato je izpregovoril Gorjup ter dejal, da jim 
sedaj Bačani ne more poslati pomoči, naj potrpe kakih 14 dni, potem 
jim pridejo (>na£i() Madžari na pomoč; dotle naj se sami branijo in 
kjer ugledajo graničarja, naj ga ubijejo kot ščene, ako pa puSke nimajo, 
naj ga premlatijo s kolcem. Ko so občine zahtevale pismeno, da to 
smejo storiti, jim je Gorjup dal — Bačanijeve proklamacije. 

Po brežiški krstni knjigi je bil Anton de Pad. Goriup rojen tam 
h. št. 9 io sicer dne 6. aprila 1794 kot zakonski sin meščana in kirurga 
Antona Goriupa in Antonije, roj. Schwab. 

(V Virovitici je bil I. 1848. županijski fizikus ,pl! Goriupp' (,Luna, 
dne 11. marca 1846). Plemstvo je imel tudi naS Gorjup. 



~G=^ 



, Google 



SpodnJepolskavskI urbar Iz leta 1504. 

Spisal dr. Fr. KovaČič. 

I rbarji so poglaviten vir za poznavanje gospodarstvene 
zgodovine in teritorijalnega razvoja veleposestev ; za slo- 
venskega zgodovinarja pa imajo še drug važen pomen, 
ker so eden izmed redkih virov, ki so nam ohranili drobtinice 
nažega narodnega življa, zlasti pa stara krajevna in osebna 
imena, v katerih se kaže posebna moč našega jezika. Žal, 
da se je srednjeveških urbarjev ohranilo le malo, ker so se 
cenili le tako dolgo, dokler so bili v rabi. Ko je bil urbar 
obrabljen in preosnovan, se je stari zavrgel, ker razne pra- 
vice in deirila so se skrbno čuvale v drugih listinah. Še-le 
pozneje so začeli skrbneje čuvati tudi obrabljene urbarje 
kot važen pravni vir pravic in dolžnosti gosposke in podlož- 
nikov.' Iz 16. stoletja imamo Že precejšnje število urbarjev. 
Mnogoteri pripiski, popravki, dostavki in opombe (večkrat 
velike vrednosti za lokalno zgodovino) v urbarjih kažejo, da 
se urbar ni zlahka znovič napravljal, ampak je ostal v rabi, 
dokler je le bilo mogoče, Ako je posest s podložnikinarastla 
ali propadla in se odtujila, ako je urbar vsled mnogih do- 
stavkov in popravkov postal nejasen in nepregleden, ter 
vsled znatnih gospodarskih izprememb pomanjkljiv, tedaj je 
trebalo oskrbeti nov urbar. 

Mnogo teh urbarjev še leži v pozabljivosti na podstrešjih 
ali trohni v starih omarah in skrinjah, ne da bi kdo vedel 

' Mell Dr. A., Die mittelalterlichen Urbare und urbarialen Auf- 
zeichnungen in Steiermark ats Quellen steirischer Wirthschaftsgeschichte. 
Beittage 25, str. 10 i. d. 



.y Google 



138 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

za nje, in ravno zato se je le nepopolno ustreglo povabilu, 
ki ga je pred nekaj leti zastran urbarjev razposlala dunajska 
cesarska akademija. 

Po dobroti veleč. g. Fr. Heberja, župnika na Sp. Polskavi, 
mi je bil prepuščen na porabo ondotni župnijski urbar iz 
1, 1504, ki je sploh najstarejši pisani spomenik v tej župniji. 
Naslovna stran tega urbaija ima napis: Vrbarium delS Pfarr- 
, hofs zu vnter Pulfkau pro Anno 1504, predelke pa ima do 
1. 1513. Pod letnico je na naslovni strani pismenka B, kar 
znači, da je to že drugi urbar, prvi A se pa ni ohranil. Iz 
nekaterih dostavkov se pa da bidi sklepati, da črka B znaČi 
kopijo urbarja iz 1. 1504 in je prepisovalec poleg prvotnega 
imena dostavil Še eventualno spremembo, ker se nekateri 
dostavki zde iste roke, drugi pa so očividno poznejši in druge 
roke. Za platnice služita dva pergamentna Usta iz pisjtnega 
misala ; na prednji strani je ob zgornjem robu napisan duho- 
vit in za urbar kaj primeren izrek: 

Omnia sunt hominuin tenui pendentia fUo 
Et subito času quae valuere ruimt 

Povzetje ta izrek iz Ovidija. (Ex Ponto IV. 3, 35.) Morda 
ga je zapisat kak humanistično izobražen Župnik, ki pa 
nam je, žal, celo zakril svoje ime. 

Urbar obsega zanimive podatke za poznavanje krstnih 
in rodbinskih imen ter krajevnih gospodarskih razmer koncem 
15. in začetkom 16. veka. 

Daje bila naprava novega urbarja potrebna, so pač morale 
v 15. veku glede župnijskega posestva na Sp. Polskavi nastopiti 
nove razmere in izpremembe, o katerih pa za sedaj nimamo 
natančnejih poročil. V pismu ogl. patriarha Bertholda iz leta 
1249 (27. oktobra), s katerim je potrdil ustanovitev stude- 
niškega [samostana, imamo najstarejše poročilo o spodnje- 
polskavski samostojni župniji. Dočim je patriarh slivniškemu 
župniku dal pravico v dogovoru z arhidijakonom nastavljati 



.y Google 



Spodnjepolskavski urbar iz leta 1504. 139 

vikarje pri podružnicah obsežne slivniške župnije, je izrecno 
pridržal sebi investituro za Polskavo, katero je neki Reycherus 
bil izvzel iz slivniške župnije, Reycheru in njegovim nasled- 
nikom pa priznava pravo prezentacije. ' Iz tega sledi, da je 
dotle polskavska cerkev bila podružnica z vikarjem, podložna 
sHvniški župniji. Ta Reycherus, (Rtchkerus de Pulzgach) je 
podpisan kot prtča v listini z dne 21. junija 1257.^ Če je Že 
osamosvojil polskavsko župnijo, je pač tudi novemu Župniku 
odkazal potrebne dohodke. Jedro župnijskih dohodkov, ki 
nam jih predstavlja urbar 1. 1504. je gotovo od imenovanega 
ustanovitelja. Tekom 14. in 15. veka so se pa ti dohodki 
morali pomnožiti in spremeniti, in zato se je 1. 1504. moral 
napraviti nov urbar. 

Župnik spodnjepolskavski je na podlagi tega urbarja 
dobival svoje dohodke, deloma v denarju, deloma v pridelkih 
iz teh ie krajev: Spodnja Polskava, »Pfaffing an der Lali- 
nitzt, »PrepuSa«, »Pacher am Giebelt, »Levstaba 
unterhalb S.Veit in derCallesc, »Striefitzen unterhalb Pettau«, 
v Velikem in Malem Gabemiku. 

NaSpodnji Polskavi so plačevali župniku davščino 
naslednji podložniki : 

Blali Khrafnes od 3 domcev' 2 fl. 40 ^ činža in 6 kopUDOV davka 
(Steur), PrimuE Priot od 3 domcev zapisano 50 g činža a prečrtano, 
in6kopunov,SiinoDHallosan od 1 domca 15 ^ činiEa in 2 kopuna. Gr^or 
Scbuester od 1 domca činža 15 S in 2 kopuna. Velrich Mlakher od 
1 kmetije Cinža 1 fl 20 ^ in 2 kopuna, Florian Weflakh od 1 domca činža 
40 3 in 1 kopuna, Vincentz Judaa od 1 domca činža 40 3 in 1 kopuna, 
Zacharias Jurankho od milna i fl. 10 p činža. 

' Reseruamus tamen nobis et successoribos nostris eccle5iam~in 
Fultzkaw a sepedicta plebe per dominum Reyclierum eiemptam, cuius 
investituram ad nos et successores nostros eo vel heredibus suis presen- 
tantibus volumus pertinere. J. v. Zahn, Urkundenbucb III., pag. 1 19. 

* Zahn, o c. str. 318. 

■ Naziv idomecf za »Hofstati mi je nasvetoval g. prof. A. Kaspret, 
ki je ta izraz povsel iz rokopisov Tomaža Hrena 1. 1598. Zaradi te zgodo- 
vinske podlage zasluži idomect, da se vdomači v naSem zgodovinskem 
slovstvu. 



.y Google 



140 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

V spodnjepolskavski hosti »Velenikc (šuma blizu pol- 
skavske vasi proti Slov. Bistrici) je imel pravico do dveh velikih 
vozov brezovih drv (Pirkhenes Holz) in šibja (Stauden), kolikor 
potrebuje. ' 

Župniku je pripadala tudi cela žitna desetina na Spodnji 
Polskavi: »Item gehOrt der gantze Traidzehend des dorfs 
vnter PulBkhau vollig zum Pfarrhof alda, als auch der Hiersch 
verschnikht. 

Žitno desetino so dajali na Sp. Polskavi »foweit fich 
die Pullikhauerischen Akhererftrekhen* naslednji podložniki:' 

Balthasar Weltz, Peter Kotnikh, CasparBogatisch, Jansche Platnikh, 
Juri Schmeitz, Thomas Gradner, J acob Philip pitsch, Michel Jegauz, Jurco 
Martins Aiden, Andree Oppresnikh, Primus Priol, Mathia Krabus, Martin 
Schmeitz, Blas deii Mattheez Sohn, Juri Batter, Pauli, deli Mathectz Sohn, 
Lorentz Gradner, TeufenbacherischerMajJrhof, Gregor S chuester, Matthee 
Krabus, Andree Schegauetz, Andre Sorgkho, Bastian Zimmermann, Michel 
Forstner, Valentin Jurankho, Fran Anna Regalin wittib, Jacob Wresnikh, 
Michel Mositsch, Vrban Garup, Andree Kokhel, Valentin Water, Jansche 
Schurnikh, Thomalch Potelch, Andree Profenakh (ra drugem mestu 
Profeniakh), Mathialch Krepekh, Martin Duorfakh (na drugem mestu 
Duorfchakh), Herr Frantz Regal, Vlrich Mlakhar, Gregor Califchnegkh, 
Centz Judas, Jannsche Janco. V vsem 41 posestnikov. 

Razen teh je dajal spodnjepolskavskemu župniku desetino 
tudi gornjepolskavski graščak Hanns Turotzi in sicer od 4 njiv, 
ki so pač bile v spodnjepolskavski občini. Istotako »Frau Anna 
Pragerin wittib« od vseh njiv; graščina »Freienftain« pa od 
vseh njiv razen ene, ki so pripadale spodnjepolskavskemu 
zemljišču. Naposled je imel desetino tudi v Spodnjem Majš- 
pergu (Vnter Monnsperg)" »zu pernekh genant«, v Leskovcu 
(zu leskouitfch — pač Leskovec pri Slov. Bistrici, ne oni 
v Halozah). 

' Alhier in dem Vellenig also genant hat ein Jeder Pfarrer alda 
Zway grofie Wagen Pirkhenes Holz wie auch Stauden, (o vili er bedarf 
zu hakhen. 

■ V urbarju stoji ta teznamek pozneje, a zaradi stvarne zveze ga 

postavimo tu. 



.y Google 



Spodaj epolskavski urbar iz leta 1504. 141 

l^azen te desetine je v Spodnji Polskavi pripadal župniku 
tudit.zv. »Hierfsch-verfchnikh* (vršnik^Getreidezins). Za 
imenikom onih, ki so dajali žitno desetino, je našteto v ur- 
barju 27 spodnjepolskavskih hiš, ki so dajale kopljenik.^ Imena 
so ista kakor poprej razen dveh: Mathias Arnbekh, mesto 
katerega je pozneje pripisan Jacob Terfula, potem pa »Do- 
mina Comitissa a Tatenpoh*, — in pa neka iMartinin wittib.« 
Nekateri so dajali po enega, drugi po dva, Teuffenbachova 
pristava pa štiri kopljenike. Zraven je dobil tudi po en funt 
povesma {Haar aufsgezogen). 

V gospodarskem oziru je iz tega razvidno, da se je 
takrat na Sp. Polskavi poleg kuretine posebno gojil lan, dočim 
je dandanes skoro popolnoma izginil. 

Davščino je na Spodnji Polskavi plačevalo župniku 8 
podložnikov od 10 domcev (Hofstatte), 1 kmetije in 1 mlina, 
desetino 41 posestnikov ter pragerska, gomjepolskavska in 
frejštanjska graščina. Ti nam torej predstavljajo približno 
takratno razdelitev posestev in število prebivalstva. Polskavska 
katastralna občina obsega 2137 oralov ali 1228775 hektarjev. 

Zanimivo je, da so se nekatera rodbinska imena na 
Spodnji Polskavi ohranila še do današnjega dne, vsaj kot 
hišna imena. Od imen, ki jih našteva urbar 1. 1504 so se še 
do dandanes ohranila naslednja: 

Weltz (Belec), po ondotnem izgovoru Beuc{h. št.5— 6 in 
štev. 86, »Bevčeva koča«), Janko (h.štev.lOin nekdaj Jankova 
koča štev. 94), Wefiakh, sedaj Pesjak (h. št. 14 in št. 95,1, Ha- 
ložan (h. št. 30), Poteš ; ta obitelj se je razvila v dve panogi: 
Gornji Poteš (h. št. 64) s kovačijo »Potešev kovač.* Ta kovačija 
se omenja še v urbarju 1. 1664, ko je Pavel Poteš dajal od nje 
župniku po dva kopuna; in Spodnji Poteš (h. št. 69). Lastnina 
PoteŠeva je tudi »PoteŠeva koča« (štev. 96) in nekdaj tudi po- 



' Kopljčnik ali kupljčnik ^ mera za žito, pol vagana. Sp. polskavski 
urbar 1. 1664 ga imenuje iCiller Schaflfi. 



^dby Google 



142 časopis 13 zgodovino in narodf^isje. ____ 

sestvo{h.št.35) spriimkom >Namesarjeveni<, torej je taobitelj 
imela v vasi kovačijo in mesarijo. Med onimi, ki so plačevali 
župniku davščino, je naštet tudi mlinar Zacharias Jurankho; 
poznejši urbar iz 1. 1664 nas poučuje, da je od tega mlina 
(na katerem je takrat bil neki Josip Mtillner) polskavska 
cerkev dobivala žito, davek v denarju pa župnik, in res se 
še dandanes hiša z mlinom št. 36 imenuje *Cerkveni mlin*. 
Prosenjak {h. št. 41 in 55, slednje najbrž pravi dom te obi- 
telji), Prosenjakova koča (št. 58), pa na Prosenjakovem (koča 
Št. 32); Bogatič (h. št. 71 domaČe ime), staro ime Platnikh 
je pač današnji Blatnik (št. 77), Kotnik (št 70) in Kotnikova 
koča (št. 92). Obitelj Šumik se je tudi razdelila v dve panogi : 
Gornji Surnik (št. 52) s kočo (št. 66) in Spodnji Sumik (št. 68) ; 
na starega posestnika Wresnikha še spominja posestvo (h. 
št. 46) >na Breznikovemt pa »Breznikova koča< (št. 90), nek- 
danji Mositsch pa še ima spomin v posestniku Možicu (h. št. 47) 
in v >Možičevi kočic. 

V ohranitvi starih rodbinskih in hišnih imen je Spodnja 
Polskava res klasičen kraj. Žal, da novejši čas iz raznih 
vzrokov, ki jih ne maramo tu naštevati, nagloma ginejo stara 
velika posestva, ž njimi pa padajo v pozabljivost tudi sto- 
letna rodbinska imena. 

»Pfaffing an der Lafinitz.* 
VPfaffingu> ob Ložnici so naslednji kmetje spodnje- 
polskavskemu župniku' dajali davščino od svojih domcev 
(Hofstat): 



■ Pfafling je danaSnji Farovec, vasica v čreSnjevski župniji 
blizu KoČnega, ondi ima sp. polskavski župnik Se sedaj svojo hosto 
(PfaiT-Wa1d) in sicer 1 . vrste, pare. 301 , ki sestoji iz dveh delov, eden meri 
po stari meri 6 oralov, 214 □sežnjev, drugi pa 3 orale 106 □seŽnjev; 
nekoliko viSje proti severozahodu blizu vasi Pretreže je >Polskavska 
Suma<, zraven pa nunska Sumac (Nonnenwald), last študentskega nun- 
skega samostana. Ime >Farovec< kaže, da je tu prastara lastnina spodnje- 
potskavskega Župnika, ker je okolica in naselbina dobila po njem ime. 



.y Google 



Spodojepolskavski urbar iz leta 1504. i43 

Gregor Suppan 15 p, 4 piščeta in 10 jajc; Simon Gunsee (dan- 
danes Gomzej) istotako; Andrej (brez rodbinskega imena) von einer 
Hofstat istotako; ravno tako tudi: Štefan Khadra, Gregor Meitzen, 
Juri Kfaotschnikh in Florijan Stumm ; JurilMlUlner je pa od svojega mlina 
plačeval 7^ 2# in 2 kopuna. 

Istotam je imel Župnik hrastovo šumo in pravico do 
ribištva. » 

»Prepuscha.« 

V današnjih PrepuŽah je bilo 1 3 kmetov, ki so plače- 
vali sp. polskavskfmu^2upniku dačo v denarju in dva tudi s 
kuretino. Njih imena so: 

Michel Bratschiien (Vračun) od kmetije 57 ^ 2 d; Thomaschko 
(biezkrstnegajimena) od kmetije Ifl. 10 p in Ikopuna; Lucafen Sehuefters 
wittib od kmetije 1 fl. ; Pavel Waulpotitfch od domca 10 S in 
2 kopuna; Tomaž Grietfnikh (Gričnik) od domca 30 p; Videtz Waul- 
potitfch 57p 2 ^ Juri WauIpotifch »von ainer Hofstat oder Hueben< 57 p 
2a> Peter Groblach od domca 25 p; Michel Wratina »zu Topem od 
domca 30S; Lukež Lanpnik od dvorca 105; Schimon Schmid — bil je 
gotovo kovač in ne posestnik, ker ni dostavljeno Hofstat ali Hueben, 
plaEeval je 10 3; Matthee Schneider — nad njim pozneje pripisano Under 
Veli — od domca 27 p 2 & ; Marko Nada Pravj (na Dobravi ?) od domca 40 p. 

Ob koncu je opazka : Es ist alda ain groffer Wald, der 
Rechperg genant, ftofll mit dem ainen ort Jin den Veistrizer 
Waldt: mit dem andern ort an des Pfarrers zu Veiftriz Holz: 
vnd mit dem dritten ort an die gemain dafelbft, ift ain 
fchfines Gashok. Man dient auch von der halt Huener vnd 
Capauner, darf auch niemand ohn ertaubnis darinnen Holz 
hakhen. 

Za PrepuŽami pride v urbarju 

< Alda zu Pfaffing ist auch ein Aichwald, welclier frey4um Pfarr* 
hof gehOrt, darinnen darf niemand Holz hakhen noch halten. 

Es ist auch ain Fischwasser alda, von wellichen Wasser man alle 
Freitag zum Pfairhof ain Essenfisch oder Khreusen gedient hat. Iz tega 
»gedient hat« (mesto dient) sledi, da se takrat, ko je urbar pisan, ta 
pravica ni izvrševala; je bilo pa£ predaleC vsak petek nositi na Sp. 
Polakavo ribe in rake. 



.y Google 



1 44 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

»Pacher am Giebel,«> 

MichelSuppan odl kmetije 1 jagnje, 1 fl,, lOjajc; Mathee Raiischakh 
od 1 doinca 10^, 1 jagnje, 4 piičeta, 10 jajc; Ambros Zape od 1 kme- 
tije 15p, 1 jagnje. 10 jajc; Mattheusch Giebler 20 g, 1 jagnje, 10 jajc; 
Martin »von des Lentzers Hofstatt 15 3, Michel Sprager 19 5; Bastian 
Balinikh 1 fl. 10^, 1 jagnje, 10 jajc; Jansche Khrifetz od 1 kmetije 1 fl' 
1 jagnje, 10 jajc. 

Ob koncu je izradirana opomba, od katere so ostale le 
zadnje besede: Gott was am besten wo sie saindt, a naj- 
brž se je izradiran del tako glasil, kakor v naslednjih sličnili 
opombah. 

»Levstaba (Lubstova) vnterhalb S. Veit in der 

Calles.. 

Gregor Trafella od 1 kmetije 1 fl. lOp, Andrej TrafeUa 40 p. 

Ob koncu je opomba (pozneje pripisana): Die Pavrn 

faindt avch dortibe khomen. Gott wa6 an besten wo iie faindt. 

Striefitzen vnterhalb Pettau: 

Peter Herfchitfch 50 p, Clement Reife 1 ft. 10 p, Lucas Cofmalih 
1 fl. 10^, Juuankho 1 fl. lOp. 

Ob koncu je opomba: Dife Pavr saindt auch doriibe 
khomen. Gott waft an besten wo fie faindt. 

»Zinns-Wiesmaten.* '' 

Augustin Pregel 21 p, Michael Vtepinim 30^ (v Tepinju?), Martin 
Nadapraii30]5, Simon Schmid 30 p (pozneje prečrtano in zapisano Khirche 
St.Jobst — v prihouski župniji), Martin Vpobarschach (pri"Prihovi) 1 fl. 
15 p, GregorNastrafi'45p, Vrban Vngnad 22 p, Gregor Wutten 1 fl. 15^, 
Mathiafch Albrecht 40 p, Matthee Naputzaum 40^, St. Wenlzels-Kirchen 
1 fl. ValentiD Metz » 33 p, Marco Nadoprau 25p, Marce Nadoprau od drugega 

' Grad na Pohorju nad Bistrico, kamor so spadali kraji : »Pirchaw, 
Stermetz, in der Slogaw« in Vrhovlje. Zahn, Ortsaamenbuch ad v. KOble 
pg. 103. 

' Straže pri Čadramu. 

' V mapi iz I. 1837. je Se naznačen Metzev travnik v Gorjih Gni- 
Sojah med gumami. 



.y Google 



Spodnjepobkavski urbar iz leta 1504. 145 

travnika 15^, AndreeVloschachI fl. (V Lof ah ?), BlaB Vdabirlchivaffi 37 p 
(Dobrotendorf ?), CasparStamanfchkhlOS, LeonhardNadoprau SBR, Cle- 
ment Metz 57^ 2ft, Ptimasch des Lucasen Suhn 22 p 2 j>, Juri Naprihoin 35 S, 
Daniel Muschitsch 1 fl.30p. Bastian Obirbitsch 10 j3, Centz Painkh (Pajek?) 
Ifl. 12p2a-,BeataeMariaeKirchenzuBrihoii30p,BastianVtirpetz2p,Michel 
Leschouer 1 fl. 15^, RupretVdobirschi I fl. 37^, BtasGeiger 45 p, 1 kopun, 
Michei Leo 22p, Mertin Peikh 1815.' 1 kopun, Jeronyme V Pobir- 
schach 453, 1 kopun, Štefan Peykh 16 p 2 d, i kapun, BlaB Metz 30 R, 
Vlrich Jacapitzofs Suhn 30 3, Martin CocoU 45 fi, 1 kopun, S. Barbarae 
Caplan 30 p, 1 kopun, Jeronvme Wolf 30 p, Sl Johanres Kirchen 2 fl. 35 p^ 
Hiciaulch Nai^irhu 30 p, Juri Pschennitschnekh 18 p, Michei Pschennitsch- 
Dekh 45 p, Gregor Nastrafchi 22 p 2 ^, 1 kopun, Lucas Casparien Suhn 
52 p, Stetan Schumej 30 p, Matthee Wolff 30 p, Peter Nastrafchi 15 6, 1 
kopun. Jami Naprichaui 22 p 2^, Marco Martininau Suhn 22 p 2 O-i Matthee 
Mutz 30 6, 1 kopun, Andre Lucafen Suhn 12 3, Andree Pabirschach 22 p 
2ft, Juri Martinau Suhn 22 p 2 ft, Matthes Mellar 6p — poznejepripisano: 
iam Primus Miller, Blafi Mascher 6p, Thomasch Kalbal 6 p, Jurkho Jefush 
hat 2 Wiesen, darvon Er in 12 Jaren nichts geraichet, dienen sonst 
beid 20 p. 

G O r n i n a. 

G o r n i n o je spodnjepolskavski župnik dobival v V e- 
likem in Malem Gaberniku. 

Veliki Gabernik: Marijina bratovSčina v Bistrici od 1 vino- 
\ grada na leto 2 vedri, 2pf.Nikotausch des JanscheSohn od 1 vinogr. pol vedra 
k in v denarju '/1 pf'> Caspar Pejekh od 1 vinogr., 1 v. in 1 v. v denarju, 
m Jakob Rhraifnes od 1 vinogr, 1 v. in 1 pf. v denarju, Caspar Khrentscitfch 
(prečrtan in potem zapisan pozneje od druge roke Juri Nenku) Četrtino 
v, in v denarju pol pf.., glede denarne gomine opomba ; Verbaltend, 
fcb derentwegen nachfrag zu halten. Matthes Nafaglouni od 1 vinogr. 2 v. 
(^»in v denarju 2 pf. Tudi opomba: Verhaltend, derentwegen nachfrag 
, , , zu halten. 

Mali Gabernik: Hanns Batschnik od 3 vinogradov letno 6 veder, 

'BeiCTfennig Jomianstorff« 6,Juri Plieberscbekh od 1 vinogr. 2 ved., Bergpf . 

~ — ■ Martin Schi^mikh od 1 vinogr. 2 vedri, v denarju 2 pf, v ijorroanns- 

1 rfft. Juri Summer od 1 vinogr. 1 v., v denarju 1 pf., Martin (to ime 

■ UafcCitano in nad njim zapisano) Blafi Lefckouetz od 1 vinogr. 1 v., 2 pf. 

L J denarju, Mattheus Khrifufchegkh od 1 vinogr. 1 v., S četrtink, v de- 

VM|)arju 1 ■/, v.. Juri (prečrtano in zapisano) Ruprerht Podleschen od 1 vinc^r. 

Mjfcpol vedra in v denarju v JormanstorS pol pf. 



' Najbrž. pomota r 



Google 



146 časopis za zgodovino in narculopisje. 

»Leibnitz vrid Spielfeld bey der Muer,« 

Spodnjepolskavskemu župniku je po istem urbarju plače- 
vala tudi bratovščina sv. ReSnjega Telesa v Lipnici pri Spiel- 
feldu ob Muri od 1 kmetije dače 30 ^ in robotnine 4 fl. 
Istotam {oziroma v Spielfeldu) je plačeval Hanns Himmel- 
stainer od t domca 30 g, za robote pa je moral spraviti v 
Gradec vsako leto 2 štrtinjaka vina ali pa plačati robotnine 
3 fl, Andree Felber' pa od 1 domca 20 p, za roboto pa v 
Gradec 1 štrtinjak vina aH pa 1 fl 30 ? denarja. 

V poznejšem urbarju 1. 1664 je istotako zaznamovana 
Upniška bratovščina in posestnik Thoman Felber, pri katerem 
je prilepljen listek z opazko : »aniezo von villen Jahren heifit 
Verlinzt, pa Andree Lang, Za robotnino je v tem urbarju 
naznačeno le po 4 fl denarja in ne več vino. 

Ob koncu še ima urbar zaglavje: »Gruend, Ackher 
\'nnd Wiesen frei aigen zum Pfarrhof gehorig*, a je ostalo 
neizpolnjeno. 

Čudno je, da se v urbarju ne omenja vas Pokoše, 
ki spada tudi pod spodnjepolskavsko Župnijo. Zahn misli, 
da so Pokoše »Pulkossendorf«, ki se imenuje že 1. 1322. 
Tudi v urbarju 1, 1664. ni pokoških podložnikov. Tudi robote 
še starejši urbar nima, razen pri Lipnici. 

Ako si ogledamo nekoliko rodbinska imena, našteta v 
tem urbarju, vidimo, da so nekatera Še v pečatnem razvoju 
(n. pr. des Mattheetz Sehn), nekatera imajo krajevni izvor: 
Na Straži, na Poberžah i. t. d., oziroma so nastala iz kakovosti 
kraja (Blatnik, Breznik, Presenjak, Kotnik itd.), druga so 
nastala iz krstnih imen (Juranke, Janko, Judas itd.). Nemških 
imen je primeroma malo in ta se večinoma nanašajo na 
službo in obrt {Forstner, Zimmermann, Schmid, Schneider, 

' Pozneje je tu prilepljen listek in je zapisano >Aniezo Verlinz.t 
' Ortsnamenbucb, str. 49 ad v. 



.y Google 



Spodil je polskavski urbar iz leta 1504. t47 

MQller, Schneider). Ravno iz tega, da so obrtna imena veči- 
noma tuja, se vidi mogočni tuji vpliv. Vsled socijalno - poli- 
tičnih razmer slovenskega ljudstva se ni moglo razviti do- 
mače obrtništvo, ampak le-to je bilo pretežno v tujih rokah. 
Zato slovenski živelj do današnjega dne ni mogel priti do 
premoči v mestih in trgih, ki imajo sicer čisto slovensko 
prebivavstvo. 

Tudi krstna imena zaslužijo našo pozornost; kažejo 
nam, katerih svetnikov imena so koncem 15. veka Štajerski 
Slovenci okoli Slov. Bistrice dajali svojim otrokom. Kakor 
dokazuje Zahn ^ so se v 15. veku staronemška ljudska imena 
že zelo umaknila tujim (bibličnim in romanskim). V našem 
urbarju je v tem oziru nemški vpliv minimalen ; v oglejski 
cerkvi se sploh niso nemška imena tako vdomačila kakor v 
solnograški. Nemška imena nahajamo le naslednja; Hanns 
dvakrat (toda enkrat v Lipnici, kjer je posestnik Himmel- 
stainer najbrž bil Nemec), Leonhard enkrat, Rupert dvakrat, 
Ulrik trikrat. Ostala imena imajo pogostoma čisto slovensko 
obliko in končnico, n. pr. Janže, Juri, Cene (Vincenc), Videč, 
Miklavž, Matevž, Matej (Matejec). Po številu se nahaja ime 
nadangela Mihaela, zaščitnika srednjeveškega viteštva, 1 1 krat, 
enako število ima tudi viteški svetnik Jurij, istotako apostol 
Andrej, ki se je blizu enako častil v solnograški in oglejski 
cerkveni pokrajini, kakor kaže število njemu posvečenih 
cerkev.* Bojevnik sv. Martin ima 8 kiijentov in 1 klijentinjo 
(Martinin), ki se pa menda le po možu tako imenuje. Jako 
dobro in sicer najštevilnejše je zastopan Matej (ec), v tej 
obliki 9 krat, Matevž 3 krat, Matija in Matjaž po dvakrat. 
Kult tega svetnika se je med ljudstvom najbrž razširil po 
vplivu oglejske cerkve, kamor je prišel iz Italije, kjer so v 
Salemu od leta 1080. shranjeni njegovi ostanki. Primeroma 
maloštevilno je zastopan sv. Janez, ki je sicer pri Slovencih 

' Stjriaca, 1., 68— *9. 

• A. StegenSek, Cerkveni spomeniki lav. škofije, I. 193. 



.y Google 



1 48 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

zelo priljubljen in se tudi v jugoslovanskih narodnih pesmih 
Cesto omenja; tudi Zahn pravi, daje bil v drugi polovici 
IS. veka Janez zelo priljubljen. ' V našem urbarju ga naha- 
jamo le 6 krat in sicer v obliki Janže (4 krat), Janko (1 krat, 
to prvotno krstno ime je v urbarju že rodbinsko) in Juvanko 
(1 krat). Gregorija srečamo 9 krat in sv. Blaža 7 krat, Gašparja 
5 krat in Vincencija 3 krat. Jugoslovanski Vid se nahaja le 
enkraf, Jeroniih pa 2 krat. Pristno oglejsko-benečanski svet- 
niki so: Daniel {1 krat), Zaharija (1 krat), Primož (3 krat), 
Valentin (3 krat), sv. Nikolaj (3 krat). Simon (4 krat) in Juda 
(1 krat) sta tudi imela večji kult v oglejski kakor v solno- 
graški cerkvi', slično sv. TomaŽ (5 krat). Marko (oglejsko- 
benečanski zavetnik) se nahaja 3 krat. Po enkrat se nahaja 
Ambrož, Avguštin, Baltazar, Jernej (v obliki Jami), Lovro, 
Jezus (menda rodbinsko ime?). Lukeži so štirje, ime spodnje- 
polskavskega župnijskega zavetnika sv. Štefana imajo le trije 
možje, Petri so 4, Pavla 2 in Klementa 2, gospa Pragerska 
je pa Ana, katera svetnica se je zlasti v 15. veku začela 
Častiti. Leo je eden, a je že rodbinsko ime. 

Svetniki kakor Jurij, Janez, Mihael, Jakob, na Polskavi 
tudi Vid, so imeli v gospodarskem življenju še poseben pomen, 
ker so o teh praznikih plačevali podložniki dačo. V polskav- 
skem poznejšem urbarju iz 1, 1664 je izrecno povedano, da 
so dačo od travnikov plačevali ob Vidovem, 

Tudi v teh imenih tiči košček kulturne zgodovine 
našega ljudstva. 

' Nav. m. 69. 

' StegenSek, n. d. str. 194, 



.y Google 



Letina — »dle landgerichtllche Gebtthr«. 

Spisal A. Kaspref. 

I^^akor se v teku časov spreminja politično življenje driav 
■Jp^ in dežel, enako se preosnuje njih uprava ; za nove raz- 
mere in upravstvene oblike se uvajajo novi, prikladni 
izrazi. Ko se pa prežive oblike in umaknejo novim, odmre 
tudi izrazi ali pa izgube dotični pomen, in samo stare listine 
in arhivni akti Še kažejo njih nekdanjo veljavo, 

Pripomnje v latinskih 4istinah „quod sdavonice dicitur" — 
ali „quod vul</arifer sotiaf^ — pričajo, da so tudi Slovencem 
služile pristne domače besede v raznih oddelkih uprave, po- 
sebno v onih, ki so globoko se}j;ali v njih socialno, gospo- 
darsko in pravno življenje. Nekateri izrazi so bili celo značil- 
nejši od nemških in so se zato toli udomačili, da se Cesto 
navajajo poleg latinskih in nemških. Tej skupini je prištevati 
besedo >letina< (lejtina). 

Pomen besede »letina« razvidimo iz pravdnih aktov 
višenske sodne graščine (Višnja gora). Leta 1718. so se 
zatiškemu samostanu podložni krčmarji branili višenski sodni 
graščini plačati letino, češ, da nima pravice pregledovati 
vinske mere in za to pobirati letino v obgradju (Burgfriede) 
samostana, ampak le na dopuščenih sejmih in opasilih ' 
višenskega okoliša. Nato je graščinski oskrbnik Kornelij 
Steyft tožil neposlušnike pri upravitelju deželnega glavarstva 
v Ljubljani rekoč: »Sodnijski služabniki so od starodavnih 
časov vsekdar pregledovali krčmarjem, podložnim zatiškemu 
samostanu, vinske mere, krčmarji pa so brez ugovora vsekdar 
plačevali za to dolžno letino. Višensko sodišče ne uživa samo 
»ius gladiii, ampak tudi vse druge sodne pravice v sodnem 



.y Google 



150 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

okolišu, in njemu je podsoden tudi zatiški samostan, ker 
njegovo obgradje ni »univerzalno privilegovano. < Upravitelj 
deželnega glavarstva je ugodil tožniku in razglasil patent 
(Ljubljana, dne 3. novembra 1719. 1.), da so neposlušniki 
dolžni plačati letino dveh reparjev (Batzen), to je sedem 
krajcarjev nemškega števila. Nekateri so se odzvali naročilu, 
drugi pa so nadalje vztrajali v nepokomosti in vrhu tega še 
»dobro naklestiU« one družnike, ki so rušili solidarnost. Tožba 
je tekla do leta 1736, Toženci so dosegli, kar so želeli: od 
tega leta so dajali letino na velikem sejmu -»per modum 
Standgeldsf in višenski berič je ni več pobiral po krčmah; 
kajti te kakor druge hiše, ki so stale v zatiškem obgradju, 
so bile pod varstvom samostana in višenska gosposka ni 
imela pravice segati v varstveni krog zatiškega obgradja, A 
varovanje prometa in kupčije na prostih sejmih in opasilih 
je vendar pripadalo sodni gosposki v celem obsegu višenske 
graščine. 

Kakor krčmarji so dajali letino tudi mesarji, usnarji, 
kramarji, verižarji, kovači, ključarji in zlatarji, ki so z obrtom 
spajali trgovino in izvrševali oboje pod varstvom graščinskih 
organov, v skupnem znesku 118 reparjev. Razen teh so bili 
dolžni dajati letino tudi podložniki tujih gospostev, ki so 
bivali v okolišu višenske sodne graščine, in uživali »lovščino« 
(Forst- und Jagerrecht). 

Kakor kaže beseda, je bila letina letna davščina, ki 
so jo plačevali obrtniki, trgovci in drugi podložniki sodni 
graščini kot odškodnino za varstveno poslovanje (exetcitia) 
— enega leta. Kdor jo je opravil, je pridobil pravico 
pod zaščitjem sodnega oblastva leta dni obrlovati, tržiti 
ali uživati druge dogovorjene koristi ; kdor jo je pa 
opustil, se je molče odpovedal temu varstvu in pravici; 
torej se je podelitev te pravice s pravočasnim plačilom po- 
navljala od leta' do leta. Znesek, ki se je opravljal v de- 
narjih, je bil, kakor se umeje samo ob sebi, za vse plače- 



.y Google 



Letina — »diž landgerichtliche GebOhr*. 151 



vavce enak in toli nizek, da ni težil niti najmanjšega obrtnika, 
in prav to kaže, da je bila ta davščina že v starih Časih 
obična. Ker se je od 1. 1736. vsaj v okolišu višenske graščine 
pobirala na prostih sejmih in opasilih, se je spojila s trž- 
nino, katero še dandanes plačujejo senjmski prodajavci. 
Krivo bi pa bilo, primerjati jo obrtnini, kajti to so že 
davno prej plačevali obrtniki v mestih in od leta 1601. tudi 
na deželi. 1 

O tej priliki si usojani opozoriti raziskovavce domače 
zgodovine na slovarske drobtinice, ki se nahajajo v urbarjih, 
poslovnikih graščakov in graščinskih oskrbnikov, posebno 
pa v starih pravdnih aktih. Še več je tega dragocenega gra- 
diva v slovenskih patentih, oznanihh, razglasih itd. iz 18. in 
prve polovice 19. stoletja, nakupičenih v graščinskih arhivih 
in starih registraturah. Poleg besed, skovanih po Pohlino\'i 
•znanstveni metodi«, je vendar obilo pristnih, iz ljudske 
govorice zajetih izrazov, ki se nanašajo na upravstvo. Slavist 
ali jurist, ki bi jih s spretno roko zbral, bi si postavil Časten 
spomenik. 

■ v. GloboCnik A.: Cbersicht der Verwaltungs- und Rechts- 
geschichte des Landes Krain, 1893, str. 94. 



.y Google 



Mala Izvestja. 

Kamenita iabokla podoba amaja p sidu cmureSkega gradu. 

V zidu gospodarskega poslopja cmureške graščine sem letos 
»pomladi opazil kamen, ki v reliefu predstavlja zmaja [lintvera), 
iz Čigar Žrela moli gornji del človeškega telesa z mečem v roki. 
Kamen je litvanski apnenec, iz kakoršnega sestoji ves hrib, ki 
nosi cmureSki grad. 

Ta kamen je pred kakimi petdesetimi leti služil v podlago 
leseni pojatj, ki je stala na mestu omenjenega gospodarskega 
poslopja. Lastnik ga ni hotel prepustiti našemu društvu, marveč 
je ukazal kamen iz zida sneti ter ga vzidati na dobro . zavaro- 
vanem mestu gradii samega. 

Znano je, da so v davnih časih, zlasti v poganski dobi, 
naši prastarši mislili, da izdihuje škodljive in smrtonosne sopare 
močvirnih krajev velikaaski zmaj, ki živi pod zemljo. Zato se 
nahajajo na Slovenskem v pokrajinah, ki so nekdaj bile zelo 
močvirne in so Se danes prav vlažne, tako cesto cerkve sv. Ju- 
rija ali sv. Marjete, ki se že od nekdaj sein .slikata z zmajem. 
Spominjam na Sv. Jurija ob Pesnici, ob Sčavnici, v Slov. goricah, 
ob južni železnici, pod Taborom, na Sv. Marjeto ob Pesnici, pri 
Polzeli, pri Rimskih toplicah, niže Ptuja. Tudi ravan ob vznožju 
fratenskega hriba, ki ga oblizuje Mura, in na kateri .stoji cmu- 
reSki trg, je bila nekdaj prav močvirna. Saj je še danes jalČo 
vlažfia in podvržena pogostim povodnjim; zato nimajo ondotne 
hiše kleti. Te okolSčine kažejo zvezo omenjene podobe z moč- 
virnostjo kraja. V tem me je potrdila surova izdelava slike in 
pa snov domače proveniencije {gl. podob.). 



.y Google 



Izbokla podoba zmaja v zidu cmureškega gradu. 



D,3,tz.dby Google 



154 Časopis za icodovino in narodopisje. 

Po sodbi veščaka prof. Niederleja je skulptura jako robato 
provincialno delo iz dobe okoli 1200, gospod vseučiliSSni profesor 
Dvorak pa jo je Se tolmačil kot ilustracijo svetopisemskega psalma 
ali LXIX. verza 5—7 ali XXXIV. verza.' Take podobe sov ro- 
manski dobi baje prav pogostne, nahajajo se v rokopisih, pa 
tudi na cerkvenih pročeljih in drugod. Zmaj (aspis) je podoba 
strasti in zla. Odprta usta na pol požrtega mota in meč pa 
kažejo, da Boga kliče na pomoč.' 

Iz zida snet, se je kamen dal na vse strani zmeriti; dolg 
je 136cm, .^irok 40cm, debel 48cm. Nekdaj je utegnil biti večji. 
Gabrirl Majcen. 

Dvoje glagoUSkih napisov na obhodnem listu kranjskem 
is leta 1S56. 
V arhivu kneza Auersperga v Losensteinleitnu se hrani 
obhodni list (Laufzettel), s katerim je bil posel Ahac Plut no- 
vembra meseca 1556. 1, poslan iz Ljubljane na Kras in v Istro 
s pismi, ki so se nanaiiala na deželni zbor kranjski in neke 
druge stvari. Priliko mi je dal, da to listino pregledam, gospod 
profesor A. Kaspret, češ, da bi filologa vtegnila zanimati v nji 
zlasti dva zapisa v slovanskem jeziku. Gospodje namreč, katerim 
je moral posel pokazati ali vročiti dana pisma, so morali to 
potrditi na tem listu, kar se je zgodilo navadno brez podpisa- 
nega imena večinoma v nemSkem, nekaj tudi v latinskem jeziku; 
mimo tega je še dvoje potrdil italijanskih, dvoje pa pisano v 
hrvaški glagolici-^" To zadnje nam spričuje, da tudi v avstrijskem 

' V psalmu 69 menda |iač v 6—7, ne 5. Omenjeni verzi se glase 
(po I.ampetovi prestavi): »Jaz ps sem siromak in ubožec, Bog pomagaj 
mi! — Ti si moj pomočnik in rešitelj, Gospod, nikar ne odlaSajU Ps. 
34, 2 pa se glasi: iZgrabi orožje in Skit, in vstani meni na pomoč!> 

' Opomnim, da je pa na kamenu videti, kakor bi možu kaj tičalo 
v ustih, ki pa je odbito. 

* Ker vtegne koga zanimati tudi pot, katero je posel hodil in čas, 
ki ga je za lo rabil, še b<ilj pa morda, v katerem jeziku je v vsakem 
kraju dobival potrdila o »avziičnosti, hočem navesti na kratko njegove 
postaje. Dne 10. novembra 1536 je prišel na Vrhniko, torej je odjahal 
pač zjutraj iz Ljubljane. Prvo potrdilo mu je dal na Vrhniki »selški 
sodniki (Landrichter) vrhniški ; za tem potrdilom stoji še potrdilo iz 



.y Google 



Mala izvestja. 155 

delu Istre, ki je takrat pripadal k Vojvodini kranjski, Se ni bila 
nemSčina tako vsemogočna, da bi bila mogla zatreti vso rabo 
domačega jezika v uradu in da so morali tudi nemSki ali Nemcem 
se prištevajoči gospodje v Ljubljani dobro poznati glagoliSko 
pismo, ako so sploh sprejemali taka potrdila. 

Ravnokar omenjena glagoliSka napisa, ki sta pisana v gla- 
gotiški kurzivi tedanje dobe z nekaterimi zvezanicami (ligaturami), 
sloveta tako-le: 

(1) Na dan ei (— 16) novembra bi e> lefiči \ ahac llstar poli 
farmana. 

(2) Č. f. 1. e. (=1556) bi v kloStri \ na eseri listar ahac na dan 
ei. (=16) miseca novem\bra. 



Logatca in po tem Se le — pač nekam čudno — potrdilo vrhniškega 
župnika, katerega ni morda našel prej doma. Na 11. dan novembra je 
bil na£ posel v Vipavi, kjer so mu navzočnost potrdili »tržni in selški« 
sodnikf, župnik in gražČak ; nato je odrinil dalje, pa Se le 13. ga naha- 
jamo v Devinu. Vsa potrdila do tu so nemška. V mestu tržaSkem in v 
Št. Ivanu (pač pri Trstu) mu je bilo dano istega dne potrdilo o navzoč- 
nosti v latinščini, v SacSrbu (S. Seruol, nemSki St. Šerif) 14. novembra 
v italijanščini, v Lupoglavu v Istri 15. novembra pa zopet v latinSčini. 
Tega dne je priSel že tudi v Pazin, kjer je dobil dvoje nemSkih potrdi) 
(v gradu in v proStiji), latinsko pa so mu dali »in domo hospitalis«. Iz 
Paztna je odSel, če berem prav, v Galinjan, kjer je bil 16. novembra, 
kakor spričuje nemSko potrdilo. Za tem prihaja potrdilo italijansko iz 
Pična z dne 17. novembra, kar je zopet čudno zategadelj, ker so na- 
stopna Štiri potrdila, namreč dvoje hrvaSkih (od ČepiSkega Župnika in 
iz samostana ob čepi^kem jezeru) in pa dvoje nemSkih (iz KrSana in s 
Kožljaka, nemSki Wachsenstein), datirana ie z dne 16. novembra. Od 
tukaj nadalje so vsa potrdila do konca hstine nemška, samo potrdilo 
župnika vremskega (?) je latinsko. Dne 17. novembra je bil naS posel v 
Lovrani, potem pri Sv. Jakobu v Opatiji in pa v Kastvu, 18, pa je priSel 
na Reko, kjer mu je dal potrdilo v samostanu »P. Hanns PrimalTyz 
Prior daffelbftc ; istega dne je bil že v Gutneku, potem v Oberburgu (v 
Istri) in na Premu, odkoder je Sel na Vrem, Če sem ta kraj prav raz- 
bral. Na 20. dan novembra ga nahajamo v Senožečah pri župniku in v 
gradu, potem pa v nekem kraju, katerega zapisovavec se menda ni 
preveč vkvarjal s pisanjem, kakor dokazujejo njegove nerazločne rogo- 
vile; brati bi se dalo iz njih Las ali Los (Lož), toda ta kraj leži ne- 
koliko preveč v strani s poslove mčri. Naposled je ta priSel 21. novembra 
v Pustojno in od tam v grad- planinski in hasberSki. Vsega vkupe do 
vrnitve je torej bil na potu 12 dni, če se je že 21. novembra vrnil 
v Ljubljano. 



.y Google 



156 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

Besedo Hstar poznajo tako naSi starejSi pisatelji (Eilbote), 
kakor tudi starejši hrvaško-kajkavski besednjaki (Habdelič, Belo- 
stenec, JambreSič: grammatophorus, tabellarius). Slovencem je 
v dvojnem pomenu obče znana tudi nemka farman, ki je ne 
nahajam v hrv. -srbskem akad. Rječniku in je menda zdaj v Istri 
pozabljena ter popolnoma izpodrinjena po italijanski plovdn. 
Na morfologične oblike teh drobtin (n. pr. lok. sg, na i namesto 
današnjega e) ne smemo preveč zidati, ker ne vemo, sta ti bila 
njiju pisavca res tudi tam doma, kjer sta pisala; to je pač zelo 
neverjetno. K. Strekelj. 

Dva graSka šurnalista 1. 1S4S. 

\' tem dodatku uvodni razpravi poročamo, da so I. 1848. 
nekateri slovenski nemškovalei, kakor redikalni Nemci, stali 
na strani fnadiarski. 

Državni poslanec sevniSki Smreker je ob oktoberski ustaji 
dunajski izjavil, da morajo DunajČani neprestano biti v zvezi 
z Madžari. Tudi v Mirni na Dolenjskem izvoljeni trgovec Gajer 
je bil »od pet do glave nemškovalec in madžaron. > 

Ko je 19. septembra 1848. ogrska deputacija prišla na 
Dunaj, se je slovenski poslanec Ambrož neposredno pred glaso- 
vanjem odstranil, »da bi ne prišel v konflikt z ultra-nemSk« 
stranko, ki ji, se zdi, popolnoma pripada« ; takisto so zoper 
slovansko stranko, pridobljeui od LOhnerja, glasovali Dolžan, 
Gaj^er, Stercin. »To nepatriotično vedenje slovenskih poslancev 
je v Čudnem kontrastu s simpatijami, ki jih goje njih volilci za 
Hrvate.« (.Allgem. Slav. Ztg.« dne 23. septembra 1848). 

Posebe pa hočem poročati o dveh žurnalistih.- 

Anton Petrič. 

Sredi aprila leta 1848. je v Gradcu začel izhajati list 
»BUtter der Freiheit und des Fortschrittes=. 
radikalnodemokratski in radtkalnonemški list. 

Prvi urednik mu je bil Anton Pe t ritsch, lehemals 
Wachtmei,ster in einem k. k. Kavallerie-Regiment«, tedaj pa 
profesor italijanskega jezika na graški realki in reden javen 



^dby Google 



Mala izvestja. 157 

(locent francoskega jezika na tamoSnjem vseučilišču in obeh 
jezikov v c. kr. konviktu {?), 

Stoječ na vsenemSkem stališču, je v svojem listu z dne 
13. maja objavil »Aufruf an die Slaven.« — Slovenen! Vor 
allem das Anerbieten der brUderlichen Hand! und dann nur 
wemge, aber tiefe heilige Wahrheit enthaltende Worte an Euer 
Herz! — Ihr woUt Euch trennen vom Bunde mit Deutschjand, 
dem Vaterlande der Helden ! Wahr, leider! wahr ist es, Deutsch- 
land — nein, nicht Deutschiand, nicht das biedere deutsche 
Volk, sondern der durch fremde Einfltlsterungen gen^hrte utid 
voUends verblendete Egoismus undeutscher Gewalthaber — hat 
an Euch, nein ! nicht blo^ an Euch, sondern auch an uns atlen 
bis in die neueste Zeit unerhOrten Druck, empOrende Tyranneien 
geUbt! — Das Reich der Despoten ist nun vorbei und nicht 
diese, sondern das "edle deutsche Volk bietet Euch, unter den 
heiligsten Garantien fUr Bewahrung Euerer Sprache, Sitte und 
NationalitSt, die treue Hand zum brUderlichen Bundelf — Potem 
kaže na vseobčni nemir v Evropi, tudi na )die unheilvollen 
Kampfe und Judenmetzeleien in Ungarn, die Widerstandsversuche 
gegen die Magyaren in Kroatiem, iztica n ee d inost in odtujenost 
slovanskih plemen — živel je delj časa med Slovaki in na 
Moravskem, devet let med Čehi — kako bi se mogli ohraniti 
Slovenci v tem metežu brez pomoči Nemčije? Zato polaga, »ob- 
schon ein Slave von Geburt*, svoj glas »mit einem aus 
dem Innersten seiner geele gerufenen »Lebehoch!« unbedingt 
in die Wagschale von Deutschiand!« 

Videč le v nemštvu »narodnost« (Volkstum), je odklanjal 
.slovanske jezike iz državnega zbora, misleč, da tiči za tako za- 
htevo »eine kleine slavische (Camarilla?) TClcke im Hintergrunde 
dieser Kom5die, vvorOber man sich leicht seibst aufkl&ren kann; 
namlich 2 Slaven und nur 1 Deutscher — also!« (8." julija 1848). 

O JelaČiču je zadrževal svoje mnenje (6. julija). Očividno 
mu ni ugajalo, da je Jelačič dne 1. avgusta 1848., ko se mu je 
v Gradcu priredila serenada, ob pesmi »Was ist des Deutschen 
Vaterland?« molčal, dočim je po štajerskih narodnih ploskal in 
izpregovorit. Petrič je hotel bana pozneje po činih soditi, »welche 



^dby Google 



158 časopis za zgodovino in narodopisje. 

seinem ehrenhaften Charakter gemSIi iiicht anders als.edel sein 
k&nneii.' 

Sprejel je dopis ljutomerskega dopisnika, ki je oSteval 
ljutomerske »Neukroaten«, čeS da žele biti v zvezi z Zagrebom. 
(List z dne 31./8. 1848.), a tudi repliko. 

V polemiki z urednikom graškega lista »Der Herold', z 
Draxlerjein je tako zablodll, da je na zadnje, v skrbeh za usodo 
svoje rodbine nasprotnika prosil odpuSČenja in z 12, septembrom 
1848. odložil uredništvo. ' 

Podpisoval se je s Šifro 'ft'- Ali ni to cirilski znak? 

Julij Grečnik. 

Uredništvo je za njim prevzel Julius Gretschnigg. Ta 
tirečnik, najbrž tudi po pokolenju Slovenec, je začel energiCneje 
pisati zoper Hrvate. Že v listu z dne 14. septembra Čitamo : »Heute 
soli Jelafiid sein kamarillastisches Heer zum vernichtenden 
Kampfe gegen die Magyaren fflhren.« Dne 26. septembra pa 
piše: >Die Armee, womit der Hauptling Jelačič den Feldzug 
gegen Ungarn erOffnet, bietet einen Škandal dar, wie ihn die 
Welt noch nie gesehen. Aufier etwa 15 bis 20000 Mann Grenz- 
soldaten lauter rSuberiscbes Bettelgesindel, Volk, gegen dem 
die. Bewohner asiatischer Steppen Kavaliere sind .... zusammen- 
geklaubtes Gesindel...' 

Vnet za »demokratischer Verein«, ki je madžarskim huzar- 
jem dne 22. septembra priredil bakljado, imenuje »Heroldovega« 
orednika Draxlerja »den alten intimen Haus- und Busenfreund 
des werdenden SlavenkOnigs', »deu Pseudoverwandten des 

' Gotti, die Ereignisse des Jahres 1848, p. 201. pravi da Petrič ni 
bil za uredništvo sposoben mož. iDas Ringen damach, in allem und 
jedem ein entsprechendes Wort zu sprechen und eine eigentUmliche 
Lust an literarischen Katzbalgereien, die sich nur um PersOnlichkeiten 
drehten, ohne zur Aufklarung der Sache das Mtndeste beizutragen, ver- 
wickeUe den Hedaktor in eine Unzahl verdrieftlicher HSndel, die zuletzt 
nichi nur seinen RUcktritt von der Redaktion, sondem mittelbar selbst 
seine Rntfemung aus seiner Otfentlichen Bedienstung zur Folge hatten. 
Eine InkoseqLienz reichte der andern die Hand und so kam das Blatt 
allmahlich um allen Kredit.i 



.y Google 



Mala izvestjii. 1 59 

kroatischen Wanenstein* (v listu z dne 26. septembra), nana- 

SajoC se pri tem na to, da je bil Drasler dne I. avgusta pri 

JelaČiiu v loži graškega glediSča. Tem besedam sledi pesem 
»An die Magyaren.' 

Wacht auf! wacht auf! ihr Magvaren 
Es braust der Slaven wilde Flut, 
zusammen muCt ihr euch nun scharen 
mit ISngst bewahrtem Heldenmut. 
Es gilt den Wallenstein zu jagen, 
der fOr die Kamarilla ficlit, 
Was seine Worte euc > auch sagen, 
ihr Magyaren, gtaubt es nicht! 

(V celem 7 kitic). 

Toda GreČnik v tem listu ni mogel dolgo imenovati »den 
Helden der Kamarillat, zakaj •BlStter der Freiheit und des 
Fortschrittes« so prenehale z dne 30. septembra 1848. Odtle je 
kani] izdajati na svoje troške nadaljevanje kot »Volkszeitung.* 

Ker je pa napadal vojaštvo, so nekoč militaristi prevalili 
v njegov stan in ga s sabljami ranili; storilci so se sicer morali 
zagovarjati, a Grei!nik je pobegnil, ko se je raznesla vest, da 
bo tožen radi soudeležbe pri oktoberski ustaji (Gatti, Die 
Ereignisse etc, 202 (203). 

Prešeren in mrtvaSki list Andreja Smoleta. 

Prvi slovenski mrtvaSki list je naredil Prešeren prijatelju 
Smoletu — tako poroča Leveč v »Zvonu« 1879, str, 49; zvedel 
je to od Levstika. 

Prof. Kaspretu se je posrečilo dobiti Smoletov mrtvaški 
list, ki slove : 

Včeraj o pol endjstik pondči me je britka Mdlost doSl&, de mi 
je preljtibig-a brdta, Andreja SmoMta, sg6dna smert vxila. — 
Pogrih bo Jutri oh treh popoldne. 

Naj ranjki frijdtlam in xnancam o milim spominju ostdne! 

V Ljubljani 1. dan Grudna 1840. 

Mihael Smoli. 



.y Google 



časopis za iKodovino in narodopisje. 

Nad besedilom je slika kamenitega katafalka z žalujkami. 
Zanimivo je, da je list tiskan z gajico. 



V Ljubljani si je bila gajica takrat že priborila prijateljev. 
Korytko, prognani Poljak, je že želel izdati svoje narodne pesmi 
z gajico; v istini pa jo je uvedel na Kranjskem Smole 1840 
z iVarhom«, pa tudi Linhartov prevod »Veseli dan ali Matiček 
se ženi« je bil istega leta v enem delu naklade tiskan vgajici; 
(izdajo v gajici je založil gotovo Smole samt, pravi Strekelj v 
• Zborniku Mat. Slov.. 1900, 251. 

Potovanje je Smoletu rano razširilo obzorje. Ko še je 
Prešeren študiral na Dunaju, je prepotoval Smole slovanski jug ; 
prišel je čez Hrvatsko, Slavonijo, Srem, Bačko in Banat tja do 
Erdeljskega ter mimo Belgrada; »ti spodnji ljudje se čudijo, da 
smo mi tako nagnjeni srbskemu jeziku«, je pisal Čopu {Zbornik 
Mat. Slov. 1904, 175). 

Spričo tega njegovega obzorja je umevno, da je bil osobito 
simpatičen Stanku Vrazu, Že leta 1834 ga je posetil Vraz na 
gradu Prežekn (Preisegg) pod Uskoki (Vraz, Dela V. 200). 

Neposredno pred svojo smrtjo je Smole dvakrat pisa] 
Vrazu in ko je dospel Vrazov odgovor v Ljubljano (»Smoletov 
brat da je valjda poštnar v Ljubljani«, ib. 198 — 199), Smoleta 
ni bilo več. »Dieser betrUbende Todfall hat unter den Patrioten 
Kroatiens die grdfite Sensation erregt. Er wird allgemein be- 
trauert. Dali mich die Nachricht davon sehr constemirt hat, 
brauche ich Dir nicht umstSndlicher zu beschreiben«, je pisa! 
Vraz Prešerna (ib. 199).» 

Baš radi tega, ker je Smole izdal dvoje dramatskih del v 
ilirskem pravopisu, ga Vraz imenuje »Anacharsis slove- 



' Neistinita vest, da je Smole umrl, se je razSirila v Gradcu že 
leta 1835; Vraz je pisal 3. decembra 1835 Mur^ecu: »Smolč nabiratelj 
narodnih pesem na Kranjskem je vmerl; Čopova smrt Nam je ie uiana. 
Dve močni roki naSe slovesnosti sta zlomljeni.« 



.y Google 



Mala izvestja. i61 

niens« {il. 192).' In ko je Vraz par mesecev po njegovi smrti 
potoval Sirooi Slovenije in v Ljubljani opazil, da Smole $e ni 
imel spomenika, »on, koji je dao domorodcem Linhartu i Vod- 
niku spomenike ponoviti i sa slovenskimi napisi uresiti>, je 
poželel, da bi >5vi Iliri načinili makar kakov spomenik njemu, 
koji je prvi v Kranjskoj slogu ilirsku praktični razumio te n a 
svojtrošakdao tri zabavne knjigesnovimpravo- 
pisom tiskati., (il. 32). 

Ni dvoma, da je bil Smole* med onimi, ki so želeli, naj 
bi se novi 1. 1839. nameravani ljubljanski literarni časopis tiskal 
z ilirskim pravopisom. ' 

Tak pospeSevatelj ilirskega pravopisa je zaslužil tudi 
ilirsko tiskani mrtvaški list. 

Da ga je sestavil Prešeren, je nad vse verjetno, a pozitiv- 
nega dokaza za to doslej nimamo. Dr. Fran Keiič. 

Donesek k uskoSkint naselbinam v Skokah na Dr. polju. 

Prof. dr. H. j. Bidermann je 1. 1883 v XXXI. zv. .Mittheilun- 
gen des historischen Vereines ftlr Steiermark < priobčil članek : > Die 
»Serben-Ansiedlungen in Steiermark und imWaras- 
diner Grenz-Generalate«, v katerem poleg drugih opisuje 
tudi srbsko naselbino v Skokah pri Mariboru. O isti stvari go- 
vori tudi dr. Vladimir Leveč v >Pettauer-Studien, Unter- 



' Anacharsis je bil (po pripovedkah) Scit kraljevega rodu, ki je 
v Solonovih časih v svrho svoje naobrazbe s prijateljem Toksarisom 
potoval po Greciji; ko se je pa vrnil, so ga v domovini baje ubili, 
ker je hotel zemljo heienizjrati. Razmerje med Ščitijo in Grecijo pre- 
naSa Vraz na Slovenijo in >llirijo.t 

" O tem je pisgl 9. marca 1837 Dav. Trstenjak Cafu po pismu, ki 
ga je bil prejel iz Ljubljane; »Trstenjak žalibog ni pristavil imena svo- 
jega poročevalca, o katerem moremo le ugibati«, je pisal Strekelj v 
>Ljublj. Zv.. 1900, 856, 

O isti stvari pa je Trstenjak že dne 4. jan. 1839 pisal tudi Vrazu 
v Zagreb i »Pismo iz Ljubljane odg. Ž a k I j a kaže mi, da PreŠerin hoče 
učredit taj krajnski časopis.* (Trsteojakov list v zagrebški vseučiliSki 
knjižnici). Tisti 'ilirski, poročevalec iz Ljubljane je torej bil Žakelj. 

11 



.y Google 



162 Časopis la igodovino in narodopisje, 

suchungen zur ^Iteren Flurverfassung, II. Abthig. 
Wien 1899. Im Selbstverlage der Anthropologischen Gesellschaft. « 

Naslednje vrstice bodo omenjena spisa v marsičem spo- 
polnile in razširile.' 

Bidermann piše; »Die Ortschaft Skok (Skogen, Skoka), 
jetzt mit Dobrofzen eine besondere Ortsgemeinde des Gerichts- 
bezirkes >Marburg rechtes Drauuferc blldend, hat nach der 
letzten VolkszShlung 122 Einwohner, hatte aber zur Zeit, wo 
C. Schmutz sein iHistor.-tcfpogr. Lexikon von Steiermark* 
zusammenstellte, d. i. vor etwa 60 Jahren, laut dem IV. Theile 
dieses Lexikons (S. 12.) 222 dahin zustandige Bewohner und 
und einen Fl&chenraum von 1219 fisterr. joch {meist Driesch- 
felder), « Potemtakem bi se Število prebivalcev bilo do današ- 
njega dne skrCilo približno na polovico! Temu pa ni tako. 
Imenovani leksikon je bil izdan 1. 1825 in so Skoke s kakimi 
20 hibami, z vasjo Dobrovcami vred tvorile eno katastralno 
občino z imenom Skoke. Kar stoji v Schmutzu pod imenom 
»Skogen<, velj.a za celo katastralno občino, ne pa samo za vas 
Skoke; imena >Dobrovce* ali > Dobrofzen < Schmutz sploh nima. 
Vas Skoke je t. 1825 utegnila imeti 100 prebivalcev in je rastla 
celo normalno;'kajti 122 prebivalcev Je pri ljudskem Štetju 1. t&SO, 
ki ga ima Bidermann v mislih, imela skoška vas sama. Tudi plo- 
ščina 1219 oralov velja za celo katastralno občino. Skoke same 
merijo okoli 300, Dobrovce pa 900 oralov. 

Bidermann piše dalje: »Da-s Terrain, auf dem sie (dle 
Ortschaft Skok) entstand, hieft von altersher »Wodogayt. Tega 
imena Bidermann ne razlaga, kakor ga danes tudi nihče ne 
pozna; vendar je pomen popolnoma jasen. Hosta na južni strani 
Skok proti Dobrovcam je na občinski mapi 1. 1825. imenovana 
Gaj in se Se danes tako zove. Gotovo pa je ta Gaj v tistem 
času, ko je tukaj bivalo malo ali nič ljudi, bil mnogo večji. 
Ljudje, ki so se sem naselili, so ga namreč veliko izkrčili za polje. 

* L. 1904. je >Zgodoviasko druStvo« priredilo poljudno predavanje 
v Skokah, katero je imel pisatelj teh vrstic. Pri zbiranju gradiva za 
predavanje je dobil nekaj novih podatkov, ki niso brez pomena za zgo- 
dovino srbskih naselbin na Štajerskem. 



,y Google 



Mala izvestja. 163 

Pomen drugega dela besede je torej dognan. Kar se pa tiče 
vode, je res, da je danes,, vsaj večje, nima. Ali nekdaj jo je 
imel, in od tega ni tako dolgo. Stari ljudje Se pomnijo, da je 
Hočka voda, ki zdaj teče na Rogoznico in se za vasjo izgubi, tekla 
skozi Skoke, torej skozi Gaj. V vasi je ob tem potoku stal 
mlin, in hiša, kjer je bil nekdaj mlin, stoji še zdaj ; najti jo je 
blizu vaške kapele. Tako je naravno, da so stari kraju, ki ga 
imamo v mislili, rekali Vodogaj. 

Leveč: »Das Terrain, (Vodogaj) war seit 1195 dem Kloster 
Seitz zehentpflichtig«. Stepischnegg (Das Kart h Suše r- KI oster 
Seiz) piSe na str, 14: iWuhrend seiner Anwesenheit zu Marburg 
1 195 fertigte Herzog Leopold VI. der Glorreiche eine Bestatigungs- 
urkunde fUr Seiz aua dber die Zehenten in den Villen Rachis, 
Wedoai (Vodogaj) und Rogotz, \velche .sein Vater der Karthause 
als Seelgerathe geschenkt hatte.« L. 1195. je torej Leopold VL 
le potrdil, da je od Zajčkega samostana za Vodogaj dobil desetino; 
ne sledi pa iz tega, da je Zajčki samostan imenovano desetino 
začel dobivati, marveč dobival jo je brezdvomno, odkar je bil 
la.stnik Vodogaja. To pa je postal med letom 1192 in 1194, kajti 
ti dve leti je vladal Leopolda VL oče, Leopold V., ki je samo- 
stanu podaril Vodogaj.' 

Zelo važna je tudi listina, izdana v Rečici (Rietz) dne 
12. jul. 1247, s katero oglejski patrijarh Bertold izroči zajčkemu 
samostanu desetino v Rogoznici, Vodogaju, obojnem Račju in 
Hajdini, katere vasi so dotlej posedali Štajerski vojvodi kot leno. 
Iz te listine razvidimo, da je zemljiSČe omenjenih vasi bilo iz- 
prva last oglejskih patrijarhov, ki so ga pa prepustili deželnim 
vojvodom štajerskim. Ker je 1. 1246. padel v vojni z Ogri zadnji 
Babenberžan Friderik Bojeviti, .«o imenovana posestva zapadla 
zopet prvotnemu gospodarju, oglejskemu patrijarhu, ki je sedaj 
njih desetino podaril znovič zajčkemu samostanu, 

Zahn smatra >Wodowei« za današnjo Po do v o. Toda v 
omenjenih dveh listinah se >Wodowei* omenja vedno med Ro- 
goznico in Račjem. V prvi beremo : ». . . duarum Rachis (Spodnje 
in Gornje Račje), Uedoai et Rogott«, v drugi i •. . . Rogotte, 



' Gl. J. v. Zahn, Urkundenbuch, II. Bd. pg. 32-33. 



.y Google 



164 Časopis za igodovino in narodopisje. 

Wodowei, Ratsha et Ratsha<, torej ravno obratno, kakor v 
prvi listini, >Wodowei« je torej iskati v sredini. med Rogoznico 
in Račjem, in to so ravno današnje Skoke, dočim je Podova 
2 km nižje Račjega. Da se razvrstitev v listinah drži res topo- 
grafične lege, potrjuje tudi to, da se v listini iz ), 1247, na 
zadnjem mestu omenja Hajdinja: »nec non et in possessionibus 
suis aput Kandingent, Če obe listini ostala imena naštevata po 
lokalnem redu, zakaj bi ravno •Wodowei> pisec dja! na drugo 
mesto, kakor mu gre, če misli s tem Podovo. Tudi etimološko sta 
»Uedoai" in »Wedowei< veliko bližje Vodogaju kakor Podovi. 

Listine, ki jih g. Zahn našteva v svojem »Ortsnamenbuch: 
pod imenom Podowa, ne govore o istem selu, ampak le 
»dorf Podob* (1441) in »Podob* (1464) se nanašajo na Podovo, 
ostale pa na kraj Vodogaj med Rogoznico in Račjem. 

Od Zajčkega samostana je Vodogaj 1. 1528. kupil mariborski 
meščan Christof Wiidenrainer. Bidermann piše zdaj Willenrainer, 
zdaj Wildenrainer. V nekaterih listinah se namreč Čita prva, v 
nekaterih druga oblika; prava je pa zadnja. Ta mož je tisti 
bogati meščan in mestni sodnik, ki je 1. 1532, ko so Turki pod 
velikim vojskovodom sultanom Solimanom II. oblegali Maribor, 
posadki v mestn poveljeval tako izvrstno, da so Turki bili pri- 
morani, oblego opustiti. Njemu v spomin je mestni občinski 
odbor mariborski imenoval neko ulico »Wildenrainer-Gasset. 
Tudi Leveč piše »Willenrainer«, ker je obliko vzel iz spisa 
Bidermannovega, 

Wildenrainer je na kupljenem zemljišču dal postaviti leseno 
hišo, hlev in Skedenj s parmo, in odslej se to posestvo imenuje 
»Wildenrainer-Hof''. Leveč misli, da sta >Wildenrainer-Hof« in 
»Drauhof* eno in isto, kar je popolnoma krivo. WildenraiTierjev 
dvor je stal v današnjih Skokah in sicer na sedanjem posestvu 
Jožefa Divjaka, hišno št. 14. Drauhof, nekdanja graščina, pa je 
sedaj znana pristava z veliko zidino, ki spada pod Dobrovce in 
se nahaja 3 km jugovzhodno od Skok. 

Leveč piše: »Von der Witwe des geuannten BOrgers 
(Wildenrainer) brachte den Hof mit sammt den zugehftrigen 



^dby Google 



__ Mal a izvestja. _ __ _ ^^ 

7 Hufen die Landschaft von Steier 1556 an sich und siedelte 
daselbst zunSchst drej aus Bosnien AUchtige Uskoken — oder 
Pribegenfamilien, Aleksič, DoytŠin und Vukmyr am. Tako tudi 
Bideruiann, samo ne trdi, da so imenovani uskoki priSli iz Bosne. 
Za gotovo se le ve, da so bili narodnosti srbohrvatske ter so 
iz Turčije pribežali v Slavonijo; toda ali iz teritorija danaSnje 
Bosne ali iz onega današnje Srbije, to pa se ne ve. 

Listine kažejo, da je Wildenrainerjev dvor z zemljo vred 
od vdove kupila 1. 1556. Štajerska dežela. Bidermann piše na 
str. 19 in 20: »Untergebracht wurden auf demselben zunachst 
die Farailien AJesič, DoytSin und Vukmyr, denen die Landschaft 
am 7. Juli 1556 ihn (den Besitz) mittels eines brieflichen Scheines 
einantwortete. . . . Bei der Znweisung jener Landereien erhielt 
jede der drei Familien den gleichen Anteili, in na str. 22 in 23: 
»Wir erfahren aus Processakten, dali die Familien Alexit und 
Vukmyr unter den oben gcnannten Theilbesitzem die Ersten 
waren, „so sich von dem Erbfeindt herUber zu der Christenhait 
an diss Ort (Skoke) begeben" . . . endlich, daft der Ortsname 
Skok nur eine Abktirzung fllr „Uskoken-Hof" ist und um das 
Jahr 1587 an die Stelle eines andern trat, wie das ein den Acten 
beiligender Zettel bezeugt, auf dem eine gleichzeitige Hand 
Folgendes notierte: ,,Das Dorf .... heifit Odobesskho, ain 
grosse Meill weegs von Marchpurg gegen Pethau werths gegen 
Pacher, man nenndts sonst nur der Ussgoggen-Hof"». Ime 
»Odobe.sskhot brezdvomno ni drugo nego »Od obeh uskokov«, 
krajše >Od obeh skokov« in se nanaša na prva dva naselnika: 
Aleksiča in Vukmyra.' In vendar prilastujejo že listine I. 1556 
Skoke vsem trem ! Jaz si stvar tolmačim tako, da so bili zakoniti 
lastniki Skok Že od začetka vsi trije, a da je Doytšin se v 
Skokah faktično naselil še le več let pozneje, menda nekoliko 
pred 1. 1587. Oficielno ime pa Odobesskho nikdar ni bilo; tako 
je .selo nazivalo le slovensko ljudstvo v soseščini. Pozneje, ob 



I G. M. Žunkovič >Die Ortsnamen des oberen Pettauer Feldesf 
razlaga ime >Odobesskho* is »vdovsko posestvo«, kar pa nima stvarne 
podlage. Tudi ni, kakor on misli, >Odobesskhoc današnji Drauhof in ne 
Wartenheim. 



.y Google 



166 Časopis la zgodovino in narodopisje. 

CasH cesarja Franca I. je gosposka iznašla in razglasila tudi ime 
»Springdorfc, ki pa ni obveljalo. 

Leveč piše (po Bidermannu) netočneje: )Die Ortschaft 
wird 1587 Odobesskho genannt« s pristavkom : »eine Bezeichnung, 
die an das altere Wodowei und Wodogay anklinkt«. Po tem, 
kar smo sliSali, pač niti besedice ni treba v dokaz, da besedi 
»Odobesskho« in »Wodogay« nimata etimoloSko nič skupnega. 

Nekateri izmed Skokov so radi zaslug za Avstrijo bili 
povzdignjenl v plemiški stan. >Unterm 3. August 1574', piše 
Bidermann (str. 36), ]>verlieh Kaiser Maximilian II. im Wege der 
ungarischen Hofkanzlei dem Eadossav BakoS (»Woywoda noster 
Kapronczensis«), dann den BrOdem desšelben: Raketa, Peak and 
Ogman (?) den Adelstand. Original (ohne Siegel) im Besitze der 
Dorfschaft Skokt. Tako Bidermann. To poročilo je treba v 
nekaterih točkah spopolniti. Listino shranjuje Frančišek Pesek 
v Skokah, je koženica; besedilo se tuintam Čita že zelo težko. 
Vendar se razločno čita RadoKaw, kar je brezdvomno Radoslav, 
Raletha in ne Raketa, Ogman pa je tako jasno, da Bidermanov 
vprašaj nima pomena.' 

Na čelu ji je naslikan grb: na rdečem polju gola roka 
s turško sabljo, spodaj krvaveča turška glava, med okvirom 
druga roka s sabljo, enaka prvi. Listina pa ima tudi pečat 
in sicer brezdvomno pristen, a odtrgan je, vendar se s sledovi 
na koževini natanko ujema. Pečat je iz voska ter se nahaja v 
okrogli leseni pušici; krog cesarskega dvoorla je napis: Maxi- 
milianus II, D, G. El. Rom. Imp. Semp. Aug. ac Germ. Hungariae, 
Boem. Dal. Croaciae rex Archi. — Austri. — Pečat je obeSen 
na črnorumen motvoz, ki ima na enem koncu pramen. 

Razna dejstva so Bidermanna dovedla do sklepa: >Wahr- 
scheinlich ist diese Serben-Ansiedlung gegen Ende des XVI. Jahr- 
hunderts in Verfall gerathen und hat als ein gevvissermaBen ge- 
schlossener Familien-Verband den Schlufi dieses Jahrhunderts 
nicht ilberdauert«. Bidermann je sklepal prav. Našel sem in 
sicer tudi pri posestniku Pesku kupno pogodbo, ki potrjuje, da 

' Gl. prilogo 1, 



.y Google 



_ _ Mala izvestja, ■ 167 

je že 30. maja 1664. neki Hanns Adam von Sigerstor£F prodal 
Uskoken-Hof z zemljiSčem, ki je k njemu pripadalo, Juriju 
Pleteršeku in njegovi ženi Katarini.' 

Ker je zadnja listina, ki poroča o Srbih v Skokah, iz leta 
1587. in ker je Uskoken-Hof leta 1664. bil že last nemškega 
plemenitaSa, je torej brezdvomno. da se je naselbina jela krSiti 
med tema dvema letoma, najbrže pa že okoli 1. 1600. 

Poglejmo Se krstne knjige župnije slivniSke, pod katero 
Skoke spadajo; segajo nazaj do 1. 1686. Kakor je iz teh knjig 
posneti, je na Skokah po letu 1686. bilo razmeroma malo srbskih 
posestnikov, zato pa več slovenskih. H krstu so poSiljali, ozi- 
roma botrovali 1. 1687. Skok (slovenska nazivka za uskoka), 
Šteflič, 1689. Smuk, Vogrišek, od 1690. naprej Weber, Schuster, 
Reich, Knechtl, Kokl, Kokol, Paulin, Tarkuš, Špurej, Goričan, 
Ulaz (to ime spominja na Srba), Čauder, Glaser, MešinoviČ, 
Pleteršič, Meslinič, PetričiČ, Jakopič, Šiberlič; največkrat pa 
botrujeta rodbini " MeslinoviČ (tudi Masiinovič, kar je gotovo 
nekdanje Mislinovič) in PleterSek. Čim dalje dol, tem redkeja 
so srbska imena in tem navadnejša slovenska. Potemtakem so 
Srbi okoli leta 1600. polagoma zapuSčali Skoke in so v polnem 
Številu tukaj bivali le kakih 50 let. 

Skoki so svoja posestva prodali drug za drugim ter odšli. 
Saj jim je, če cesarju ni bilo mogoče dati jim rodovitnejših in 
večjih zemljišč, kazalo najbolje, posestva v Skokah prodati ; bila 
so namreč mnogo vredna radi svoboščin, ki sq bile združene z 
zemljiščem, ne pa z osebo lastnikovo, in so se torej tudi z 
zemljiščem vred smele prodati, tako da so se za nje dale iz- 
kupiti lepe svote. 

Ostati pa so v Skokah najbrž le tisti Srbi, ki se jim je 
iz tega ali onega vzroka godilo bolje, ki jih torej niso razmere 
primorale iti dalje. Dokaz za to nam je Mislinovič, tolikratni boter. 

Kam so se odhajajoči Srbi obrnili, se nč da dognati. 
Bržkone nazaj v Granico, kjer so se med svojimi rojaki izgubili; 
le tako je mogoče, da so njih sledovi popolnoma izginili. 

' Gl. prilogo II. 

D,3,tzedbyGOOgIe 



. i' . >.:. :.-. ,' :--e~ i^-^ -^ iz l~--^^ vir.ia r_d: KatapcL 
'"■! ": y.7.z.'-/: -.itT./i -r. -.;• r -ii ^ zi^; ž£v:ta v Skokah. 
y,''i,::./. y.':z:.';-^ V.~:':r~-'% ,r.T.. 'il: se ;e T:-ii'. ca ibsjer- 
■:■ '.. U%. ;* *tar =l 4 P-Ter Mi--ii. O^e mu je bfl Peter 
j'. ('■ ;•: rv:.: r^ Krar.>ke=:, s:.ii:I v R^^^iznioi ter se priženil 
•r;.,'-.-/:-.-,' : /^r.a ir.j j-i "rila Mar:;a F.eteriek. rojena 1806. 
:,',.*. Sih:./-. I';':ter-'rk ter ^o>f">iarJ: ra »Frajerjevem« pa 
,;i li. ";'■'';: Itii^t^an Plet-.-r-^k (r j. 1773' in' Marija. Miha 
-r*' K (p-j. »726^ in Marija. Jurij F;eterš,rk troj. 16901 in 
-I. a Hit I.rij I'l';t*-rš(.-k in Uršula, Zadnji je bil brezdvoinno 



.y Google 



Mala izvestja. i^ 

sin onega Jurija Pl eter seka, ki je skoški dvorec kupil od 

Sigerstorfa. 

Ali je v današnjih Skokah najti srbskih sledov? Bidermann 
piše na str, 24: »DafOr dafs die genannten (Serben-) Familien 
die Eigenart ihres Stammes daselbst fortpflanzten iind durch 
ihre Vermischung mit Einheimischen vcrbreiteten, spricht mancbe 
in neuerer Zeit gemachte Wahrnehmung. So schreibt mir 
Davorin Trstcnjak, ein Slavist von unbestreitbarem Scharf bliclTe 
in ethnographischen Dingen: „Als ich im September des Jahres 
1844 als Caplan in Schleinitz bei Marburg angestellt wurde und 
mich die Krankenbesuche in die eingepfarrten Ortschaften 
fahrten, fielen mir die DOrfer Skoke und Dobrovci besonders 
auf. Der Gesichtstypus ihrer Bewoliner ist verschieden von dem 
der Gebirgsbewohner, der sogen. Pohorci, der Korperwuchs 
nicht so gedrungen, sondern mehr schlank, die Haare sind mehr 
schwarzlich. Die Familiennamen Radolič, Markovič, Milovčič 
liefaen mich in ihnen serbokroatische Ansiedler erkennen . . . 
Der Name Skoki, Skokliani fUhrte mich damals schon auf die 
Vermuthung, diese Bewohner dflrften Uskoken sein," In gleicher 
Weise hat sich Rudolf Puff, der diese Leute ebenfalls aus 
persOnlicher Anschauung kannte, im Jahre 1853 tlber sie ge- 
aufiert..' 

Jaz sem se trudil opazovati Skokljane, kakor se imenujejo 
sami, na vse strani ; a uveril sem se, da se od sosedov na polju 
danes ne razločujejo v ničemur: ne v telesnih in ne v duševnih 
posebnostih, ne v govorici, ne v noši, ne v običajih in ne v 
stavbi hiš! Seveda jih nisem primerjal s Pohorci, ker so ti itak 
povsem drugačni ljudje nego Poljanci; ampak le s temi sem 
jih primerjal. Tudi srbskih imen, namreč priimkov v Skokah 
ni več; izmrla so. Pač pa so se do zadnje dobe ohranila kot 
hišna imena; tako se je n. pr. Peskova hiSa imenovala »pri 
MarkoviČue, Pivčeva "pri Jakoliču«. Sled nekdanjih srbskih 
Uskokov je le ime »Skoke, nadalje dejstvo, da Skoke nimajo 
travnikov, ampak poleg gozdov le njive (Srbom je namreč 
primanjkovalo živeža in vsled tega so bili prisiljeni, kolikor 



' Marburger Taschenbuch, 1. Bd. 



.y Google 



časopis za zgodovino in narodopisje. 



možno, sveta izpremenitj v polje), in končno utegne biti 
hiša št. 14. 

Nekak spomin na nekdanje posestnike Skok bo pač tudi 
to, da se tukaj njive orjejo v različnih smereh {Blockform) in 
ne v isti smeri, kakor pri vseh bližnjih vaseh (Gewannenform(. 



Priloga I. 
1574, dne 3, avgusta, Dunaj, 

Maksimilijan II. podeli potom ogrske dvorne kance- 
larije plemstvo vojvodu koprivniSkemu Radosavu Bakoš 
in njegovim bratom Roleta, Peak in Ogman. 

Kopija M. Slekovca. 

Nos Maximilianns Secundus Dei gratia electus Romanorum 
Imperator semper Augustus, ac Germaniae Hungariae, Bohemiae, 
Dalmatiae, Croatiae, Sclauoniae, Ramae, Seruiae, Gallitiae, I.odo- 
meriae, Cumaniae, Bulgariaeque etc. Rex Archidus Austriae, 
Dux Burgundiae, Brabantiae, Stynae, Carinthiae, Carniolae, 
Marchio Morauiae, Duk Lucemburgae ac superioris et inferioris 
Silesiae, Wirtenbergae et Thekae, Princeps Sueuiae, Comes 
Habspurgi, Tyrolis, Ferrctis, Kyburgi et Goritiae, Landgrauius 
Alsatiae, Marchio Sacri Romani imperij' supra Anasum, Bur- 
gouiae ac superioris et inferioris Lusatiae, Dominiis Marchiae 
Sclauoniae, Portus Naonis et Salinarum etc. Memoriae commeii- 
damus tenore praesentium signiticantes, quibHs expedit vniuersis. 
Quod Nos cum ad nonullorum fidelium nostrorum humilimam 
supplicationem no.strae propterea factam Maiestati. Tum vero 
attentis rt consyderatis fidelitate et fidelibus seruitijs tidelis 
nostri Agilis Radozaw Bakos, Wayvodae nri Kapronczgi, quae 
idem Sacrae preprimis Regni nostri Hungariae Coronae et deinde 
Maiestati nostrae pro locorum et temporum varietate fideliter 
et vtiliter ezhibuisse et impendisse ac in futurum quoque exhi- 
bere et impendere velle dicitur. Cum Igitur ob hoc, tum vero 
et gratia et munificentia Nostra Regia, qua quosque de Nobis 
et Republica Christiana benemeritos ac virtutis colendae studiosos, 
Antecessorum nostrorum diuorum quondam Hungariae Regum 



.y Google 



Mata izvestja. ^71 

exempto prosegui eisque certa virtutum suarum monumenta, 
quae ad maiora quoque praestanda eoa incitare poffent, decer- 
nere consueuimus. Eundem Radozan Bakos et per eum Ralethatn, 
Peak et Ogman similiter Bakos, fratres suos camales, e statu 
et conditione ignobili in qua hactenus perstitisse dicuntur, de 
Regiae Nostrae potestatis plenitudine et gratia speciali exemptos,_ 
in coetum et numerum verorum Regni nostri Hungariae partium- 
que'ei subjectarum Nobilium dusimus cooptandos, annumerandos 
et adscribendos. Annuentes et ex certa nostra scientia 3nimoque 
deliberato concedentes, Vt ipsi a modo imposterum omnibus 
illis gratijs, priuilegijs, libertatibus, iuribus, praerogativis et 
immmunitatibus, quibus caeteri veri Regni nostri Hungariae 
partiuinque ei subiectarum Nobiles hactenus quoinodolibet de 
iure vel consuetudine vsi sunt et gauisi, vti, frui et gaudere 
perpetuis semper temporibus possint et valeant haeredesque et 
posteritates ipsorum vtriusque sexus vniversae valeant atque 
possint. In cuius quideTn nostrae erga ipsos exhibitae gratiae et 
clementiae ac liberalitatis testimonium veraeque Nobilitatis 
signum haec Arma siue Nobilitatis insignia SCVTVM vero 
militare erectum rubei coloris in fundo caput Turcicum cruore 
madens continens, superque illud ex soperiori dextro scuti an- 
gulo brachium hominis caesio colore amictum et frameam nudam 
tenens prominere cernitur. Scuto incumbentem galeam militarem 
clausam ferto militari a) i ud hominis brachium p nori per omnia 
conforme profereii. omatam. A summitate galeae lacinijs hinc 
rubei et crocei illinc caesij et aurei colorum in vtrumque Scuti 
latus defluentibus illudque decenter adornantibus. Prout haec 
omnia in principio seu capite praesentium literarum nostrarum 
Pictoris manu et artificio proprijs suis coloribus recte depicta 
esse cernuntur. Eidem Radozan Bakos ac per eum dictis Ralethae, 
Peak et Ogman similiter Bakos fratribus suis carnalibus ipsorum- 
que haeredibus et posteritatibus vtriusque sexus vniversis 
gratiose danda duximus et conferenda. Decementes et ex certa 
nostra scientia animoque deliberato concedentes. Vt ipsi a modo 
imposterum futuris semper temporibus eadem Arma seu Nobili- 
tatis Insignia instar aliorum Regni nostri Hungariae partiumque 
ei subiectarum Nobilium omnibus iuribus, praerogatiuis, indultis 



.y Google 



172 časopis za zgodovino in narodopisje. 

libertatibus et immunitatibus, quibus eidem vel natura vel con- 
suetudine vsi sunt ct gauisi, utantur atque gaudent vbique in 
praelijs, certaminibus, hastiludijs .. . camentis duellis manomachij!« 
et alijs omnibus et quibusuis exercitijs militaribus et Nobili- 
taribus Necnon sigillis suis corronis, auleis annuHs vexillis 
clypeis tentortis domibus generaliter vero in quaruinlibet rerum 
"expeditionum generibus sub . . . et sincerae Nobilitatis titulo ; quo 
eos ac haeredes ipsoruni vtriusque sexus vniversos ab omiiibus 
cuiuscumque status, dignitatis, conditionis et praeeminentiae 
homines eitistant, dici, nominari haberique et reputari volumus, 
ferre, gestare illisque vti, frui et gaudere possint et valeant 
haeredesque et posteritates ipsorum vtriusque sexus universae 
valeant atque possint. Imo damus et concedimus praesentium 
per vigorem In cuius rei memoriam, firmitatemque perpetuam 
praesentes literas nostras, secreto sigillo nostro, quo vt Res 
Hungariae vtimur impendenti communitas Eidem Radozaw Bakos 
ac per eum dictis Kalethae, Peak et Ogman similiter Bakos, 
fratribus suis carnalibus ipsorumque haeredibus et posterttatibus 
vtriusque sesus vniversis dandas duximus et concedendas. Datum 
per manus fidelis nostri Nobis dilecti Reuerendi loannis Listij 
Episcopi Ecclesiae laurien locique ciusdem Comitis perpetui 
Consiliarij et Aulae nostrae Summi Cancellarij in Civitate nostra 
Viennae Austriae Tertia die Mensis Augusti Anno domini 
Millesimo Quingente!iinio Septuagesimo quarto. Regnorum nostro- 
rum Romani duodecimo Hungariae ac aliorum vndecimo Bohemiae 
vero anno vigesimo sexto VENERABILIBVS in Christo patribus 
dominis Georgio Draskowith Colocen et BacHien Ecclesiarum 
Canonice vnitarum electo Archiepiscopo, Stephano Radetio 
Angrien praefato Georgio Draskowith Zagrabieii, Paulo Bome- 
myzza Transsj'lvanien, Gregoiro Bornemyzza Varadien. loanne 
Monozloy Quiqueecclesien, Stephano Feierkewy Wesprimieri, 
praefato loanne Listhio laurien, eodem Paulo Bornemyzza, gu- 
bernatore Nitrien, loanne ab Wylak Vacien, Balthasare Mellegh 
Chanadien, Zacharia Moiioszy Timmen ac Georgio Sywkowich 
Segnicn., nec non Administratore Modrusien. Ecclesiarum 
Episcopis, Ecclesias Dei feliciter gubemantibus Strigonien Sede 
Archiepiscopali, Boznen item et Sirmien Sedibus Epiacopalibus 



.y Google 



Mala izveetja, ^73 

vacantibus. ITEM Spectabi)ibus et Magnificis, Comite Nicolas de 

Bathor, ludice Curiae hrae, praedkto GeoFgio Draskowith, 

Regnorum nforum Dalmatiae, Croatiae et Sclavoniae Bano, 

Comite Georgio de Zriny Tauernicorum, Ladislao Banffy de 

Alsolyndwa Agazowan, Balthasare de Batthjan, Dapiferorum, 

loanne Pethew de Gerfie, Cubicularioruin, loanne Balalia de 

Gyazniath lanitorum, Michaele \Varday de Kiswaarda, Pincer- 

narum Nostrorum Regaiiiim Magistris, caeterisque quani plurimis 

Regni nostri Comitatus tenentibus et honores, 

., .... loan: Listhius. E, m. p. 

Maxin)ilianus m. p. , . "^ 

laurien et 

Priloga II. 
1664, dne 30. maja, Maribor. 

Hanns Adam v. Sigerstorff proda svoj dvorec v 
Skokah yuriju PleterSeku in njegovi Seni Katarini. 

Ich Hanns Adam von Sigerstorff L V. L. und Ich Anna 
Maria Sein Ehefrau Bekhennen hiemit fUr Unfi und ali unBere 
Erben Thuen auch Khundt Menniglich, dali wier eines Statten, 
Ewigen und Unwiderruflichen Kaufli aufrecht und redlichen 
Hingeben und Verkauff haben Unfieren eigenthUmblichen Frey- 
hoff zu Sgockendorf unentlegen von der Traa im Traafeld von 
St. Nicolaidorff an der Pettauer Strassen ins Feld herUber sambt 
alten denen dazugehčrigen und darbey herumbliegenden Ackheren 
und WiBmathen so Unterschiedlich an denen Benachbarten 
griinden anrainend, in acht Stuckh Sckher und zwo Wlsinath 
abgetheilt gestaltsamb soiche wier possediert und Innengehabt, 
also und derzett aller und jeder Dienstbarkeit, eli sel in Zin&, 
Steuer, Contributionsanlagen, Zehenddienst und anderen, wie 
es Immer Nahmen haben, oder Erdacht werden kann, genzliechen 
Befreyt, Ledig und miieliig, Dem Erbarn und Beschaidnen Jury 
Pleterscheckh, Catharina seiner Ehewilrthin und allen Ihren 
Erben umb eine Summa geldeft, darumben Sie UnB paar Be- 
zahlt, Und wller VergnUegt ivorden seiut also und dergestalt, 
dafi nunmehr Benante Conleuth als KSuffer solchen Hinob- 



.y Google 



174 časopis za ZE^dovino in narodopisje. 

bedetlten Hoff und GrOnde von nun ati und Hinfflran ais Ihr 
eigenthOmbliches guett und derzeit in aller Befreyung nutzen 
genieSen, gebrauchen, darmit nach Ihrem Belieben und WohI- 
gefallen handeln, wandeln, Veralienieren, Verkauffen, Verschafen 
und Vermachen, wafi gestalten Ihnen gelUstet, ohne unsere und 
unsero Erben noch meniglicher Ihro Hindernufi Etntrag, An- 
sprach und Widerrede Thuen kSnnen und mOgen. Bey welchen 
Kauf vvUer Anfangs Benannte Verkaufer die mehr Ermelte Con- 
lenth alli KSufer Und ali deren Erben za schutzen, zu schermen, 
vor aller Klag und anspracli ohn ali Iliren Entgelt, frey, sicher 
2U halten und so offt es die noth Erfordern vOrde mit dem 
Rechten zu vertreten und also Bey difiem obbenannt verkauften 
Hoff nnd GrUndten alfi einem rechtmefiigen Kauff in allweg 
zu manutenieren schuldig und verbtlndet seind Alles Treulich 
ohne Gefahrde, auch bey Verbttndung deii allgemainen Lands* 
schadenbunds in Steyer. Urkundt dessen Unlier Hieranhangend 
angeborne Wappen Insigtllen. Beschehen Mahrburg nach Christi 
unfieres ErlSfiers und Seligmacherfi gnadenreicher Geburth den 
30. May 1664 Jahres. 

(Na zunanji strani: )Kauffbrieff Ober den Freyhoif zu 
Sgockendorf.) 

Poleg izvirnika ima Pesek tudi prepis, ki je zelo star, a 
se ne vjema v vsem z izvirnikom. o. Majcen. 



Književna poročila. 

v. Zahn, Styriaca. Gedrucktes u. Ungedrucktes zur stelcrm. 
Oeschichte u. Culturgeschlchte. 3. zv. Gradec, 1905. 

Epizode in odlomki iz vseh dob in vseh delov zgodovinskega 
življenja Štajerske polnijo to knjigo, posebno pozornost slovenskega 
občinstva pa vzbuja črtica >Wie die Deutschen kamene (sir. 1—20). 
Glavne točke iz te razprave so ; 

Trgovec in blagovestnik sta spletala prva kulturno skupnost 
med Slovenci in Nemci. Za njima je prišla, kakor povsod, vojna 
sila in ustvarila prvo, sicer še precej ohlapno državno pravno zvezo 
<z Bavarci), ki se niti po avarskih zmagah Karola Velikega ni utrdila. 



.y Google 



Književna poročila. 175 

Po obdunavskih pokrajinah so Franki seveda nadaljevali že pričeto 
kolonizacijo in ustanovili mejno grofovino, celo po Gornji Panoniji so 

se razkropili nemSki naseljenci; toda Štajersko in KoToiko sta se izprva 
samo podredili oemSkemu protektoratii, kakor se izraža Zahn po modemi 
analogiji. Se le sredi 9. stoletja se je tukaj pričela kolonizacija in zna- 
čilno za prijazne razmere obeh narodov je, da so bili spočetka večinoma 
Slovenci, katerim je polaril frankovski kralj bogata posestva iz svojega 
ozemlja (potomci enega izmed teh obdarovancev so bili grofi PfannberSki). 
In to mirno sosedstvo Slovencev in Nemcev spričujejo tudi odlična 
mesta, ki so jih zavzemali nekateri Slovenci Se v 10. stoletju. NemSko 
priseljevanje pa, ki je pustilo še v 9. stoletju samo pičle sledove, je 
potem naraščalo do II, stoletja: predvsem solnograSki, brizniški, bam- 
berSki, briksenski £koli in bavarski plemcnitniki so prepregati redko ob- 
ljudeno slov. ozemlje do Drave z gostimi nemškimi naselbinami svojih 
podložnikov ; kajti vcleposestvo je koloniziralo naSe pokrajine, za malega 
svobodnega kmeta ni bilo mnogo prostora, ta itak ni bil kos ogrom«i 
gospodarski nalogi. Na koncu članka navaja Zahn kot ilustracijo razno- 
rodnosti tph priseljencev kolonizacijo KainaSke doline. Cesarjeva milost 
jo je naklonila bavarskim Welfom, a ti so kmalu potem podelih ves 
okraj v fevd Štajerskim mejnim grofom. Ali že v tej kratki dobi so pri- 
vedli, kakor kažejo krajevna imena, iz saksonske in bavarske Vojvodine 
podložnike na štajerska posestva. Tako nadomeščajo krajevna imena 
listinska poročila in zato bo £e le jezikovno raziskavanje dognalo, koliko 
raznorodnih življev se je stekalo na štajerskih tleh, dokler ni združila 
gospodarska in politjčna enotnost vseh prebivavcev v narodno celoto. 
Hkratu bomo tudi spoznali, da se niso samo Slovenci potapljati med 
Nemci, ampak da so si obratno i Slovenci narodno prilagali nemšk« 
sosede. Zakaj kakor so izginile n. pr. kompaktne bavarske in tirolske 
naselbine na kranjskih posestvih brizniških Škofov, tako se je izvršil isti 
proces gotovo tudi drugod. 

Naposled je omeniti dvoje stvarnih pomot, namreč da se Slovani 
niso razprostirali nepretrgano od Belta do Adrije in da liiso še le Cehi 
predrli te plasti, ampak Čehi so bili, kakor Slovenci, samo en val v plimi 
slovanskega morja, ki je vdrla za odhajajočimi Germani. Istotako bi 
hoteli popraviti nazor, ki skuša vzporejati frankovsko-bavarske vojske 
z žotniiji 17. stoletja in iz tega razlagati kolonizacijo Gornje Panonije 
po avarskih vojnah. Žolnirji, ki jih je spremljala vsa rodbina v vojno, 
so lahko ostali po končanem boju, kjerkoli se jim je zijubilo. Toda 
frankovski bojevniki niso bili vojaki po poklicu, ampak vojaška dolžnost 
je težila vse svobodne posestnike, nje je klicalo domače ognjišče zopet 
v domovino, njih ni mogla spremljati žena Ž otroci in zato tudi ne mo- 
remo govoriti o vojaSki kolonizaciji v frankovski dobi. 

LJ. H. 



.y Google 



176 časopis za zgodovino in narodopisju. 

Dobllngcr Hax: HieroDyinus Heglsers Leben und Werke. 
(Mitteil. d. Inst. f. Ost. Geschichtsf. XXVI. B. 3. H. Innsbnick. 1905. 
p. 431-478J. 

Nikakor ne gre, da bi prezirali to razpravo, prvič, ker je Megiserjevii 
delovanje segalo precej v književnost Štajerske dežele ~ slavni poligloi 
je bil v najožji dotiki tudi s slovenskimi reformatorji, drugif, da po- 
praiimo, opiraje se na to najnovejšo preiskavo, mnogo pomot, ki so 
v dr, Glaserjevi (Zgodovini slov. slcvstva.i 

Pisatelj naglaSa tesno zvezo avstrijskih zlasti južnih dežel znemikimi 
vseučilišči v reformacijski dobi in pospeSevanje tiska v Gradcu in Lincu. 
Nato opisuje: 1. Me);iserjeva mladostna leta in študije v TUbingu i. dr.: 
2. njegov rektorat v Celovcu: 3. pregnanstvo v Frankobrodu, Lipskem 
in Geri; 4, pripoveduje o njegovi smrti v Lincu: 5. o njegovih potomcih 
in zapuSCini in 6. o književnem delovanju in njegovih delih. 
^ Iz spisa zvemo, kar Se doslej ni bilo znano, da je bil Megiser v 
Tubingu na vseuCiliSCu tovariS in prijatelj Dalmatinov in obeh Trubar- 
jevih sinov. To prijateljstvo je bilo za njegovo bodočnost velikega po- 
mena; začel se je že ondi zanimati za slovenski jezik in ljudstvo slo- 
venskega ozemlja. Nasproti dr, Glaserju se mora poudarjati, da je bil, 
preden je Sel v Padovo, zasebni učitelj v Ljubljani pri rodbini Kisi pl. 
Kaltenbrunn (Hans Kisi je jako pospeSeval izdajo slov. biblije, ki je 
izSla v Tubingu). Še le leta 1582. je £e1 v Padovo, in malo potem je bil 
učitelj Stubenbergovih sinov; od 1588. do 1589. 1. je prepotoval južne 
dežele (Italijo do Napolja, Sicilijo in Malto). Leta'l589. (ne pa 1590-1591, 
kakor piše Mam) se je naselil v Gradcu, a že lela 1590. je odpotoval 
iz tega mesta. 

Velcvažno pa je za slovensko slovstveno zgodovino, da se popravi 
Glaserjeva trditev, Če S, da se je pečal znaSim jezikom morda 
najbolj kot ravnatelj v Celovcu, kajti v njegovem slo- 
varju se nahaja posebno ronogo koroških besed. To poročilo 
se ne ujema z dejanskim položajem, kajti njegovo delo >Dtctionarium 
quatuor linguarumi je izšlo v Gradcu pri Felberju leta 1592., a Megiser 
je nastopil službo v Celovcu Se le leta 1593., kjer je ostal do leta 1601. 
S temi podatki se torej ne strinja niti Glaserjevo poročilo, ki pravi, da 
je opravljal službo ravnatelj sko na evangeljski deželni gimnaziji v Celovcu 
od 1. 1590. do 1591., niti Marnovo. ki določa to dobo na 1. 1592.— 1598. 
Po zanesljivo dognanih letnicah bi smeli le trditi, da se je priučil slo- 
venščine, katero je vporabil v >Dictionarium<, občuje s tovariSi v TU- 
bingu, nadalje na Kranjskem in mogoče tudi na Štajerskem. iDictiona- 
rium* so izdali v 3 izdajah, drugikrat 1. 1608. v Frankobrodu, tretjikrat 
I. 1744. v Celovcu. 

Svojim prijateljem v TUbingu je dopisoval, ko je bil v Celovcu. 
Za naSo slovstveno zgodovino je posebno imenitno dejstvo, da so leta 



.y Google 



Književna porvčila. {77 



1595. le z njegovo pomotjo pripeljali na vozeb v 21 velikih sodih Čez 
Avgsbur^ v slovenske dežele Trubarjeve slovenske postile, katere je 
izdal po smrti očetovi sin Felicijan. Skrili so jih v celovškem Šolskem 
poslopju in odondod so romale po celi Sloveniji. 

Megiser je kaj oprezno postopat v Celovcu, zato je zapustil to 
mesto Se le 1. 1601., dasi so ga že začeli siliti iz dežele I. 1898. Živel 
je potem v Frankobrodu, bil le kratko fasa provizorični učitelj vLipskem 
in pozneje zasebnik v Geri. V Line je bil poklican 1. 1613., kjer je umri 
h koncu novembra leta 1619.; tudi v tem se moti dr. Glaser, pišoč po 
Mamu, da je »umrl leta 1616. na potovanju v Linc.< 

Megiserjevih del poznamo 42 v 58 izdajah, izmed teh navajamo 
Se »Thesaunis polyglottus<, prva izdaja 1. 1603. v Frankobrodu; druga 
1. 1613. istotam in pa >Annales Carinthiae« iz 1. 1612. Ta knjiga se na- 
naSa tudi na Štajersko zgodovino; vporabljal je za vir tudi celjsko kro- 
niko. Koliko je zajel iz nje, hočemo razjasniti ob drugi priliki. 

Za podatke, ki so važni za naSo slovstveno zgodovino, smo pi- 
satelju lahko hvaležni; prepričani smo, da so istiniti, ker je vestno 
predelal obsežno gradivo. ^ j^^^^^ rerstovSek. 

Pimat Makso: Ivan V^jkhard Volvozor, slavni kranjski 
zgodopisec. Življenjepis. Koledar Dnižbe sv. Mohorja. 1905. Str. 65—72. 

^odovinski spisi v koledarju Družbe sv. Mohorja imajo namen, 
med SirSimi sloji slovenskega naroda vzbujati zanimanje za zgodo- 
vinstvo. Da se doseže ta hvalevreden namen, je treba s previdno in 
spretno roko izbrati gradivo in ga uspodobiti tako, da lahko umeje spis 
pretežno Število družbenikov. Nekateri pisatelji, ki zalagajo družbo z 
zgodovinskimi in zemljepisnimi spisi, mislijo, da je to kaj lahko delo. 
Marsikateri veleučeni pisatelj zna eksatno izvajati najtežavnejše dedukcije, 
Ce pa hoče načrtati podatke strogo znanstvene razprave v poljudni 
obliki, se mu koj Upre pero I 

Gospod Pimat ni veliko izbiral, ampak je uporabil gradivo, ka- 
koršno mu je nudila predloga. Zato se nahaja v spisu mnogo stvari, ki 
so namenjene bravcem znanstvenega časopisa, ne pa pretežni večini 
udov družbe sv. Mohorja. Kaj pomenja ime Ranke v zgodoznanstvu, to 
vedo dobro g. Pimat in drugi strokovnjaki, a drugo vpraSanje je, ali 
vedo ceniti tudi SirSi krogi družbenikov častne besede, s katerimi za- 
četnik nove zgodopisne metode povdarja verodostojnost ValvazorjevUi 
poročil. Letnica (1816) Bankejeve smrti je pač tiskovna pomota. 

Nadalje je med znanstvenimi pisatelji, tudi Če izdajajo poljudne 
spise, lepa navada, da navajajo na primernem mestu vire in pomožn* 
spise. Kdor prepiSe ali prestavi skoro doslovno cele strani, temu se 
spodobi, da pod Črto ali drugod kratko omeni pravega avtorja. Na to 

12 



^dby Google 



178 Čaaopis ta zgodovino in na rodop isje. 

dolžnost bi bil poročevavec književocga odseka lahko opozoril ali pisa- 
telja ali družbeni odbor. 

Suum cuique! Lj. Hauptmann. 

Uciič dr. Fr.: O izvoru Vrazova „Babjepa klaoca". Zagreb 
1904. G. dr. Fran IleSiC je priobčil v 4. knjigi »Gradje za povijest 
književnosti hrvatskei razpravico, v kateri razmotruje, v katero dobo 
spada dogodek, ki ga opeva Vraz v »Babjem klancu« in koliko od- 
govarja zgodovinski resnici, kolikor gaje pa pesnik izpremenil in izkitil. 
Posledek njegove raziskave je, da ta dogodek ne spada v 1. 1664, ko bi 
bili Turki po bitki pri Sv. Gothardu zablodili v Slov. gorice, kakor to 
razlaga Danjko v svojih kronikah. Tudi !. 1683. niso Turki doSli v Slov. 
gorice. Sploh pa Vraz ni mislil na Turke, ampak na ogrske vstaje iz 
Sp. Lendave. Bodisi da je Vraz povzel dogodek iz kronik ali iz ljud- 
skega pripovedovanja, toliko je s pesniško slobodo spremenil pripovest, 
da je mesto Turkov vzel Madžare, ker to je bilo bolj aktualno. Sicer 
se pa to vjema z zgodovinsko resnico, ■ ker so ogrski vsIaSi pogosto 
plenili po naših krajih pomešani s Turki. NajhujSe so razsajali 1. 1605. 
in 1704. Zgodovinsko jedro pripovesti je, da je sovražnik bil res poražen 
v klancu pri Jeruzalemu in da so ga žene premagale. 

V 162, knjigi >Rada< je pa isti pisatelj priobEil zanimivo studijo 
..Hrvatski utjccaji u starim isto č do - Štajerskim tekstovima", 
ki je tudi izSla v posebnem odtisku. Pod »istočno-Stajerskimc na- 
rečjem razumeva gospod pisatelj govorico ptujskega, ljutomerskega 
in ormoškega okraja ter opozarja na hrvaško - kaj kavski vpliv v sle- 
dečih spomenikih: t. vel i ko nedeljska prisega iz leta 1570., katero je 
priobčil M. Slekovec v >Iiv. muz. druuStva za Kr.. 1. 1898; 2. tožba 
Sredi£čanov proti ormoškemu graščaku iz 1.1648, priobčil M. Slekovec 
v >Kresui t. 1882; 3, odlomek slovenskega prevoda evangelija, naSel 
M. Slekovec v Ljutomeru in priobčil »Dom in Svet« na platnicah 1. 1896 ; 
4. pravila bratovSčine sv, Florijana v Središču iz 1. 1705, sedaj prvokrat 
priobčena; 5. oporoka Miha Modrinjaka iz 1. 1713. tudi prvikrat objav- 
ljena; 6. dve sredi£ki prisegi iz 18. stoletja, priobčeni že v iKresuf 
1. 18B2; 7. prošnja Matija Čoliča na središkega župana iz 1. 1776, sedaj 
prvič izdana; 8. pismo ormoSkega graščaka središkemu županu iz 1. 1643, 
priobčeno že v »Slov. Gospodarju* i, 1879; 9. v dodatku je priobčena 
oporoka Nikolaja Starega, ki je bil rojen v Središču in je umrl kot 
župnik v Bisagi v Zagorju 1. 1731. 

S to razpravo je g. dr. Ilešič podal znaten donesek k poznavanju 
kulturnih odnošajev med HrvaŠko in štajerskimi Slovenci v prejSnjih 
stoletjih. F. K. 

Martič Grga. Zapamčei^a (1819— 1878). Po kazivanju avkrovom 
zabilježio Janko Koharič. U Zagrebu, Nakladom Gjure Trpinca 1906, 
119 str. Cena 1 K 60 h. 



.y Google 



Društvena poročila. 1 79 

Dne 30. avgusta 1905 je umrl v samostanu KreSevu v Bosni v 
visoki starosti 8>1 let junaSki bosenski >Hoiner<, franCiSkan Grga Martič, 
pesnik »Osvetnikovt, ki je igral v svoji domovini važno ulogo, ko se je 
sredi 19. veka pripravljala okupacija Bosne in Hercegovine. 

2e I. 1901.. je poslalo druitvo hrvatskih književnikov pokojnega 
profesorja dubrovniške gimnazije Janka Kohariča v KreSevo, da čuje iz 
ust Martiča samega njegove spomine. Koharič je stenografiral, potem 
stenogram prepisal, a J!a tisk priredil je Martiteva »Zaporačenja« (Spo- 
mine dr. Ferdo Šiši6. 

V pet oddelkov je razdelil ŠiSii Martičeve memoarje. V prvem " 
oddelku pripoveduje osobito o odporu bosanskih velikaSev zoper reforme 
sultana Mahmuda II. (1826). v drugem o strahu pred »panslavizmomc, 
ki je vsled dogodkov 1. 1848. prevzel porto (usodo frančiSkana Jukiča), 
v tretjem o poturfenem Hrvatu Osman paSi (1860—1869), v Četrtem o 
početku vstaje h ercego vinske, v petem o okupaciji sami; Hartič je bil 
med tistimi Bošnjaki, ki so se Sii takrat poklonit naSemu cesarju. 

Knjiga daje literarnemu zgodovinarju ozadje Martičevega pesniš- 
kega delovanja in je zato zanj baji tako zanimiva kakor za pravega 
^odovinarja. Mamoaiji sicer zro dogodke v subjektivni luči, a so baS 
radi tega in pa radi epizodnega značaja cesto ugodno Ctivo. F. I, 

Popovič Pavle, Piipovetka o devojci bez niku. Študija iz 
srpske i jugoslovenske književnosti. Nagradjeno iz fonda D-ra Ljubo- 
mira Radivojeviča. Beograd. I9O5. 8°, 123 str. Cena 3 dinara. 

Pripovedka o kralju, ki hoče vzeti svojo hčer za ženo, se nahaja 
v srednjeveški francoski, tatinski, italijanski, Španski, nemSki, angteSki 
in grSki književnosti in jo Je literarna zgodovina za te jezike že mnogo 
obdelovala. Pavle Popovič, profesor na vseučilišču belgradskem, jo je 
T pričujočem delu obdelal oziraje se na staro jugoslovansko, osobito 
srbsko literaturo. Na str. 109.— 113. navaja tudi, kar je zasledil sHčnega 
v slovenskih pravljicah. F, I. 



Društvena poročila. 

Poroča društveni tajnik. 

1. Odborova seja dne 3. januarja 1905. 

J^fcavzoči: predsednik dr. P. Turner, podpredsednik ravn. 
Ji^fc H. Schreiner, tajnik prof, Fr. Kovačič, urednik prof, 
A. Kaspret, blagajnik dr. R. Pipuš, g. Mat. Ljubša, 
dr. K. Vrstovšek, g. J. Vreze, g. G. Majcen. 

Sklene se, ravnatelju deželnega arhiva in velezasluž- 
nemu štajerskemu zgodovinarju g. Josipu pl. Zahnu povodom 



.y Google 



180 Časopis la zgodovino in narodopisje. 

njegovega umirovljenja poslati pismeno zahvalo za postrež- 
Ijivost in usluge, ki jih je storil kot ravnatelj domaČim zgodo- 
vinarjem. 

Blagajnik položi račun za 1. 1904, ki se glasi: 



A. Dohodk 




B. Izdatki 






K v 




K v 


Prebitek iz 1. 1903 . 


747 68 


Izkopavanje starin . 


19 60 


Doplačana udnin a za 




Nakup starin . 


40 - 


1. 1903 .... 


5 - 


» knjig . . . 


13 - 


Doneski čl. za 1.1904 




vezava knjig . . . 


66 60 


a) dosmrtnih . . 


200 — 


Tisek 1.— 2. snopiča 




b) letnih .... 


1353 10 


»Časopisa« . . . 


486 70 


c) podpornih . . 


23 50 


Tisek 3.-4. snopiča 




Predplačana udnina 




»Časopisa« . . . 


499 30 


za 1. 1905 . . . 


105 -^ 


Ponatisi 


31 50 


Naročnina za »Časo- 




Pohištvo .... 


78 10 


pis* 


21 20 


Poslovne tiskovine in 




Kupnina za prodane 




poštnina .... 


256 08 


knjige .... 


38 90 


Postrežba .... 


20 83 


Obresti 


17 03 


Skupaj 


1511 71 


Skupaj 


2511 41 






Ako se oc 


dohodkov . . 2511-41 K 




odštejejo stroški 


. . . 1511-71 . 






ostane . 999-70 K, 




katera svota je naložena deloma v mariborski posojilnici, 



deloma v c. kr. poštni hranilnici. 

Pregledovalci računov so račun pregledali in podpisali, 
zato ga odbor odobri in blagajniku izreče zahvalo. 

Nakup starin v znesku 40 K se naknadno odobri. 

Z ozirom na pičla gmotna sredstva se določi sotrud- 
nikom pri »Časopisu« pisateljska nagrada 32 K za tiskano 
pelo, le v posebnih slučajih se sme z izrecnim dovoljenjem 
odborovim ta svota prekoračiti. Na to se sotrudnikom 1. 1904 
razdeli nagrade 600 K. 

Sklene se, 1. 1905 izdati tudi 1. zvezek poljudne »Zgodo- 
vinske knjižnice« in sicer navod za kronike, katerega je 
sestavil odbornik Matija Ljubša ter ga pr^ledali gg. Ant, 
Kaspret, Fr. Kovačič, A. Stegenšek. — Na predlog tajnikov 
se sklene tudi sestaviti in izdati seznamek vseh Člankov v 
slovenskih listih, ki se tičejo spodnještajerske zgodovine. 
Delo prevzame prof. dr. K. Vrstovšek. 



.y Google 



Društvena poročila. 181 



Zaradi društvenih prostorov se sprejme predlog dr. R. 
Pipuša, naj se vloži pismena prošnja na ravnateljstvo mari- 
borske posojilnice, da v Narodnem domu društvu brezplačno 
ali vsaj za nizko ceno odstopi nekaj prostora, ker ima Narodni 
dom namen, da imajo v njem zavetje domača kulturna pod- 
jetja. — Dalje se sklene, spopotniti v društveni knjižnici 
razne publikacije graškega historičnega društva in v doma- 
čih listih objaviti prošnjo na slovenske pisatelje, da poklo- 
nijo društveni knjižnici po eden izvod svojih publikacij. 

Spomin SOOletnice rojstva slavnega humanista Silvija 
Piccolomini se sklene proslaviti s posebnim predavanjem, za 
katero se naprosi prof. g. dr. A. Medved, 

2. Odborova seja dne 14. februarja 1906. 

Navzoči : podpredsednik s. Schreiner, prof. Kaspret, 
prof. dr. Vrstovšek, g. Majcen, dr, Pipuš, prof. KovačiČ, prof. 
Stegenšek. Mesto zadržanega predsednika predseduje g. H, 
Schreiner, Na znanje se vzame zahvalno pismo J. pl. Zahna, 
ki gaje bil doposlal društvu. K društvu je pristopilo 23 novih 
rednih udov. Deželni zbor je podaril društvu za 1. 1905 pod- 
pore 200 K, Sklene se, tudi na c. kr, učno ministerstvo vlo- 
žiti prošnjo za podporo. Ponudba »Styrie* za tiskanje »Časo- 
pisa* se odkloni in sklene, da se iČasopisi tiska še naprej 
v Cirilovi tiskarni. Sklene se. da društvena poročita pridejo 
vsa skupaj v zadnji zvezek »Časopisa, k Glede »Zgodovinske 
knjižnice* se še določijo nekatere formalnosti in sklene, da 
se tiska 1. zvezek v 1000 izvodih. 

3. Odborova seja dne' 9. julija 1905. 

Navzoči gg.i dr. Turner, H. Schreiner, dr. Vrstovšek, 
prof. Kovačič, G. Majcen, A. Stegenšek. Predsednik poroča, 
da je pri ravnateljstvu posojilnice osebno posredoval zaradi 
prostorov v Narodnem domu in da je posojilnica voljna dati 
prostore, ne pa tako gostilniški konzorcij. O tej zadevi se 
razvije daljša debata ter koncem priporoča prof. KovaČič, 
naj se popularizuje ideja južnoštajerskega narodnega muzeja 
ter v ta namen zbirajo doneski in izdajo posebne razglednice. 

Za »Zgodovinsko knjižnico* je sprejet naslednji načrt; 
I. oddelek: pomožna histor. znanstva; II, oddelek: gospo- 
darska zgodovina; III. oddelek: politična zgodovina; IV. od- 
delek: kultumo-literama zgodovina, 

G. H, Schreiner predlaga, naj bi sedaj začel delovati 
odsek za krajepisni slovar in priporoča, naj se Južni Stajer 



^dby Google 



182 

razdeli v 6 skupin, ki bi se opisale prirodoslovno, krajepisno 
in zgodovinsko. Natančneji načrt se prepusti dotičnemu 
odseku. 

Pohvalno se vzame na znanje, da je preč. gosp. Lovro 
Herc, stolni prost lavant., poklonil društveni knjižnici vse 
letnike »Slov. Gospodarja*; ker pa so nekateri bili nepopolni, 
je dotične kupil tajnik od posestnika Fr. Juga v Sestržah 
pri Šmarju. Ta nakup se odobri. 

Ob smrti biskupa Strofimajerja je društvo brzojavno 
izrazilo svoje sožalje jugoslovanski akademiji v Zagrebu, ki 
je društvu izrekla za to tudi zahvalo. Na znanje se vzame 
pristop dveh novih rednih udov in razna darila za muzej in 
knjižnico. 

Glede občnega zbora se sprejme predlog tajnikov, da 
se vrši v Celju meseca oktobra ter se na dnevni red posta\T 
predavanje o celjskih grofih in njih razmerju do jugoslo- 
vanskih dežel, poročilo o smotru in delovanju »Zgodovin- 
skega društva* in pa slučajnosti. 

Sprejme se tudi predlog, naj bi se v Mariboru prirejala 
zistematična predavanja o domači zgodovini ter se za to 
oglase prof. dr, Vrstovšek, G. Majcen in prof. Stegenšek. 

4. Predavanje v Mariboru, 

Dne 23. sept. t. 1, je predaval v mali dvorani Narod- 
nega doma v Mariboru prof. dr. K. Vrstovšek o dr, Matiji 
Prelogu (kulturno-zgodo vinska in životopisna črtica). Začet- 
kom je poudarjal predavatelj važnost životopisnih črtic, ki 
so naravnost zgodovinsko-kultumega pomena, in se je opiral 
za razne podatke svojega predavanja na dnevnik, katerega 
je pisal dr. Prelog 1. 1843. V njem opisuje Prelog svoja mla- 
dostna leta, ki zanimajo tem bolj, ker vpleta razne dogodke 
svoje mladosti in natanko opiše ljudske šege, navade, šolstvo 
in druge strani kmečkega življenja zlasti iz bližnje okolice 
rojstnega kraja Hrastja, kjer se je rodil 27. sept. 1. 1813. 
Spomini segajo v začetek 19. stoletja, ker navaja natanko 
tudi življenje svojega kmečkega očeta. Zlasti so poučni podatki 
o tedanjem šolstvu na deželi in v bližnjih trgih in mestih 
n. pr, pri Sv. Križu, pri Kapeli, v Radgoni, Cmureku, Varaž- 
dinu in Gradcu, kjer se je šolal Prelog. Vseučilišče je študiral 
na Dunaju in bil promoviran doktorjem zdravilstva 15. junija 
1. 1841, 

Nameraval je mladi doktor ostati na Dunaju, toda njegov 
sestric Anton Missia, bogoslovec 3. leta, gaje 1. 1842. ob 



.y Google 



Društvena poročila. -(83 

svoji primiciji zvabil v domovino ; naselil se je v Ljutomeru, 
kjer je prestal mnogo bridkega, zlasti 1. 1848. Zanimivo je 
predavatelj pojasnil njegovo stališče nasproti ilirizmu in razvoj 
njegovega političnega mišljenja s pismi, katera je pisal Prelog 
Stanku Vrazu. Leta 1848. je dr. Prelog preprečil v Ptuju 
volitev državnega poslanca za Frankobrod in pregovoril 
volilce, da niso odposlali v ta zbor nobenega zastopnika. 
Velika nevarnost mu je pretila meseca avgusta istega leta; 
napadli so njega in slovenske dijake tržani; moral je bežati 
in zapustiti Ljutomer. Do 1, 1849. je bil v Veržeju, kjer je 
videl bitko cesarskih vojakov z Mažari. Čez leto dni se 
naseli v Mariboru, kjer je ostal do svoje smrti 27. januarja 
1. 1872. 

Prelogovo delovanje v Mariboru je spojeno z narodno 
probujo, ki se je širila iz tega mesta po Spodnjem Stajerju. 
Bil je steber mariborske čitalnice, ki je bila zlasti v tej dobi 
torišče slovenskih rodoljubov, bil je pozneje vnet in delaven 
odbornik katoliškega političnega in katoliškega tiskovnega 
društva in deželni poslanec za ljutomerski okraj. 

Največ zaslug si je pridobil za probujo spodnje-štajerskih 
Slovencev z ustanovitvijo »Slovenskega gospodarja« 1.1867. 
Prof. Vrstovšek označi Preloga kot najidealnejšega urednika, 
povdarjajoč njegove vrline, njegov neustrašen nastop povsod, 
kjer je bilo treba braniti pravice slovenskega jezika in slo- 
■ venskega naroda. Predavatelj je vpletal tudi zgodovinske 
črtice »Gospodarja* samega, podal natanki razvoj tega lista 
in naštel posamezne pisatelje in ukovite članke iz prve 
dobe. Konečno še pojasni ostalo Prelogovo pisateljevanje, 
popravi nekatere pomote Jurčičevega in Trstenjakovega živ- 
ljenjepisa o Prelogu in konča svoje predavanje s pozivom 
na uredništvo »Slov. Gospodarja«, da se spominja ob 401et- 
nici svojega lista svojega ustanovitelja in prvega urednika. 

5. Občn) zbor dne 22. oktobra 1905 v Celju. 

Predsednik pozdravi mnogoštevilno občinstvo, rekoč, 
da si društvo šteje v čast, da ima priložnost predstaviti se 
celjskim rojakom ter zborovati v tako znamenitem zgodo- 
vinskem mestu. 

Na to predava dr. K, Vrstovšek o celjskih grofih' 
in njih razmerju do jugoslovanskih dežel. Po 



' Njegovo predavanje je priobCil »Narodni koledar« v Celju, »Zg. 
dr.i ga je aHo ponatisniti v posebnih izvodih, bi se dobivajo pri »Zg. 
dr.< po 10 v, po pogtt 13 v. 



.y Google 



kratkem uvodu o pomenu celjskega mesta v rimski dobi je 
govornik kratko orisal zgodovino graščakov v Sav. dolini 
m potem prestopil na celjske grofe. Sreča jim je bila mila, 
da so se v kratkem povspeli do velikanske moči. Vsled tega 
so se prevzeti, postali brezozirni in okrutni, kar je bila njih 
poguba. Njih obsežno ozemlje je tvorilo posebno celoto ter 
spajalo Hrvate in Slovence. Bili so v krvni zvezi z bosan- 
skimi in poljskimi kralji ter s cesarsko habsburško rodovino. 
Doba celjskih grofov je za Jugoslovane večje važnosti 
nego rimska; njih zgodovina je obširna in znana, treba je le 
opozarjati na razmerje tega rodu z Jugoslovani in naglasa ti, 
da je dospel ta neznatni rod Žovneških gospodarjev iz tako 



ravno med Jugoslo' 
je imetje z marljivostjo, 
o, kupujejo gradove ah 
jo in plenijo s slavoblep- 



malega početka do tolike mogočnosti 
Začetkoma širijo ti gospodarji svoje 
neumorno delavnostjo in vztrajnostjo 
jih podedujejo, a zadnji knezi ropajo 

nostjo in poželjivostjo brez konca in kraja. Leta 134K jih 
je povzdignil cesar Ludovik IV. v grofovski stan; pozneje 
so bili bani slovenski, bani hrvaški, postali so ogrski baroni 
1, 1430., cesar Sigismund jih je poknežil, in zadnji Celjan 
UIrik je bil kraljev namestnik v Avstriji in celo na Ogrskem. 
Ko je bil na višku svoje slave, so ga ubili Ogri 1. 1456. v 
Belgradu. Ž njim je propadlo tudi celjsko gospodstvo. Zlasti 
je mnogobrojno občinstvo z zanimanjem poslušalo govomi- 
kovo razmotviranje o stremljenju Celjanov na jugu in pa 
njegova izvajanja o idealni državi, kakor so si jo nameravali 
ustvariti Celjani, ker bi jo tvorilo le eno, jugoslovansko 
pleme. Taka država bi bila tedaj vplivala na ves razvoj srednje- 
evropskih dežel. Sledovi Celjanov se poznajo le še na raz- 
valinah in pa v pripovedkah in pesmih, katere hrani slovensko 
slovstvo. 

Po predavanju je poročal društveni tajnik o smotru in 
delovanju »Zg, dr.* Društveni delokrog se razteza na dve 
stroki; zgodovino in narodopis. Z ozirom na naše dejanske 
razmere mora društvo gojiti obe stroki v dvojni smeri: znan- 
stven o-strokovno in poljudno, da popularizira znanstvene 
posledke. Znanstveno obdeluje domačo zgodovino »Časopisi, 
katerega redni udje dobivajo zastonj. Tiska se v 700 izvodih. 
Kritika se je o njem sploh pohvalno izrazila. 

V poljudni smeri je letos društvo začelo izdajati »Zgodo- 
vinsko knjižnico.* Pred vsem hoče društvo s to knjižnico 
vzbuditi zmisel in zanimanje v širjih slojih za domaČo zgodo- 
vino ter podati tudi potrebna navodila. Ni dovolj, da se pre- 



^dby Google 



DruStvena poročila. 185 



iskujejo dogodki minulih Časov, ampak skrbeti moramo, da 
tudi potomst\'u zapustimo spomine naših časov. Zatorej se 
je odbor odločil, izdati najprej navodilo za sestavljanje kronik. 
Knjižica se je tiskala v Celju v 1000 izvodih. Cena je nena- 
vadno nizka (20 v), da bi se tem bolj razpečala. Prvi od- 
delek bo obsegal pomožna zgodovinska znanstva kakor: 
navod o prazgodovinskih izkopinah, navodilo za arhive, heral- 
diko, navodilo za narodopis i. t. d. Drugi oddelek bo v 
poljudni obliki obravnaval gospodarsko zgodovino, tretji poli- 
tično, četrti kulturno in literarno. 

Odbor se že dalj časa peča s tretjo znanstveno publi- 
kacijo, to je krajepisni slovar, kjer bi se kratko pa jasno 
opisala cela Južna Štajerska v zemljepisnem, zgodovinskem, 
narodopisnem, naravoslovnem oziru, razložil bi se postanek 
imen i. t. d. Ker pa nekaj stičnega pripravlja Matica Slo- 
venska, Še ta stvar ni dozorela. V daljni bodočnosti še čaka 
društvo objavljanje arhivalnega gradiva, zgodovina posa- 
meznih župnij in občin i. t. d. 

Poročevalec našteje tudi predavanja, ki jih je društvo 
doslej priredilo in s katerimi skuša v občinstvu pospeševati 
poznavanje domače zgodovine. Glede knjižnice opozarja poro- 
čevalec na resolucijo lanskega občnega zbora: »Vsi rodo- 
ljubi se prosijo, da svoje knjige in zbirke, zlasti zgodovinske,' 
za slučaj smrti prepuste društvu, ker se le prepogostoma 
take reči pozgube ali pridejo v nepoklicane roke*. 

Rednih udov je doslej 305, izmed teh nam je od lan- 
skega občnega zbora smrt ugrabila štiri in ti so: Dr. Jernej 
Glančnik, odvetnik v Mariboru, Ferd. Majcen, gimn. prof. v 
Ptuju, dv. sv. dr. Gregor Krek, c. kr. vseuč. prof. v p. v 
Ljubljani, Josip 2ičkar, državni poslanec in dekan v Vidmu, 
Trije udje so pa naznanili izstop. 

Kar se tiče narodopisa, ki tudi spada v delokrog »Zg. 
dr.t, se doslej ni moglo kaj posebnega storiti, ker je še pri 
nas v tem oziru premalo zanimanja. In vendar je ta stroka 
ravno za nas silno velike važnosti. Naše ljudstvo je treba 
proučevati, in ko spoznamo ljudsko dušo, se na podlagi teh 
rezultatov mora zasnovati dobro premišljena politična taktika, 
javna vzgoja, izobrazba in socijalna organizacija, Ako naše 
slovensko yudstvo primerjamo s Hrvati, Cehi, Nemci, Mad- 
žari in Italijani, opazimo, da pri nas (zlasti na Štajerskem) 
primeroma najhitreje gine narodna noša, narodna pesem in 
pripovedka, narodne šege in razne patriarhalne institucije. 
Češko ljudstvo je gotovo izmed prvih, kar se tiče izobrazbe, 



.y Google 



1 86 __ — _ _^ 

pa vendar se mnogo bolj drži svojih očetovskih običajev, 
slično Madžari in Italijani, naš Človek pa postane kar Čez 
noč v noši in običajih kozmopolit. Prav dobro so pa že etno- 
grafi opazili, da je opustitev narodne noše in domaČih obi- 
čajev v ozki zvezi z zatajenjem narodnosti in celo vere. 

Med germanskimi in romanskimi narodi je narodopisja 
že silno napredovalo, med Slovani so pa v tem oziru zlasti 
Čehi vzor. Pojdimo torej v šolo k Cehom in proučujmo svoje 
ljudstvo! Zanimati nas mora cel človek, opazovati moramo 
njegov tip, postavo, mišljenje in Čutenje, pravne in nravne 
nazore, njegovo bivališče in delo, njegjove igre in zabave, 
njegovo lepotičje, način življenja ob delavnikih in praznikih, 
zanimati nas mora vsaka vas, vsaka okolica, vsak okraj. 
Tako spoznamo sestavine narodove kulture ter njene solnčne 
in senčne strani. Ni se treba sramovati in prikrivati, Če naj- 
demo pri tem tudi tuje elemente, saj noben narod nima Čisto 
samosvoje kulture, ki je občečloveško delo, ampak narodo- 
pisca zanima, kaj je kateri narod od svojega doprinesel k 
občni kulturi, odkod in po kateri poti je dobil tuje primese, 
kako si jih je asimiral. Za nas štajerske Slovence bi bilo na 
primer sila zanimivo zbrati in popisati one elemente, v katerih 
se ob narodni meji ločijo Slovenci od Nemcev, in kaj so 
dobili eni od drugih. Narodopis tudi nikakor ni mrtev pred- 
met, ki bi zanimal le teoretičnega strokovnjaka, marveč je 
aktualne, praktične važnosti. Ako se enkrat zbero domači 
motivi v ornamentiki, pri pohištvu, stavbah, obleki, orodju 
i. t. d., tedaj bi bila dolžnost domačih obrtnikov in trgovcev te 
elemente uporabiti, ne pa vtihotapljati nemških in angleških 
reči in tako nehote krušiti mozaik narodnega življenja. 

Naša duhovščina, učitelji, pravniki, zdravniki i. t. d., ki 
po svoji službi mnogo občujejo ž narodom, lahko brez veli- 
kega truda storč mnogo za domači narodopis, kakor Čehi. 
Saj imajo celo tlačeni Slovaki v Turčanskem Sv. Martinu 
svoj narodnopisni muzej in, kar je zanimivo, so zlasti slovaške 
dame mnogo storile na narodopisnem polju. 

Treba je le nekoliko požrtvovalnosti in podjetnosti, pa 
bi se brez velikega truda dale tudi pri nas po češkem vzorcu 
prirediti krajevne razstavice, oziroma zbirke, ki bi predstav- 
ljale narodno življenje večjih in manjših skupin, na primer 
Pohorje, Savinjska dolina, Slovenske gorice. Mursko polje 
i. t. d. Iz teh razstavic in zbirk pa bi se dal napraviti južno- 
štajerski narodopisni muzej. 



.yGoo^lč 



Društvena poročila. 187 

Za tajnikom poda blagajnik začasen pregled o društ- 
venem imetju, končni račun se sklene šele ob novem letu. 
Povabi navzoče, da s prispevki podpirajo društvo, kupujejo 
društvene tiskovine in pristopajo kot udjei 

Pri slučajnostih se nihče ne oglasi k besedi, zatorej 
predsednik zaključi zborovanje. 

6. Odborova aeja dne 22. oktobra 1905 

se je vršila takoj do občnem zboru v Celju. Navzoči: Pred- 
sednik dr, Turner, podpredsednik H. Schreiner, tajnik prof. 
Kovačič, blagajnik dr. Pipuš, knjižničar prof. Stegenšek, 
prof. Kožuh, dr. Vrstovšek. Zapisnik zadnje seje se odobri. 
Vzame se na znanje in odobri nakup raznih starin. Prof. 
Kožuh naznani stroške za lepake povodom občnega zbora 
in pa daje pridobil nek rimski kamen za društvo. Od nekega 
uda predloženi načrt za krajepisni slovar se izroči v presojo g. 
Majcenu, da o njem poroča. Rešijo se še nekatere društvene 
formalnosti in zaradi poznega časa seja zaključi. 



Imenik društvenikov. 

Redni udje.> 

Akademija slov. bogoslovcev v Ce- BrezovSek Martin, župnik pri Sv. 

lovcu. Martinu na Poh. 

Apih Jožef, C. kr. prof. v Celovcu. Brolih Luka, c. kr. gimn. prof. v 

Aškerc Anton, arhivar v Ljubljani- . Pazinu. 

Alleneder Josip, iupnik na Polzeli. Brumen dr. Anton, odvetnik v Ptuju. 

Avsec Fran, župnik pri Sv. Juriju Cajnkar Jakob, župnik v SrediSču. 

p. Kumnom. Cajnko Valentin, katehet v Varaž- 

Barle Janko, nadb. arhivar v Za- dinu. 

grebu. Cerjak Fran, kapelan v Šmarju. 

BaS Lovro, c. kr. notar v Celju. Cerjakjosip, župnik v Rajhenburgu. 

BohakFran, m. kapelan v Mariboru. Cestnik Anton, c. kr. gimn. prof. v 

Bohanec Ivan, župnik pri Svetinjah. Celju. 

Bohinc Fil, Jakob, vpok. stolni žup- Chloupek dr. Karol, zdravnik v 

nik v BraslovČab. Ljutomeru. 

Bosina Ivan, kapelan pri Sv. Juriju Christalnigg grof Oskar, graSčak v 

v SI. gor. Gorici. 

BrenčiC dr. Alojzij, odvetnik v Celju. CilenSekAlojzij, župnik vPohčanah. 



■ Dosmrtni udje so zaznamovani z ležečimi črkami. 



.y Google 



188 



Čeba£ek Jakob, kapelan v Oobovi. 
Cede Josip, župnik v Studenicah. 
Čitalnica narodna v Celju. 
Cižek Alojzij, katehet v Mariboru. 
Čižek Josip, dekan v Jarenini. 
Dečko dr. Ivan, advokat v Celju. 
Dobrove Josip, m. kapelan v Ce- 

Dovnik Fran, dekan v Gor. gradu. 
Perk Feliks, zdravnik v Mariboru. 
Feuš dr. Fran, prof bogosl. v Mari- 

Firbas dr. Fran, c. kr. notar v Mari- 

FiSer Andrej, župnik v Ribnici. 
Flek Josip, proSt v Ptuju. 
FlorjančiE Josip, kapelan v Št. Ju- 
riju ob Taboru. 
Frangež Jernej, župnik pri, Sv. Mar- 

jMi. 
Franc-Jožcfova šola v Ljutomeru. 
Frančiškanski samostan v Mariboru. 
Fras Marko, c. kr. knjigovodja v 

Šoštanju. 
Gaberc Simon, dekan v Mariboru 

d. br. 
Glaser dr. Ivan, advokat v Mariboru. 
GloboCnik Anton pl. Sorodolski, , 

dv. sv. na Dunaju. 
GomilSek Fran, kapelan pri Sv, 

Benediktu. 
GoriSek Ivan, vikar v Celju. 
GoTup Josip, učitelj na PolenSaku. 
Gregorec dr. Anton, zdravnik v 

Ptuju. 
Gregorec dr. Lavoslav, kanonik in 

dekan v Novi cerkvi. 
Gregorc Pankracij, župnik v Ven- 

Grossman dr. Karol, advokat v 

Ljutomeru, 
Gruden dr, Josip, prof. bogosl. v 

Ljubljani. 



HajSek Anton, č. kanonik v Slov. 

Haubenreich Alojzij, kn.-Sk. ekspe- 

ditor v Mariboru. 
Hauptmann Fran, c, kr. profesor v 

Hebar Fran, župnik na Sp. Polskavi. 

Hei^Lovro, stolni proSt v Mariboru. 

Hirti Fran, župnik v Slivnici. 

Hohnjec dr. Josip, prof. bogoslovja 
v Maribnru. 

Horjak Janez, kapelan pri Kapeli. 

Horvat Friderik, župnik v Št. Lov- 
rencu na Poh. 

Hrastelj Gregor, župnik v Selnici. 

HraSovec Fran, c. kr. okr. sodnik 
v Gradcu. 

HraSovec dr. Juro, advokat v Celju. 

Hra£ovec dr. Silvin, sodnik v Hari- 

Hribar Ivan, župan v Ljubljani. 
HribovSek Karol, stolni dekan v 

Mariboru. 
Hržič Anton, prof. v Lunovcu pri 

Vel, Nedelji. 
Ilešič dr. Fran, c. kr. učit. prof. v 

Irgl Fran, Župnik na Sladki gori. 

Jager Avguštin, kapelan v Hajdini. 

Janežič Rudolf, spiritual v Mariboru. 

Janko vič dr. Fran, zdravnik v 
Kozjem. 

Janžek Eduard, župnik pri Sv. Mar- 
jeti nad La£kim. 

Janžekovič Jožef, kapelan pri Sv, 
Križu pri Slatini. 

Janžekovič Lovro, župnik v Veržeju, 

Janžekovič Vid, kapelan pri Sv, Ja- 
kobu v SI. gor. 

Jazbec Anton, župnik v SI. Gradcu, 

Jazbiniek Fran, gimn. v Mariboru. 

Jeglič dr, Anton Bonavenlura, knezo- 
£kof v Ljubljani. 



.y Google 



Društvena poročila. 



189 



JelSnik Ivan, kapelan pri Sv. Juriju 

ob južni žel. 
Jerovfek dr. Anton, real. prof. v 

Mariboru. 
JerovSek Fran, c. kr. gimn. prof, v 

Mariboru. 
Josseck Ljudevit, c. kr. poStni ofic 

v Maciboru. 
JurCit Josip, dekan v Vuzenici- 
Jurko Ivan, kapelan na Sladki gori. 
Jutkovič Martin, dekan v Ljutomeru. 
Jurtela dr. Fran, odvetnik v Ptuju. 

Kac dr. Viktor, zdravnik v Mariboru. 

Kapler Ivan, župnik pri Sv. Jakobu 
v SI. gor. 

Karba Matija, župnik v ZreCab. 

Kardinar Josip, c. kr. gimn. prof. 
v Celju. 

Kaspret Anton, c. kr. gimn. prof. 
v Gradcu. 

Kavčič Jakob, c. kr. gimn. prof. v 
Mariboru. 

Keček Andrej, provizor v Stopercah. 

Kelemina Matija, župnik v Št. Ilju. 

KJasinc dr. Ivan, odvetnik v Gradcu. 

Koblar Anton, dekan v Kranju. 

Kocbek Anton, župnik pri Sv. Križu. 

Kociper Anton, kapelan pri Sv. Lov- 
rencu na Dr. p. 

Kociper J. Ev., kapelan v Ljutomeru. 

Kokelj Alojzij, župnik v Vurbergu. 

Kolar Anton, župnik na Keblju. 

Kolar Vinko, provizor pri Sv. Pavlu 
pri Preboldu. 

Kolarič Anton, gimn. prof. v Ptuju. 

Eolarič Josip, župnik pri Sv. Mar- 
tinu na Faki. 

KolSek dr. Josip, advokat v LaSkem. 

KolSek Vinko, c.kr.notarvŠoStanju. 

Kočevar Makso, učitelj v ŠoStanju. 

Komljanec dr. Josip, prof. v Ptuju. 

Koropec Ivan, učitelj v Šo£tanju. 

KoroSec dr. Ant., urednik v Mariboru. 



Kos Alojzij, župnik pri Sv. Martinu. 
Kos dr. Fran, c. prof. v Gorici. 
Košar Jakob, župnik v Žicah. 
Kosi Jakob, kapelan v Celju. 
KoSan Janko, C. kr. prof. v Mariboru. ' 
Kotnik Fr., stud. phil. v Gradcu. 
Kovačič dr. Fran, prof. bogosl. v 

Mariboru. 
Koželj Fran, kapelan v SrediSču. 
Kozinc Ivan, župnik v Slivnici pri 

Celju. 
Kožuh Josip, C kr.gimn. prof.vCelju. 
Kranjc Josip, kapelan pri Sv. Petru 

pri Mariboru- 
Kronvogl dr. Josip, c. kr. sod. svet. 

pri Sv. Lenartu. 
KropivSek Val., kapelan v Skalah. 
Kroielj Fran, kapelan v Marenbergu. 
Kruljc Fran, kapelan v Mariboru. 
Krušič Ivan, vpok. gimn. prof. v 

Celju. 
Krušič Jakob, župnik v Št. Andražu 

pri Velenju. 
Kukovec dr. Vekoslav, odv. kand. 

v Celju. 
Kukovič Anton, nadučitelj na Po* 

lenSaku. 
Kumer Karol, župnik v Prihovi. 

Lah Martin, župnik priMar. SneinL 
Landergott p. Emerik, frančiškan 

v Brežicah. 
Lasbacher Ivan, trgovec v Slov. 

Bistrici. 
Lasbacher Josip, kapelan pri Sv. 

Antonu v SI. gor. 
Leber Fran, župnik pri Sv.Janžu 

pri Sp. Drgrd. 
Lednik Anton, župnik v Ločah. 
Lek£c Fran, župnik v Lučah. 
Lenart Janez, nadžupnik pri Sv. 

Martinu. 
Lenart Martin, kapelan v Selnici 

ob Dr. 



^dby Google 



190 



LendovSek Mihael, Župn. v Makolah. 
Ljubša Matija, kurat v Gradcu. 
Lom Fran, iupnik pri Sv. Petru na 

Kron, gori. 
Lončaričjosip,kapelan v Trbovljah. 
Loren£it V.,kapelan v Rajhenbui^u. 
Majcen Gabriel, c. kr. vadn. uCitelj 

v Mariboru. 
Majcen Josip, kanonik v Mariboru. 
Majhen Josip, nadu6itelj v pok. v 

Studenicah. 
Majžer Anton, c. kr. gimn. prof. v 

MarkoSek Ivan, vikar v Mariboru. 
Marzidovšek Jakob, voj. duhovnik 

v Mariboru. 
Matek Blaž, c. kr. gimi). prof. v 

Mariboru. 
Matek dr. Martin, kanonik v Mari- 

Mayer Dr. Fran, odvetnik v Šoštanju. 
lledved dr. Anton, c. kr, gimn, prof, 

Menhart J,, župnik pri Vel. Nedelji. 
MeSko Martin, župnik pri Kapeli. 
Mihalič Josip, Župnik pri Sv, Barbari. 
Miki Fran, ti^ovec pri Sv. Marjeti. 
Misijonska hiša v Studencih pri 

Mariboru. 
Mlakar p, Bernardin, frančiškan v 

Gorici. 
Mlakar dr. Ivan, kanonik v Mariboru. 
Močnik Fran, kapelan pri Sv. To- 

Moravec Fran, stolni Župnik v Mari- 

boni. 
Mraz Tomaž, nadžupnik v pok. v 

Selnici. 
Mrkun Anton, kapelan v Vel. LaSčah. 
Murko dr. Matija, c. kr. vseuč. prof. 

v Gradcu. 
Napotnik dr. Mihael, knezoškof 

i. t. d. v Mariboru. 



iNaprejc, izobr. in zabavno druStvo 
v Gradcu. ■ 

Ogradi Fran, opat v Celju, 

Orožen Fran, c. kr, učit. prof. v 
Ljubljani. 

Osenjak Martin, župnik pri Sv. Petru 
pri Radgoni. 

Ozmec Josip, župnik pri Sv. Lov- 
rencu na Dr. p. 

Pajk Milan, c. kr. prof. v Ljubljani. 

Peisker dr. I., c. kr, vseuč. prof v 
Gradcu. 

PetelinSek Martin, kapelan pri Sv. 
Magdaleni v Mariboru. 

Petovar Terezija, učiteljica pri 
Kapeli. 

Pintarič Fran, dekan v Radgoni. 

PipuS dr. Rado.iilav, advokat v Mari- 
boru. 

Pivec Štefan, župnik v Podčetrtku. 

Planine Fran, kapelan v PiSecah. 

Plepelec Josip, kapelan v Slivnici. 

PleterSnik Maks, c. kr. g. prof. v p. 

Ploj dr. Miroslav, dv. svetnik na 

Dunaju. 
PodkrajSek Fran, železn. oficijal v 

Ljubljani, 
Polak Fran, farmaceut v Ptiiju. 
Posojilnica v Slov. Bistrici. 
» p Breiicak. 

> v Dolu. 

» v Konjicah. 

> v Ljutomeru 

> v Mariboru. 
» v Onnožu. 

> v Ptuju. 

> v Gornji Radgoni. 

> na Slatini. 

t Savinjska v Žalcu. 

Potovlek Josip, Župnik v Artičah. 
Potrč p. Rafael, minorit pri Sv.Vidn. 



.y Google 



t pojasnila. 



191 



Požar Alfonz, kapeian v SI. Bistrici. 
Preglej Viktor, kapeian v Vuzenici. 
PreskerKarol, kapeian vBizeljski 
PSunder Ferd., vikar v Ptuju. 
Pukl Jakob, tolmač v M. Enzers- 

Pučnik Anton, m, kapeian v Celji 
Sabuza Anton, stud. phil. v Gradcu. 
Rančigaj Anton, župnik pri Sv, Petru 

v S. d. 
RantaSa Tomaž, posestnik v SeliSfih. 
Ravnateljstvo c. kr. v Paiinu. 
Rath Pavel, župnik v Št. Ilju pri 

Turjaku. 
Rauter Jakob, kapeian v Št. Ilju 

v SI. Eor. 
Reich Anton, c. kr. blag. preds. v 

Ljubljani. 
Repolusk, Friderik, župnik pri Sv. 

Vidu. 
Robič Fran, dež. odbornik v Gradcu. 
Rojnik Štefan, rač. ofic. v Gradcu. 
Rosina dr. Fran, advokat v Mariboru. 
Rozman Janez, kapeian v Mozirju. 
Savinjska podružnica slov. plan. 

dmStva v Gornjem gradu. 
Semec dr. Janko, zdravnik v Celju. 
Semec dr. Josip, odvetnik v Celju. 
Scboeppl dr. Ant. vitez v Ljubljani. 
Sigi Josip, župnik v Trbonjah. 
Simonič Fran, stol. vikar v Mariboru. 
Singsr Štefan, Župnik v LogavesL 
SinkoJožef, župnik pri Sv.Lovrencu. 
Sket dr. Jakob, c. kr. prof, v Celovcu. 
Slane dr. Karol, advokat v Novem 

Slavi£ Fran, župnik pri Sv. Antonu. 
SlaviC dr. Matija, katehet v Celju. 
»Slovenija«, akad. dr. ua Dunaju. 
(Slovenska knjižnica ljubljanskih 

bogoslovcev* v Ljubljani, 
Som rek dr. Josip, ravnatelj tiskarne 

v Mariboru. 



Stern Jurij, kovaiki mojster v Mari- 
boru. 

Steska Viktor, kn. šk. dv. kapeian 
v Ljubljani. 

Sticker dr. Ljudevit, odv, kand. v 
Celju. 

Strelec Ivan, naduCitelj v Št.Andražu 
v SI. gor, 

Strgar Anton, kapelart v Mariboru. 

Stroj Alojzij, katehet v Ljubljani, 

Suhač dr. Anton, župnik pri Sv. Ani. 

Svet Alfonz, gvardijan v Gradcu. 

Šalamun p. Bernardin, kapeian pri 
Sv. Trojici v Halozah, 

Sijanec Anton, župnik pri Sv. Juriju 
v SI. gor. 

Sinko Matija, prof. v p. v Središču, 

Škamlec Ignac, kapeian vLjutomeru. 

Slebingerdr.Janko, C. kr. gimn. prof. 

Šket Mihael, župnik v Loki. 
Šoba Alojzij, župnik v Zdolah. 
Šmid MiloS, župnik v SolCavi. 
Špindler Fran, kn. Sk. raČ. rev. v 

Schreiner Henrik, c, kr. učit. ravna- 
telj v Mariboru. 

StrakI Matej, župnik pri Sv, Petru. 

Štrekelj dr. Karol, c. kr. vseuč. prof. 
v Gradcu. 

Štuhec Fran, kapeian pri Sv. Juriju 
na Šč. 

Tiplič dr. Fran, adravnik pri Sv. 
Lenartu. 

Tomanič Janez, Župnik pri Sv. Ur- 
banu. 

TomaŽiČ Ivan, kn. Sk. dv. kapeian 
v Mariboru. 

Tomažič Marko, župnik v PilStanju. 

Tombah Josip, župnik pri Sv. Petni 
p. Sv. gor. 

TominSek dr. Josip, c. kr. prof, v 



.y Google 



Srabočan Ant^ kapelan v Konjicah. 
StegenSek Aug^ust, prof. bogosl. v 

Mariboru. 
Topolnik Ivan, kapelan v.ŠoStanju. 
Trop Ivan, vikar v Mariboru. 
Ttstenjak Anton, kontrolor mestne 

hranilnice v Ljubljani. 
Trstenjak Alojzij, gimnazijec v 

Trstenjak Emest, kurat v Gradcu. 
Tumer dr. Pavel, veleposestnik v 

Mariboru. 
Učiteljišče c. kr. v Mariboru. 
Ulfnik Martin, župnik v Doliču. 
Vihar Filip, župnik pri Sv. Martinu. 
Vodnik Hinko, c. kr. prof, v Celju. 
Vodošek Jos., kapelan pri Sv. Pavlu. 
Vogrin Ivan, kapelan pri Sv. Petru 

pri Radgoni. 
Voh Jernej, kanonik v Mariboru. 
Vojsk Alojz, župnik pri Sv. Kungoti. 
Vol6ič Miroslav, kapelan p. S v. Vidu. 
VoSnjak dr, Josip, zdravnik v SI. 

Vozlič Leopold, kapelan v Riegers- 

VovSek dr. Fran, c. kr. sodn. nadsv. 

' v Mariboru. 
Vraber Maks, kapelan v zavodu deli' 

Anima v Rimu. 
Vraz Anton, župnik pri Sv. Antonu 



,- SI. 



gor. 



Vrečko dr. Josip, odvetnik v Celju. 
Vreze Ivan, c. kr. učit profesor v 
v Mariboru. 



Vrhovnik Ivan, Župnik v Ljubljani. 
VrstovSek dr. Karol, c kr. ginui. 

prof. v Mariboru. 
WeiKl Josip, Župnik pri Sv. Križu. 
Zamuda Alojzij, kapelan na Vran- 
skem. 
Zavod šolskih sester v Mariboru. 
Žemljic Matija, provizor pri Sv. 

Jakobu ob Pesnici. 
ZidanSek Josip, prof bc^oslovja v 

Mariboru. 
ZdolSek Andrej, župnik pri Sv. 

Štefanu. 
ZdolSek Fran, župnik pri Sv. Juriju 

ob Tab. 
Zdolšek Fran, župnik v Št. Jerneju. 
Zmazek Fran, župnik pri Sv. Bene* 

diktu. 
Zupanič Jakob, Župnik v Gotovljah. 
Zičkar Marko, kapelan v Konjicah. 
Žmavc dr. Jakob, c. kr. ginm. prof. 

Žunkovič Martin, c. kr. stotnik v 
Mosta.ru. 300 

Umrli redni udje: 
Glančnik dr. Jernej, odvetnik v 

Mariboru. 
Krek dr. Gregor, dv. svet, c. kr. 

vseufi. prof. v pok, v LjubljanL 
Majcen Ferdinand, gimn. profesor 

v Ptuju. 
MalenSek Martin, župnik v Ljubljani. 
ZiČkar Josip, poslanec in ^ekan v 

Vidmu. 



^dby Google 



časopis 

za 

Zgodovino in narodopisje. 



Izdaje 

Zgodovinsko društvo v Mariboru. 



3. letnik. 



Uredil 

Anton Kaspret. 



Maribor, 1906. 

Tlih tiskarne bv. Clrllii. 



DijiiiMb, Google 



Vsebina III. letnika (1906). 

I. Narodopisne razprave la Hala Izvestja. 

IleSič Fr. dr.: Početki Staj ersko-slo venske književnosti 
v 18. stoletju I 

KovaCič Fr.: .MuŽet in •mužanjet 33 

ŠtrekelJ Karo Id r.: Razlaga nekterih krajevnih imen 
po slovenskem Stajerju 1 41 

Kotnik Fr.: Donesek k zgodovini praznoverja med ko- 
roškimi Slovenci 65 

Žigon August: Letnica 1833 v PreSemovih Poezijah . 113 

b) 
Strekelj Karol dr.: Nekaj prispevkov k slovenski bi- 
bliografiji 78 

Kotnik Fr.: Nova brambovska pesem iz I. 1809 86 

n. Nekrolog. 

F. K. : t Luka Zima 91 

m. Književna poročila: 

a) Zgodovinska. 

Leveč Vlad. dr.: Pettauer Studien !IL A. Kasprct. 92 
Pfikrv! Fr. dr.: Ss. Cyrill a Method v upominkich pa- 

mitek starožitnjch na Moravš. F. K 105 

Kapper A. Dr.: Das Archiv der k. k. Statthalterei in 

Graz. A. StegenSek 107 

StrzyEOwski los.: Die Miniaturen des serbiscben Psal- 

ters der k. k. Hof- und Staatsbibliothek in Monchen. A. 

StegenSek 10S 

Niederle Lubor dr.: Slovanski staro žitnosti. L in II. 

1. zvez. M. Murko 214 

b) Narodopisna. 

Francev V. A.: Materia1y dlja istorit slavjanskoj filo- 

logii. Dr. K. Strekelj 95 

SaSelj Iv.: Bisernice iz belokranjskega narodnega za- 
klada Dr. K. Strekelj 99 

Mehmed Dželaluddin Kurt: Hrvatske narodne ženske 
pjesme 110 

IV. Druitvena poročila IIO, 225 

V. Imenik druStvenikov 226 



.y Google 



Inhalt des III. Jahrganges (1906). 

I. Volkskundlichc AufsStze und Kleine Mitteitungen. 

a) 

lleSič Fr. Dr.; Die Anftlnge der steirisch-slovenischen 
Literatur im 18. Jahrhundert 

KovaCičFr.; Die Schwarzftrberei der bauerlichen Hupten- 
leinwandkleider in den Morastgruben bei POltschach mit 
Berdcksichtigung der einschlagigen GebrSuche, Sagen 
und Volkstrachten 

S*rekelj Kari Dr.; Die Erklarung einiger Ortsnamen 
in der slov. Steiermark 

Kotnik Fr : Beitrag 2ur Geschichte des Aberglaubens 
unter Kamtticr Slovenen 

Žigon August: Die JahreszahI t833in PreSernes Poesien. 
{Das Jahr der Entstehung des Sonettenkranzes (1833) 
und dessen erte VerOffentlichung (1835), Datienirg der 
»Liebesperiode« (183f), Aufklaruug der chronologiachen 
Antfsbe (1833J im Einleitungssonetie zum Sonetteiikranze 
una die Arcnitektanik und Eigenheiten der einschla- 
gigen Poesien als besondere Beweisinittel.] 

*-' 

Streketj Kari Dr.: Einige Beitrage zur slovenischen 



s Wehnnannstied aus dem Jahre1809 



Bibliographie 
Kotnik " ""' 

n. Nekrolog. , 

F. K.: t Lukas Zima 

III. Literaturberichte. 

a) Gesckickttiche U'erke. 

Leveč Vlad Dr.; Pettauer Studien. Untereuchungen 

zur aiteren Flurverfassung. lil. Abt. M. d. A. G., Wien 

Bd 35. 1905. S. M -98imd 154-196. An ton Kaspre t. 
Pfikryi Fr. Dr.: Cyrill und Method in dcn altertUmlichen 

Denkmalern Mahrens. F. Kovačič 

Kapper Anton Dr.: Das Archiv der k. k. Statthalterei 

in Graz. A. StegenSek 

Strzygowski los.: Die Miniaturen des serbischen Psal- 

ters »Jer k. k. Hof- und Staatsbibliothek in MUochen. A. 

StegenSek 

Niederle Lubor Dr.: Slawische AltertUmer L, II. 1. 

Dr. M. Murko 

b) VolkskuHdUche irerUe. 

Francev V. A.: Materialien lur Geschiclite der slawi- 
schen Philologie. Dr. K. Strekelj 

SaSelj Ivan: Perlen aus dem weisskrainischen Volks- 
scliatze. I. Rudolfswert 1906. (Sprichwarter, Volkslieder. 



.y Google 



Sdle 
abergiaubische Gebrauche, Mjrthologisches, Sagen luid 
Marchcn). Dr. K. Štrekelj. . 99 

Mehmed Dielaluddin Kurt: Kroadsche Volkslieder. 

Mostar 1902. I. F. K 110 

rv. Vereinstuichrlchten 1 tO, 225 

V. Das NamensTcrzeichnis der Vcreinsmitglieder 226 



.y Google 




Početki štajersko-slovenske književnost] v 
18. stoletju. 

Napisal dr. Fran IleSi2. ' 

^ ' #■■■ 

"nj-^^osle seje o početkih slovenske književnosti ^;-^i^r- 
JLSP ske Slovence mislilo tako-le: 

1. Štajerski Slovenci so se pojavili na književ- 
nem polju še le z 1. 1770., ko sta Gorjup in Rupntk izdala 
vsak po eno knjigo. . ^ 

2. Slovenci celjskega okrožja so imeli prej knjige v 
svojem narečju, nego Slovenci mariborskega okrožja, od- 
nosno sekovske škofije, ki jih je uvedel v slov. književnost 
Volkmer še le 1. 1783. 

Pri tem se je prezrla beležka prof. Jos. Westra v »Ljublj. 
Zvonuf, 1901, str. 647/648. 

Nastopna razprava bo natančneje pokazala, 

1. daje za štajerske Slovence bila izdana knjiga že 
1. 1758. in 

2. da se je to zgodilo za Slovence mariborskega okrožja 
(sekovske škofijej. 

Zajedno pa bo razvidno, dasta bili prvi dve iz-,, 
d aj i knjige, namenjene onim štajerskim Slovencem, v 
svojem bistvu kaj ka vsko-hrvats ki. 



^dby Google 



časopis za zgodovino in narodopisje. 



§ 1. Izdaje in vsebina prve knjige, namenjene 
štajerskim Slovencem. 

L. 1758. je izšla v Gradcu . »Občinska knjižica 
izpitavanja teh pet glavneh štukov maloga katekizmuša 
poštuvanoga patra Petra Kaniziuša. 't 

Na prvih 22 straneh je Kanizijev Mali katekizem, od 
22, do 134. strani pa v katehetični obliki njega natančnejša 
razlaga, razdeljena v tri (koncentrične) »škole« ; prva »škola. 
obsega razlago »za malo deco*, druga >za vekše i bol pri- 
rašene«, tretja »za vse one, keri vekšo razloženje i navuk 
ali ne morejo se navučiti aH ne morejo imeti« (torej prav 
za prav le »mala tretja škola, v-keri" se naj potrebnešo 
spitavanje .te vekše tretje škole razloži, za one, keri vekšo 
razloženje ali ne zapopadejo ali nemajo k — rukam«). Pred 
to pravo vsebino knjige je ena stran navodila za čitanje, 
predgovor o jeziku in »zapovedanje škofa* o poučevanju 
krščanskega navuka, na koncu knjige (134—171) so pa pesmi, 
ki so se pele pred krščanskim naukom, pravila »Bratovščine 
krščanskega nauka< in vnanji ustroj poučevanja, nazadnje 
lavretanske litanije. 

Leta 1764. je bila knjiga drugič izdana, v večjem for- 
matu, brez paginacije. Spredi manjka tej drugi izdaji na- 
vodilo za čitanje in predgovor o jeziku, zadi pa je za lavre- 
tanskimi litanijami dodana pesem »Te Deum laudamus*. 

Tretjič je izšla knjiga 1. 1 777. v sličnem formatu kakor 
1. 1758., s paginacijo (1 — 168).* 

' Ves naslov v Simoničevi Bibliografiji I. 56,57. Prim. tudi na- 
slednjo opombo tega moj«ga spisal 

> Prva in druga izdaja se nahajata v po edinih dosle znanih pri- 
merkih v admontski benediktinski knjižnici, prva je 12*, druga 8°. 
Naznanil in na kratko označil ju je najprej prof. Wcster v »Ljublj. Zv« 
1901, 647/648; po njegovi beležki ju navaja Simonič, Bibl. I. 56/57. V 
adinontskem primerku prve izdaje je na platnici podpisan »P. Godefr, 
W. P. Adm.t, na primerku druge izdaje pa j>P. Leanderi, razen tega 



.y Google 



Početki Staj ersko-slo venske književnosti v 18. stoletju. 3 

§ 2. Črkopis in jezik. 

Prva izdaja (iz 1. 1758.) in druga (1764) imata kajkav- 
sko-hrvatski pravopis, tretja (iz 1. 1 777.) pa ie bohoričico. 
Jezik prve izdaje je skoro čista kajkavščina, jezik druge iz- 
daje lavira med hrv, kajkavščino in štajersko-slovensko go- 
vorico, jezik tretje izdaje ima le malo sledov kajkavščine, a 
očividno že znake zapadnega vpliva. 

To se nam poda kot rezultat iz natančnejšega razmo- 
trivanja, ki naj tu sledi. 

Črkopis in jezik prve izdaje. (1758). 

Pravopis. Na zadnji strani naslovnega lista je abeceda velikih 
in malih črk (Aa, Bb, Cc, Dd itd.) brez sestavljenih znakov in pod njo 
na isti strani lo-le »Kratko Razlosenye. Potrebno znati, da fze IM mo- 
rejo chteti po horvaczki fegi pifzane rechi ali befzede. cli, fze izreche 
kakti nemško tsch. chlovek. tfchlovek. cz, kakti nemško z. czelo, ztio. 
Edno s, fze izreche malo mehkei, kak nemško fch. fena, Jdhena. Dvomo 
IT, kakti nemško fch. duiTa, dujcha. fz, kakti nemško f fztarofzt, flarnjl. 
fch, kakti nemško fchtfch, pufchava, pi<fchifchava, z, kakti nemško s. 
zemla, zlato, /»mla, /lato. < Torej c = cz ; č = ch ; — s = fz ; S = iT; — 
z ^ z;. ž ^ 5 (f). To je v principu kajkavska ortografija, kakor jo 
nahajemo pri Pergošiču, Vramcu, Petrettču, Habdeliču, Eagrebcu, FuČku, 
Mulihu, Gašparotiju. V knjigi sami nahajamo glas 's' pred 'k' in *p' 
izražen z 'z': obchinzki, gozpodov, fzlovenzki, zpravifcha itd. (vendar 



opomba: tBibliothecae Admontensis Windischer Canisius vielmehr Cro- 
atischer.* — Tretja izdaja (v 12°) dosle sploh ni bila znana; nahaja se 
v Ijublj. lic. knjižnici. Naknadno je ta primerek omenjen v »Bibliogra- 
fiji> I. 6tS. V tej 3. izdaji je zadi za lavretansko litanij o dodanih Se čet- 
vero nepaginiranih listov o »Pripravlanju k— enoj srečnoj smrti*, 
spredi pa je namesto vsega, kar nahajamo pred pravim katekizmom v 
izdaji 1. 1758,, abecednik, obsegajoč 8 nepaginiranih listov, brez naslova. 
Ta abecednik (in znabiti tudi zadnji listi o »pripravi za srečno smrti) 
pa prvotno pač ni spadal h katekizmu; o tem glej zadi konec 
te razprave! 

Neznana Je dosle bila tudi >Knishiza poboshnosti presvetega oltar- 
skega sakramenta, sa- hasek vseh bratov, ino sester tote bratovzhine, is 
nemshkega na slovensko prestavlena. S - dopushzhenyom tih vishi- 
shih. V- (Irazi pri Widmanrtatterskih Erbih. 1777. — Ta knjižica je 
po času in jeziku v zvezi s tretjo izdajo navedenega katekizma. 

1' 



.y Google 



4 Časopis za -igodovino in narodopisje. 

tudi: rzkerbitel, fzpove, fzpitavo, fzpanye)', tudi to je tako pri "kajkav- 
cih, samo da se pri njili tudi pred 't' piSe znak 'z' (tako P^etič, Za- 
grebec, Fuček, redko Mulih in GaSparoti), do£im ima *naS prevoditelj 
tu -znak »fzt; zadofzta, fztarfli, fztan itd. — Glas 'S' je običajno izra- 
žen z 'iT, a pr«d 't' (in 'k') stoji le en znak: stukov, postuvanoga, To- 
vanistva, nemskoga (nekolikokrat tudi 'P : fegi), chinis itd. 

'fi' = ny: izpitavanj'«. Namesto 'Ij' skoro vedno '1', na pr, bolffe. 
nedela, dale, vendar tudi; bolye, vefeelje, olye. 

rzmcrt itd. — 'molio, tvoih', celo Tzmeo' = smejo itd. 

Pravopis je torej precej vemo kajkavski. O jeziku knjižice pa 
Cujmo »Predgovor« : 

S€oeeyaki jezik je letko /ele, dib', ako bi /ze t/iofcoBii Afelo lado/:'! 
vehbtili, vu r/iaki /ari druyo Jbii/trzo polrelnio bUo prillikali. Da pok to »•■ 
more*hUi, prejiimali /xa duhovni poglavar!^ da /te ednit obAliaka knifiai, ker^i 
je, na pol hcrvaczko napraiJena, koiiehema v-latrffe /tire tpala, ktre rceh i>-J 
Itomaakoga, Icuk ud krainzkoga jesilea imojn. 

Kak pako je ttil ino konea otih knijict ne, da hI /i« liidi novoifit je:'ik t 
vndiiil, lemock dabi /ze Ker/ehaiak! naciik W/ e.iKiito vuMo; lak budo r/:i 
ftirmajlri mati, da /te moraju ne /znamo (.'J pofek ovih knificz der/uli ino rae- 
iiati, temoeh tudi favekffi ka/zen d.«/*, ino povekffunjje ker/ckimzknga- ttamki 
poUk fege ino navadnoga guehani/a /^oje /are. Ako /ze more bili nekt befze-lr 
netnane cidio kakti : merUvchlitn/zt, vazlob, i veeh dnige, kere v - /ztnvf«- 
zkeni jeziki ne naide, /o zulo lx Aorcaezn^o^a BieU, da /lU po<Ji:i/ti lik ltlik-> 
budo na tole be/iede navadili, kak na fecainc^, ati veintkt. 

Polgtasnik je izražen z 'e': den, dene/t, Slfjfnlk, te v/zemi, toda; 
shao (4, 32); prim. Archiv fllr slav. Phil. XXVI, 536. Pteff/Livo (9,39) se 
nahaja obojekrat v desetih božjih zapovedih in je tem laže umeven znak 
kranjskega vpliva. Oblika 'kada' je cesto poleg Stajersko-slov. gda, «•- 
kda ter je hrv. vpliv; tu naj omenim Se 'gde', ni eden, niedna, nigdo. nikni 
{poleg: nich, 136). 

'i' je v nenaglaSenih zlogih izražen včasih s polglasnim *e': i-d 
mertaeh, v^ebe/teh. Oblike 'oetki, kelko' se morajo omeniti in menHJeai 
~ imenujem (136). 

Nosni 'o' je izražen vedno z 'u' razen v slučajih; nagimi!, itopiid- 
iiula, mogotJina, tto (in v obče v 3. os. množ.), od onod, /zobola, /zla« ti, pj.t- 
naii, /zoper; to SO do zadnje besede samo izrazi, ki so v izt. Štajerskem 
govoru čisto običajni; primerjajmo pa; /zkupotl, /zadni den, tatu/eni, bu- 
dee, mvlemja poleg noter/nijo, naput poleg pni. Očividno je pisec skuSal 
povsod pisati 'u', a pri nekaterih iz domače govorice mu zelo znanih 
besedah je nadvladalo domače narečje. Deležniki -sedanjega časa imajo 
«, vendar rekodt (str. 20.) 

'J' je prešel v 'o', '1' pa v 'u' {le ■doponimo\ 29). 'r' je izražen z 
'er'; Tzmert itd.; 'nemreš' je Staj. = ne moreS. 



.y Google 



PoČedii itajersko-sloven^e književnosti v 18. stoletju. 



Asimilacija samoglasnikov predstoječim soglasnikom je večinoma 
opuščena: luigo ime nnffo xaciipavye, t-pohaffitnj/om itd. 'Reczi' (93) nI 
izt. Staj., te je 'Citati: reci. Čudno je: =dei' = sedaj (31, 45, 67, 93) po- 
leg 'zdaV (samo 148) in \txtiii' (40) =: Zek; take asimilacije ni v Staj. 
izt. govoru. 

'Sč' menja s 'š'; profe}ieny«, othi/chtn, octp»/flievi/e, i/che, ker/ch^nx'vo, 
zadovol/ h !na, p, lA it/cA in« — odpnffenjli, . ojpiijfajo, iffi^ Hi (= teSČ). Izt. - 

staj. je 'S'. Iz domače govorice je piscu ostal parkrat 'n' mesto 'm-' r 
vfzmtrtntn gtthi (53), ■at.fztn (93), pu nafftn (99). Hrv. vpliv pa je v . 
pisavi : naredjeaj',, xnmudjenyom, obiud/en. 

Omeniti Se je te posebnosti: 'cu' menja z V,- vun, tvun: raioi,- 
doBio; tbui = ubij; nni pres poleg napre, neg'da pred (parkrat: pervle)) 
piti; tffls = skoz (dosledno), pvtifzodig, ciM''poleg enkrat kre» ; o/ilubodi. 

Ženska sklanjatev: a 

Imenovalnik se glasi: airkra, niofifca; tožilnlk: to nioZifi^D, z - mo- 
(./lo Nahajam le imenovalnik oeha, vendar dajalnik ocheti; tož. ima Boga 
veho 47, rodilnik je oiAo.- ml Bogi orho 43, 44, c imeni Bnya aclio, na de/z- 
IIIC3I Boga ocho 99 (a na i<ni strani enkrat tudi : od Ocha ino Szina). To- 
žilnik se sploh glasi na — o. Družilnik se končuje zdaj na — o, zdaj 
na — oiM -" z-g"a(to Botjo, s-pomorlijo, i-pohn/nofiiljn ; — z-ponifinofiljavi 
ino g.irucho Inbein"; i-befieJom, z-djant/oni ; z-ibiffiu, t-tetom: v teh dveh 
zgledih bi mogli misliti, da je paralelizem s srednjim samostalnikom 
podpiral končnico — oia pri ženskem samostalniku, a imamo tudi zglede, 
kjer stoji ženski samostalnik sam: z-recA/om, z-riiiirtiviifiljoia, pred fimer- 
(/■•iit. Važna sta Se ta dva slučaja; nndgnaU Boaji, luid /tnierll Krijliiffevi , 
(110); v teh oblikah vidim zamenjavanje dru)Eilnika z dajalnikom in sicer 
najbrž pod vplivom nemščine, ki bi imela tu dativ; — Na o/zehuiiie 
/iimne ali iate /zcete Mejfe (110). 

MoSki in srednji samostalniki imajo v dat in lok. končnico — 1, 
le tri izjemne slučaje sem si zabeležil: fc-orfre^<njo (147), v-neb^zkem rajo 
(140), prt pidulku 153, toda prva dva slučaja sta v pesmih in posledica 
rime. Nahajamo tudi vokativ: gozpone, 

V množini je pred vsem poudariti imenovalnik srednjega spola: 
dobre dela, vufzle, iiebe/ze, a tudi nebefza, o/zem bla/ai/Uce, per/xe in per/ia. 
djmi/e, le fierae. Lokal.: t-nebrjzeh in v-itebe/tah. (Odkod ta e v ime- 
novalniku samostalnikov, ki ga v izt.-Staj. narečjih ni?) 

V rodilniku imamo poleg pravilnih oblik, kakor: dobrih det, /xcigih 
greJtoB, tudi take-Ie slučaje: Haciie rimildh atrkotlt (158), chini treh Božjih 
krepofztih, xnnnye zkriviiofzUh, p.Aeg reckeath »atiuklh ino naehitiOr (I), ti oie/t 

' Vsi slovenski pisatelji XVI. in XVII. stol. poznajo in rabijo ta 
predlog v obliki ičez< — Oblak v >Ljub. Zv.c 1 887, 692. Koroški ka- 
tekizem iz I. 1762 pa piSe >zhries< --- črez. 



.y Google 



časopis za zgodovino in narodopisje. 



tpravi/Aah. Tu se je v rodilnik vrinila oblika lokalova; največ teli 
zgledov je ženskega spola; po vsej priliki je po analogiji pridevnikov 
genitiv izjednaČen * lokalom. Obratno enkrat: v-drvjt'k varvffoa . Ta 
— /t se nahaja že pri slov. protestantskih pisateljih, a tudi pri kajkav- 
cih (Oblak, Archiv XIII. 35). 

Instrumental pluralis ima česlo krivo končnico; poleg pravilnih: 
med Stcelnikl, i-rvkumi čitamo: z-tem Szvetnikom (plur. 51), z-tem 
dufTam (51) t-dabrim d^am (večkrat), mtd lolem perjanan, t befft- 
datn ali Ttdimi, pred 5. Ulaii, z-vu/zlora, pred Angeiom ino ittdmi, pa tudi: 
3-delaBii^ Jilavami (28). Kakor se vidi, je pbec za instrumental rad 
rabil obliko dativovo, zamenjaval je torej instr. z dativom; zato ni 
opore niti v govorici Slov. goric niti v kajkavščini (Oblak XII Arch. 
402); tudi tu je bil pač pod vplivom nemSčine, koji služi cesto dativ v 
smislu naSega instrumentala. 

Pisec se v sklanjt ni trdno držal govorice Slov. goric, ki lofi 
jasno oba sklona, ampak je, pač nezmožen, iz govorjenega jezika ab- 
strahirati njega slovnico, hotel jezik spraviti na lat.-nemSki kalup, samo 
Štirih po končnici različnih sklonov, kakor so to delali naši slovničarji 
do Gutsmanna. * 

Pridevniki in zaimki imajo v genitivu in dativu (in lok.) v prvem 
zlogu končnice a ali «: maloga, kerfchanzkOga, nalToga blirnyega, tega 
drugoga ; — nafTcmo lublenomi Ochi, ednomi goripofztavlenenii, mo- 
jemi Bogi, pametnomi chloveki, ocheti nebezkomi, nallomi blirn}'eroi, 
eden drugemi. Dativ se končuje kakor pri samostalnikih običajno na >. 
vendar imamo tudi: k — tretjemo, večkrat : nyemo, ali Cesto brez konč- 
nice: k-edncm dobrem deli, k-vekffem hafzki, k-duffnem zvelichanyi, 
proti czelom fzveti, proti merznem pofeienyi, k-kertchanskem navuki. 
V teh zadnjih zgledih je rabljena lokalova oblika; tega v govorici Slo- 
venskih goric ni. 

Obratno ima v lokalu dativno obliko: vu fzerczi nalTemi (146), v 
imeni Bosjemi (146).» 

' Bohorič in po njem HJpolit imata na petem mestu vokativ, na 
gestem ablativ z opombo : »gen. et abl. duales sunt similes, gen. et abl. 
plur. conveniunt terminationei ; gm dnAi»: sin ozlietov, ozhet, ozhov, 
M.: od tiu ozhetov, ozhet, ozhov; ijen. jilur.'- tih ozhetih, ozhetov. 
ozhov, abl.! od tih ozhetih, ozhetov, ozhet, ozhov, 

Bohorič je vzel v dvojini za ablativ genitivno obhko, v množini 
pa na prvem mestu (osobito pač radi »tilni lokalno! 

Vendar pač ni misliti na vpliv BohoriČ-Hipol. slovnice, prej na 
vpliv Citanja zapadnoslovenskih knjig. 

' Kako se je pisec dal zavesti analogiji, kaže ta-le zgled: pod 
ednom vidlivom ali ochitnom poglavarom. — PomeSane so oblike na 
pr. v slučajih: v-nyim, v-nami, vu vami. 



.y Google 



fučetki Stajetsko-sl o venske književnosti v 18. stoletju. 



Glagol. Nedoločnik: po(tuvanye, Tzramuvati, kraluvo, imenuvo, 
obrejuvanye, gorztuvanye, nepoftujenye (!, 118), falivanye (= zalivanje); 
morebit {113J, oblechti (tudi v izdaji iz I. 1764, 1. 1777. pa: oblezhi), 
zveliclienye (večkrat). 

Sedanjik: ako ne budte, bute (108); fzlilTa, Tzliffajo, na pr. ; ne 
zuajo kai rzlifTa k-rpovedi (večkrat); velelnik: prid (139), bud (143); 
deležniki : klechech, preminuch, (ne)znajuch, goruch, molecli, bogabojech, 
vmirajucii, popevajuch, porzvechujuch. Oblika 'mo' (=^ bomo) je znak 
Slov. goric. 

Značilna je razpostava besed: Duha Szvetoga (tudi 1764, a leta 
1777: Svetega Doha); tvojo ime, kralefztvo tvoje, vola tvoja (takisto 
1764, 1777). 

Kajkavske besede: kotrig, anda, nazvefztiti, neimre (neimire), 
pod fzpodobo kruha, ralivanye, takai, ofzeboino, za hman, fzvelczki, 
jofche, ar, milofzerdni, gozpon (poleg; gospod), fzmilui fze chez nafz, 
dichimo, tri bosje krepofzti, chin vere, potlam, takaiffe, reffno telo prieti, 
reeh =; beseda, polek zapovedi, veeh puti (sicer: krat), pokedob, cze- 
dula, broi, en ftimani ocha (47), mefTno regnivanye, nut (66), vezda, 
r^talilTa, na peldo, akoprem, onde, pogerdeDye, bolvanfztvo, blaznenye 
(117), ovde, chetiri (poleg: ftiri, ftertich), prekoredno, illiti, mertuchli- 
vofzt (126, 128), rztanovito, pohoditi betefnike. V litamji lavretanski: 
Mati nevrafena, Mati ne vtepena (1764: Mati ne ranjena, Mati ne vte- 
pena; 1777: Mati neranyena, Mati bres vfega madeflia.) 

Značilne so za pisca Se te-le besede: nefteri, toti, beternik, tairzte, 
almiirtvo, skola, flifzig, diklichi, decliak, kakti, rztvomik, navuchitej, 
luzke fene, opervich, hicze, pervle, derok, taki (= takoj), lele, 
oduri, odurjava, veli, fantiti fze, fantanye, trapiti, temnicza, czonjavanye, 
fitek =: življenje; — delavczom se placha odlacha (str. 18, v vseh treh 
izdajah). 

Kajkavski izrazi so potolmačeni : Mefzni red ali fegen ; vero va- 
luje ali zpozna; fzvedochanfztvo ah piicha; chinenye ali dianye; zla 
ali hudoga; nenavidnofzt ali nevofslivofzt; naput ali rat; zvanye ali 
Iztan ; putntke ali fztranzke ; dugovanye ali rechi ; ta vechna Kztina ali 
rifznicza; zverffena ali popunoma grivinga; z rechjom ali befzedom; 
veren ali zverzti ; fzudecz ali rihtar; obchinfztvo ali gmaina; poftujemo 
ali chafztimo; raralenye ah zbantuvanye Boga; vremenito ali pofzvetno; 
grivinga ali zkruffenye; za onda ali za tifzti chars; akoprem che glih; 
vefztali dulTno zpoznanye: pogibel ali nevamofzt; grivinga ali raHvanye; 
Szuprot ali krez . . ., ne terzis ali ne zkerbis; aldujem ali ofTram ; chi- 
fzlo ali rofenkrancz; v pofzli ali deli; kipecz ali [zvetinya; nakanenye 
ali maininga; ne praznui ali nemas prefefztovati ; nazlob ali odurjava- 
nye; v-fzmertnem vremeni ali chBfzi; z-dnigimi fzlovami ali puh- 



.y Google 



časopis za Ef^odovi: 



ftami;' izprichanye ali zagovarjanje; vidlivo ali ochitno obchinrztvo 
ali gmaina; nenavidnorzt ali nevufzlivofzt; zlochestocha ali hudoba. 

Molitve so večkrat podane v dvojnem besedilu: Vu imeni Octn, i 

Saua, i.Zhiha Szreloga. S^/leri pak rrehij.t t-inieni H-iga OMieta, ino Siina, 
ino Duha Szceloga (str. 2; na str. 33. je samo prvo, kajkavsko besedilo, 
istolako na str. 42., le da je na teh dveh mestih tiskano: Odia.i 

lOČe naSc str. 12/13: Ocha no/s, Icer /xi mehefzth; Po/zcedieno hudi 
Ivojo imf. t*ridi Imam krate/ileo tooj«. ZSdi fie vola Ivoja kak na nebi: Ink 
i iia :eni/i. Dai nam dent/i na/t v/zak deni kruh. Odpn/zli nam najf« duge, 
kak i mi odpu/itimo naffim dvffnlkaia. Ne ptlai nofi v-/ehiJfiiyato. Timoeh 
no/; refi od dega, Amen. ("ker" je znak Staj. govora ; dandanašnji se ne 
stavita zaimka ,tvoje', ,t\'oja' za samostalnik ; tudi ,budi', ,i' ni staj.}. 

NB. Ne/Uri pako po lurttacikem mcdio, zato joj^it horvacAi OAa na/t 
/zem po/žtopim ; OUa tutji, ki fzi na ntbe/ieh. Szoeti Jte trn« leo^e. Pridi tra- 
U/ziBO lvo)c. B'idi vola Itrji kak na nehv, tak i na ztmil. Dai nam deaf/z 
kraka nojf.ign r/zak dev^ega. OJpu/iii nam duge naffe, kak i mi odpn/zi!uio 
dnffnikom noffem. I ne rpelai nnfz v/zku/^zavani/f. iVej oIzMtodi na/s i>d 
da, Amtn. » 

Na Str. 14.: Zdrava Uidi Maria milo/zli p«n« . , . NB. .Ve/7eri molio 
cha/ztita, ali thfffena fzi Maria. 

Na str. 39/40 je deset božjih zapovedi: Ja /lem gotpod Bog icni 
nemei drugih Bagjv razvi mene. Ne primi ime gozpatia tvojega ca hman e- 
tvoje miftta. Sipominlfie, da /zneike /zaetii. Fo/Uil ocha, i mater, da budss 
dugo Jie na zemli. Ne vbnl, aH ne mat ebuili. Ne pratnai, ali ne mae ptefff 
fzlva vchinici Ne kradiii, ali ne mai krafzti Ne govori kricoga /icedMhan/zlva 
noper tvojega blifiiyega, ali ne mM krive pridu gjeoriti krez toojtga bli/hg^ga. 
Ne p«/eli, alt ne ma> pffetii liuake /<.nt Ne pn/di, ali ne mat poJeUti.luci- 

' Str, 28, ; tu je opomba ; »Te rechi v-totih chinih, kere fzo 
z-drugimi rzlovami, ali ptilistami pifzane, znamenujo ino kalejo ti pervi 
zrok ali urfah, zakai verjemo itd.* Toda pogosto pomeni leže£i tisk le 
razlago, na pr. : rechi be/xede, aH pa str. 68., 93. 

> Seveda mnogo teh izrazov ni izkljuEna posebnost zagorsko- 
kajkavskega govora. 

» V razlagi očenaSa (str. 101,-103.) je spojeno oboje besedilo: 
Pofzvecheno budi tvojo ime, ali fzveti fze ime tvoje. Pridi k-nam 
kralefztvo tvoje. Budi vola tvoja, ali zidifze vola tvoja kak na nebi, 
tak i na zemli. Dai nam denefz nafz vfzak deni kruh, Odpufzti nam 
duge naffe, kak i mi odpufztimo naffim dufTnikom. Ne vpelai nafz v- 
zkulTavanje. Temoch nafz odrelTi od zlega, ali nego nafz ofzlobodt 
od zla. 



.y Google 



Početki Staj erskosl o venske književnosti v 18. stoletju. 9 

itn^ii blajn, ne hi/e, ne poU/t, ne hlapcia, ti« ^kle, ne D/zeya, kai je nyegoao. 
(Prim. razlago zapovedi str, 119 si.)' 

Črkopis in jezik druge izdaje (1764.) 

Izdaja iz I. t7M. ima mnogo večji format (8") tet obsega osem 
|iol (A- H), 128 str, a brez paginacije. 

Navodila za fitanje na zadnji strani naslovnega lista ni, takisto 
manjka tudi tisti zanimivi iPredgovon o jeziku, pač pa je pred po- 
Cetkom katekizma iZapovedanye skofat. 

Pravopis je kajkavski kakor v prvi izdaji, samo da za glas » oči- 
vidno tudi pred k, p, t, nadvladuje znak ii : Timizkega, kerjhav/sktga, oi- 
cliin/zklh, naliiralfika, U/zton, /xpoznanye, /ikriono/ii, /zprani/eltah (poleg: 
=pr(.«,y=A). 

Jezik njige pa je odločneje krenil od kajkavšCIne stran. 

V glasoslovju je za to najznačilnejši Staj ersko-sl o venski u in pa 
refleks nosnega o. Večinoma čitamo ii, na pr.: Duffa, krilk, llidi, driigo, 
vilpajii/e, irtira, vendar tudi: druge, oupaiije, opujfeaga, cflu/e poleg chilje, 
ratliun in vedno namifc. Namesto običajnega kndo nahajam enkrat tudi 
hiida. V nenaglaSenem zlogu je ta glas izražen z i v besedi: obldin, 
ohiditi, obidi poleg obiid«iiye. — Nosni o je v večini slučajev podan z o, 
manjkrat z it: bodi<, bot, pokUknoli, narochUi k'rokam, Jzodll, /ikopofzt, 
xnolki-/nya itd., a ; railucken poleg railocktn, znajudi, vmirajnch, /ludngi Jen, 
fittdnik poleg fzo^a, odkod, pn/zceeAojucA. Tu naj ge dodam globUrm za 

Na Štajersko -slo vensko stran kaže razen tega 5e; Jltli za eS/eli 
sda običajno namesto koda, bole za bohje. Značilno je tudi kuiAemo za 



I Radi umljivosti pa je prevoditelj tolmačil tudi druge izraze, ki 
niso baS samo-kajkavski , tako: mefzto ali krai; pokopan ali v-grab 
polofen; milofzt ali gnada; ifztina ali rerznicza; okrepi ali poterdi nalz; 
obilno popunoma; lakomnofzt aH pofiranye; lenofzt ali vtraglivofzt; 
jezero taufent krat; zrok ali urfah; doponimo ali zverlTimo; vello ali 
zovejo; nichemome ali hudobne grefnike; fztarlTe ali roditele; kelko 
verfztni ali kelko fele; pofzledno olye ali mazanye; chednofzt ali mu- 
drofzt; pot totem nachinom ali v-taklTo Itaut; czaga ali zdvoji; zlo 
ali hudo: v-pogibeli ali nevamofzti; zapazio ali zamerkajo; flifz ali 
marlivofzt ; škoda ali kvar ; zverlfo ali vchino ; zamucho ali zatajo ; 
zklenes ali dokonchas; pobornufzt ali andoht; kinch ali shacz inodika; 
prebavim ali pofiram; pogublene ali verdamane; tela ali fivota; po- 
vekiravanye ali nagmeranye ; zagovori ali oblube ; nevemofzt ali nezve- 
fztofzt; narzladnofzti ali merzni lufti; na imetki ali blagi; chuvati ali 
braniti; pameti ali razuma; rafzipnofzt ali potroffenye penez; mochnofzt 
ali jakofzt; fantanye ali kartiga. 



.y Google 



10 časopis za zgodovino in narodopisje. 



tmkemo, kerihenik običajno za ker/dienik. » Perle poleg pervlt. Zaptrnim, 
Mponi, /xfionili. 

Tudi oblikoslovje kaže očiten okret na Staj ersko-sl o vensko stran. 
V tem oziru je posebno značilen instnim. sing. ženskih samostalnikov 
in pa vokal pridevniške sklanjatve v ednini. 

Dosledno se glasi instrumenta! fem. na — o/.- z mym, z gnail-" 
Botjoi, pod lceTihan:koi ciiVfecoi, prtd /zpodobai, s maHhoJhlJoij t~lifitoi, :- 
keroi, Itak gortAol lilheznoi itd. ; tudi z-toboi <poi^ z-tohom) 

Pridevniška sklanjatev kaže v končnici razen par slučajev proti 
koncu knjige dosledno e: kerthavfzktga, za toltga, tuijfemi Itli, k-Mtvi 
tonrii, k-tekffemi la/du/eni/i, v poireSneni itd. Imamo nt/ernJ za njemo in 
pa dvojino n^flt, dat. Sing. lotoi za loti (v izdaji iz 1. 1758), vyoi ^r= nyi, 
Vreaoi czirkvi = edni. 

Na slovensko stran kaže tiiffe za ntgdo, ki se pa tudi nahaja en- 
krat, jo/z za /a, T-kuper za tkap in nega (enkrat za ni, nij/ paČ tudi 
naglas zftoz todo, /zamS, tMli za eliti. 

V obče se ta draga izdaja odlikuje po večji slo\-niSki uvide\-nosti. 
Lokal in instrum. plur. se skuSata ločiti od genitiva, oz. dativa ; zato 
imamo instnimentale : ilemi /ieelimi /iakramenli, z-pojlenimi befztdanii. 
med totemi perffonami (izdaja 1758. ima na pr. : : -/:ofcraiiieij(Dm, befzedatu), 
— X cli/ztsii, z drvgrmi dabrimi fieJomi, pred peliml lelmi, z grehmi (1758.: 
t-ea/zlom, delam, letam, grehom). Enakost lokala in genitiva ženskih 
i — samostalnikov v izdaji iz 1. 1758. je hotela druga izdaja odstraniti, a 
pri tem je genitiv izgubil končnico; zato imamo: »ai preftiManfffik/dcrir- 
no/zt, pofzlednili reck, od Treh Bo^ih krepojzt, hadih perlo/iio/zi , pft xapoeiil 
(1758: krepi/zlih, rediik). Genitiv srednjih samostalnikov: »firaci/I-ft (1758 : 
pravi/chah).^ Ta oblika je tu pač plod slovn. teorije, prim. Oblaka 
v .Archivu. XIII. .14. 

Nadalje se raba samostalniSkih števnikov obrača na pravilnejSo 
stran ; imamo : defzelere Bosje zapocedi, petere eiirkesae, n/zmera /tvelie/iaa- 
fztca, te /zedmere krepo/zli — fzcdtm grehov, pet fiHkov, v-deanaifitih ftnkih, 
a tudi Se: /zedem Bzakramenii, kakor sploh v izdaji iz 1. 1758. 

Beseda ocIm ima pravilni genitiv oth^, akuzativ ocho; vendar na- 
hajamo tudi kakor v izdaji iz I. 1758.: ». oc/U tiio materi (torej rodilniSki 
obliki!}. Kriv pa je deležnik; navuchedii /ze : /zlifi stoji poleg /jliffuj'.'. 

V istem smislu kakor v glasoslovju in obUkoslovju se je knjiga 
izpremenila tudi glede besednega zaklada. 

' Nenaglašen i se v nasprotju z izdajo iz 1. 1758 ne tzraža z t, 
na pr. : pod tollm nachiuom,- neglaSeni č se piše rad z i: zapovid, chlocik, 
tlivieia. — Polglasnik ima posebnost zopet le v besedi : thao. 

• Pri srednjih samostalnikih nadvladuje n, Že v nom. plur., potem 
v dativu: proti ite'/e/zi'a, v mtfztah, v fipravi/dudu Istr. gl. gori Dat. plur. 
i — sklanjatve je očividno nagajal, zato mi/dam (1758: mi/zloaij. 



.y Google 



Početki Staj ersko-slo venske književnosti v 18. stoletju. il 



Besede 1 che, rezn-fiza, ka, -pri/zlo, moja, obaijetiii« vera, k—tka/zi kak^ 
znp/stoin, rkerchke, /zodnik, peHafznu/zl, tat, titketko, /zUm, polH, lonifAatonje, 
gveroli, tedaj, fzodsnjit, do fzehdob, mernofzt, /melno, Tirpttlino/zt, fitoar, no, 
ino, (le parkrat i) milafzercken, ne rani/sna, stojfi namesto : ofco, ifztina, da, 
dojilo, poC, ekin vei'e, kuk nai berfe, za /imnn, /ztoea, /ziuleez ali rihlar, pri- 
lika, ntg{o), n^/Uri, /UaU/», puUam, adurjavanye, povernuli, oiuie, fzud, do ovde, 
mertuthtivo/kt, leiko, Terpilvno/zt, /iloorjmge, i, mUo/serdeii, ne cra/tna, ki se 
nahajajo v izdaji iz 1. 1758. One besede dajejo jeziku mnogo bolj slo- 
venski značaj, dasi se nekatere nahajajo tudi pri kajkavcih. ■ Ali besedi 
ledaj, priloinoti, nista znak kranjskega vpliva ? 

Staj ersko-slo venski je at! v pomenu anda (torej)r fculc aH (1758; 
kak anda); bodi ali (1758: Eja [?] anda; ktlko ja ali Bojo« (1758: and,i); 
kaj ali. Piše se poleg menda enkratnega koi dosledno zkoz. Vragi, hil- 
dichi, ilodjB (1758: Vragi, hudithi ali kadi Dahi). Vitekenik ali dite (1758: 
Det aLi Dirkak). Enkrat tir/žfinni namesto običajnega ker/Aeniki. 

Novost so obili naglaski : derfati, ftferte, kžrfzt, pfervi ; n6 fzamo, 
naipreftimančlTt, pupčva, fzpove, tčlo, naprč ; chč, dčn, v-Imtei Boga 
Ochčta, materč; znan, polS. * 

Vendar je ostalo Se več kajkavskih besed: kotrig, ar, (parkrat na- 
mesto običajnega kaili), pakehdob, lakaiffe, nazve/ziiti, /alivani/e, broj, redi ; 
na novo je uveden glagol pridie/zriii (1758; Ižveto reiTno telo prijeti). 
Beseda naimre je rabljena v pomenu oiohilo: Itaifni tavfent krat vmreti, 
kak Cehe preliibi Odia nebejzki x-ediiini fzaiaim grehom iiaimre jiat /imfrtrlini 
ra/uliti (1758: o/seboinoj; /iveU Stakratnente v/zigdar v-Jid-en^i, naimre pat 
v/zmirini vuri prijeli (1758; ofieboino); nninir« pak, gda . . . 1758; o/ztboino, 
kada). Vendar se nahaja tudi o/zeboino in pa po/zebno. 

Ker je na ta način postal jezik bolj Štajersko -slovenski, se v tej 
drug^ izdaji nahaja manj tolmačenja besed; nahajam Se v tekstu: milojzl 

ali ffnoda, ideojiti ali ezagatt, pdli aH zopal (1758: zopelj, zojiel ali paii, 
/zumlivoga ali hudega (1758: fzumnyivoga). Namesto dvojnega izraza v 
izdaji iz 1. 1758. imamo tu te enega: pod tutiat uachinoiii (1758; pod toUni 
naddnom aH v takjo /laul) ; cM gUh (1758: akoprem che glih iievami (1758; 
pjgl&elni ali nenai-nij, rat (1758; napui aH rat), nisBoilivi^zl (1758; nenavid- 
no/zC ali nevo/zHva/zl), zdrojeni/e (1758; zdvrgemje ali ezoga,nye). 

Pač pa se nahajajo v začetku knjige pod tekstom pojasnila 
nekaterih besed; rtche, pod tekstom (na dveh mestih): ali pravi, aHveH; 
boga: ali chlijef na greh drajiti: ali nagovarjaH, nU impelavnH; muthaH-' ali 
tiho bil! ,• /iloT^ociten ; aligelMen; obi/ekavali; alipohajaii, /zkerbHeo alifii/zig,- 
iiike: ali neftere; verjeli: ali virvati; nnk-mengi: ali vieininje. Ta zadnja 



' Besedo ,nut' je ta izdaja kratko malo izpustila. 
' Mnogokrat je tiskano : JlAk, t — dSffui, vkup, kiido, piifzlio, pakujjfa- 
nje itd. ; ta il je očividno citati z a. 



.y Google 



časopis za ^odovino in narodopisje. 



opomba je na četrti strani druge pole (na 20. strani), pozneje ni več 
takih opomb pod tekstom. 

Kjer ima izdaja iz I. 175S. molitve y dvojnem besedilu, tam na- 
hajamo v drugi izdaji le eno in sicer tisto, ki je bolj slovensko (prvo: 
tako je pri desetih božjih zapovedih izpuiCeno: ne nia« vbuiti, n« mu 
Jcra/iti itd. Za Šesto božjo zapoved pa ni ugajalo niti pramiKatif. 
niti preffe/zloo, zato je ta zapoved podana iisto drugače : Jft ^re/ai m- 
ehiruo. — Pomni Se: Zdrava hi Afnrja itd. 

Namesto izraza ibolvanfztvoi, ki ga ima izdaja iz L 1758, naha- 
jamo tu Bogamtt/aat ! izdaja iz 1. 1777. ima Boga neijim ali nenerjlro. h 
tega' izvajam, da je beseda po vsej priliki skovanka in ji je za podlage 
služil izraz >Boga ni (nei)<. 

V izdaji iz 1. 1758. imamo vetlH greh, n«inire pogerdetu/e Szceltg' 
SiakramenUi, a V izdajah iz 1. 1764. in 1777,: Bogarafiboini greh (odnosno 
bojarasboini). 

Že v izdaji 1758. je v odgovoru na vpraSanje, kaj prepoveduje 1. 
božja zapoved, navedeno: bolvanfztvo, krivoverfztvo, czoprio, fatre- 
nye; 1764; Boganinfztvo, krivoverfztvo, czopria, fa t rcnye; 1777;Boga 
neirtvo, ali neverftvo, krivoverftvo, zoprio, shatrenye. 

Črkopis in jezik tretje izdaje. (1777). 
Še bolj nego izdaja iz 1. 1764. je od kajkavSčine na slov. zapad 
krenila tretja izdaja, izdaja iz 1. 1777. Na mah nam očituje to že pravo- 
pis; ta tretja izdaja je namreč natisnjena v (nekohko neurejeni) boho- 
ričici, le za omehCavo n — a se rabi kajkavski (in Gutsmannov!) kom- 
pendij n^-' ihhlenye, »nanyt. Prim. Dodatek! 

V glasoslovju je z u za nosni o izginil zadnji važnejSi znak hr- 
vatske govorice; deležniki dakako so ohranili svoj u, ker so bili izpo- 
sojeno blago: tnajvA, po/ie:JiaJuilt, viHirajiizh/ le enkrat fudnik in odlvJ" 
(a to le v verzu v rimi z vUihi). Na drugi strani se množe znaki kranj- 
skega vpliva, na pr, imamo dnfiiimau (1764: do /zih dob); t se izraža z 
i ali ei." hitrei in hitri, /pocei in Jpovi, tiaprei in napri, rijhi in rei/ki, «ti, 

/...i itd. 

Oblikoslovje je enako izdaji iz 1. 1764; vendar imamo tudi tu par 
znakov, ki vežejo knjigo že tesneje na Štajersko zemljo; tako i>erli 
(str. 6t) za proti; Tiirker in moliler (a vendar tudi siilcea)/ naiboijhega, 

Kajkavskim besedam skoro ni veČ sledu ; le enkrat Se je rfh, 
sicer vedno be/eda: tliiitinunje i nn/ceflvi adu; potlam; naimre (66, 67, 68, 
anatehmeatih pad tudi rabljeno po»e4no), natlob, neg. -Na drugi strani je še 
veC slovenskih znakov: Zkefkena fi ilaria, gnade Ji pnna; terdn/enii-u 
(1764: lirdokorenj ,- aA«ii«i (1764: jenli) giah (gocorenjej, znave (1764; pati); 
potdSgavange (podigananje) trefmjl (1764; Meniofii,- 1758: MertnehViro/il' . 
dare (1764: gdui 1758: kadtj. Opombe pod tekstom v izdaji iz 1. 17M. 



^dby Google 



PoCetki Stajersko-slovenske književnosti v 18. stoletju 



so vzde v lekst; tudi to pomeni p oslovem te v jezika. V naslovu maiijka 
sploh izraz »kotrigov< popolnoma ; namesto njega stoji : tvf^h Bratov 
ino S&ter.. 

Zapadno-slovenski vplivi: vbogami za Almn/luo, ki se tudi na- 
haja; en resni zMocek (1764; nevolmj; diali (1754: viJlmiti); ta/lopUi (1764: 

Posebnost vseh treh izdaj: delo (delavcem) adlaeJmii; pomni Se boffo- 

r/inboini greh; Bi)gii nejleo ali faererjlvo ; »katrenyi; nennierlelao in hrttinno 

(te dve besedi v dodatku); ttbe Mim ober vfega. 

Na slabSe je obrnjeno brez dvoma: za nacftin ima /klani, iitjloplli, 
za razmefi, /e jtrolijtavijo za f:to prolieni; Ji natai derahali za /le i<ter/at!ali.^ 



§ 2. Vnanji povod knjige. 

Vnanji povod knjige je podan v nje naslovu; izdana 
je bita »za hasen vseh Gospodov farmaštrov, duš-skrbitelov, 
Školnikov, Dece, Staršov i vseh Kotrigov Bratovščine 
Krščanskega navuka*. 

Knjiga je torej katekizem, namenjen potrebam Bratov- 
ščine krščanskega nauka, ki se je za Marije Terezije širila 

< V ozki zvezi s to tretjo izdajo katekizma je >Knjižica pobož- 
nostif iz I. 1777,, ki jo značijo ta-le svojstva: Menjava e z ei.- nei, fa- 
poveish, preik, reifho, zeilim poleg: zelega; redko a namesto običaj- ' 
nega «,- za « iz nosnega o le par primerov: vmirajuzh, bluditi (trikrat), 
totu refnizo (Ce ni pomota!) poleg: klezhozh, rekozh. — Značilne be- 
sede: kada, net, fkim (=^ s čim), denuk, konzhemar, valujem, ada, ar, 
fkriven (i= skrit), broi, obzhinska kashtiga, dofehmau — od fčhmao, 
ozel (^ jeklo), punesliv; noimre: shegnai vfe kriftiane popreik . . . 
naimre pa vfe brate ino feftre tote bratovzhine ; . . , da fe bodem 
od sdai vfeh grehov varvao naimre pa totih N. N. kerim Tem jaz 
nai bole podvershen bio (B 2 a, B 2 b). — Važno je izraŽevanje I — a; 
običajno je o, vendar imamo tudi: shau (= Žal), dau (dvakrat poleg: 
dao), dofehmau (poleg: od feh mao), vreuzhina {■= vreičina) in končno 
a: reka, hiba, moga, polona, dopemesa, pepea (= rekel, lubil itd.); to- 
liko Število obhk na a ne more biti pomota, marveč je očito, da so 
se piscu vsiljevale oblike na o, dočiiji je hotel pisati oblike ^na o; in v 
tej zvezi dobi pomen tudi en slučaj irekai, ki ga nahajam v katekizmu 
iz 1. 1777. 

Tudi pravopis (neurejena bohoričica) je knjigama isti. Primeri 
Dodatek ! 



D,B,t,zed6yGOO^Ie' 



14 Časoins za zgodot 



po Notranji Avstriji in ki jo je najvneteje pospeševal jezuit 
Ignacij Parhamer. 

Knjiga ni nič drugega nego prevod Parhamerje- 
vega katekizma. 

Gibanje Bratovščine krščanskega nauka, razvito ne- 
posredno pred jožetinskimi preuredbami cerkvenega Življenja, 
pa ni dalo posebnih, katekizmov samo štajerskim Slovencem, 
marveč tudi kranjskim in koroškim in zasluži že radi tega 
pažnjo kulturnega in literarnega zgodovinarja. 



Ne dolgo po ustanovitvi jezuitskega reda je v Rimu 
nastalo društvo svečenikov in posvetnjakov, ki ga ^e kot 
bratovščino krščanskega nauka potrdil in škofom v zaščit- 
ništvo in širitev posebno priporočil papež Pij V. 1. 1571. 
Iznova potrdil in »pogmirou* (to je, rimsko bratovščino po- 
višal v »arhi-bratovščino«, ki je bila sredotočje drugod na- 
stalih bratovščin) jo je papež Pavel V. 1. 1607. (»na šesti 
den Miholščaka«) ter ji dal mnogo odpustkov. Dne 19. marca 
1732 je »letu vkopsbranie ali Bratoushina< pod pokrovitelj- 
stvom nadškofa Koloniča bila uvedena na Dunaju in isto- 
tam ponovljena 1, 1750. 

Vodstvo bratovščine, ki je bila v Rimu združena z Bra- 
tovščino oznanjenja Device Marije, so imeli povsod jezuiti; 
z misijoni so jo širili. ' 

Z Dunaja se je novi pokret okoli 1. 1755. obrnil proli 
jugu. » 

' Literatura, ki sem jo rabil la zgodovino Bratovščine krščan- 
skega nauka: Uvod in zadnji del katekizmov, o katerih govorim v tej 
razpravi; »Čsterr. Schulbotet 1857 in 1859; Helfert, Die Oslerr. Volks- 
schule I, 39/40. — Istotam je tudi najti opise vnanjega ustroja bratov- 
ščine, ki svedoči o organizacijskem talentu jezuitov in je meril na si- 
jajni učinek za oči. 

* V uvodih kranjskih katekizmov naSe bratovščine je povedand 
da je 1. 175S. bila bratovSCina ustanovljena »v veliku drugih destielah 



.y Google 



Početki Staj ersko-sl o venske književnosti v 18. stoletju. 15 

Tako je 1. 1755. bila bratovščina »v-Stajarzki defeli 
k-velkom hafzki decze podignyenac (izdaji iz I. 1758. in 
1764.; tretja izdaja, iz 1. 1777. pravi: »na flovenfkem ftajari«). 
Dne 1 4. septembra tega leta je dal sekovski Škof Leopold 
Emest {grof Firmian) iz Gradca »decretum episcopale*, v 
katerem opozarja »fztarffe, dufs-fzkerbitele, skolnike (keri sfo 
namefztniki fztarffov)« na veliko moralno dolžnost poučeva- 
nja v kerščanskem nauku. Sicer je bil Škof že prej vsem 
svečenikom »ne fzamo v-navadnih letnih fzpravifchah, 
nego vech puti koz lifztet naročil krščanski nauk;, a doga- 
jalo se je, da deca niso bila dovolj podučena in pri izpita- 
vanju niso »obstala*, kakor bi bilo potrebno, »i to ne iz 
drugoga zroka ali falinge, neg da fze je iz vech fele knificz 
vuchila ino i?pitavala* ; zato je Škof sklenil, v celo svojo ško- 
fijo lino gde fzmo mi namefztniki shofofszki«, 
vpeljati občo knjižico, po kateri naj bi se vsi ravnali. Izbral 
pa je v to svrho baš pričujočo, ker je »drugim, kere fzo v- 
Tridentinzki Shofii pred 5. letam izdane, ino drugim v-nafll 
Skoffii navadnim knigam ednakai. 

'Tri leta pozneje, 1758. so Že imeli štajerski Slovenci 
tako »občinsko knjižico«. Izšla je, kakor čitamo na naslov- 
nem listu, »na visoko zapovedanje i potrdenje duhovnih i 
svetskih poglavarov iz nemškoga prestavljena.« 

Nikjer v tej knjižici sicer ni imenovano Parhamerjevo 
ime, vendar ni dvoma, da je to prevod Parhameijevega ka- 
tekizma, ki je izšel prvič I. 1750. (preveden tudi na madžar- 
ski, lilirskic in češki jezik — češki prevod je ostal v rokopisu). 

Zaman sem skušal dobiti v roke nemški Parhamerjev 
katekizem; zato tudi ne morem reči, katera izdaja je služila 
slovenskim prevoditeljem ; biloje več izdaj ; Parhamer sam je 



inu krajih«; koroški katekizem pa navaja 1. 1756. kot leto, ko je bila 
bratovščina »v' dmjeh deshelah gor perpraulena«. (Če ni pomota v po- 
roSilu »Ljublj. Zv.« 1897, 694), 



.y Google 



16 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

preurejal svoj katekizem (Osterr. Schulbote« 1857, 38). Pač 
pa poznam en naslov : Allgemeines Mi ssions-Frag- 
B u C h I e i n. In drei Schulen . . . eingetheilet ; mit beige- 
setzten Gesangem (!) und nutzbarem Bericht von der 
Christenlehr-Bruderschaft vermehret; anbei mit den funf 
HaupstOcken Petri Ca nisi i versehen; herausgegeben zum 
Gebrauch aller Seelsorgern (!), Eltern, Kindem und Mit- 
gliedern der Christenlehr=Bruderschaft in der Wienerischen 
ErzbischOflichen Diozes imjahre 1759, Wien, Kaliwoda, 12", 
168 str. — torej prav toliko strani, kakor n. pr. slovenska 
izdaja iz 1. 1777.' 

Naša knjižica je tisti prevod Parhamerjevega katekizma, 
o- katerem poroča po arhivnih virih prof. Apih (»Let. Mat, 
Slov.* 1895, 178), da so ga uvedli na Slov. Štajerskem — 
letnica pa, ki jo navaja tam, namreč 1753 je nastala pač 
pod peresom iz: 1758. 

Pokret Bratovščine krščanskega nauka se je vršil isto- 
dobno in vzporedno s prvimi zasnutki terezijahske šolske 
reforme. 

Ko je vlada 1. 1751. dala vprašati, kaj mislijo njeni or- 
gani in cerkveni krogi o šoli, so župniki v svojih poročilih 
omenjali tudi krščanski nauk ali izpraševanje v cerkvi po 
Parhamerjevem načinu; iz teh poročil vidimo, da so se česlo 
ljudje le deloma odzvali klicu svojih dušnih pastirjev in niso 
pohajali radi in redno h krščanskemu nauku; Župnik v Grižali 
je tožil, da mu odgovarjajo odrasli ljudje prav ošabno aH pa 
mu nočejo odgovarjali (Apih, Letopis Mat. Slov. 1894, 263), po 
leti morajo deca krave pasti-, po zimi pa sede za pečjo, ker 
nimajo obuvala in obleke; mnogih pa roditelji iz gole nemar- 
nosti ne pošiljajo v cerkev. Celjski okrožni glavar je bil za 
to, naj gosposke silijo kmete se udeleževati izpraševanja, 

' Na mestu, kjer so gori v iiemSkem naslovu pike, je sti^an list 
■ tistega primerka, ki ga je rabil poročevalec v »6st. Schulboto 1857, Kr. 5. 



^dby Google 



PoCetki Staj ersko-slo venske književnosti v 18. stoletju. 17 

kaznujejo pa naj se ljudje, ki se tako uporno vedejo v cerkvi 
kakor kmetje v Grižah; zakaj ,s]ovenski kmet živi bolj po 
podedovani prazni veri nego bo utemeljenih naukih kršč,- 
katoliške vere'. 

Drugod dakako ni bilo bolje. Trebalo je vatrenosti 
Parhamerjeve, da se je vseobOe mrtvilo izpremenilo v živ- 
ljenje, 

L. 1747. je začel dunajski jezuit Ignacij Parhamer svoje 
plodonosno delo za pouk ljudstva in osobito mladeži v krščan- 
skem nauku. »Im Jahre 1754. durchreiste er als Missionar 
und Vorstand der katechetischen Missionen der Osterr. LSnder 
die Steiermark, Kamten und Krain, Tirol. Nach Art der 
Pilgrime den Štab in der Hand, von einem Mantel umhUUt, 
herunterwallenden Bartes, hielt Parhamer bei seinen meist 
eine Woche dauernden Missionen 2, auch drei Predigten des 
Tages, geifielte in seiner markigen, hSufig von kaustischen 
Witzen durchbrochenen Vortragsweise die herrschenden Un- 
sitten und GebrSuche, deckte in ungeschminkten Ziigen die 
HaGHchkeit des Lasters auf . . . Vor keiner Schvvierigkeit 
zurUckscheuend, alle Hindernisse, die ihm Miligunst und 
Scheelsucht in den Weg legten, vor sich niedervverfend, 
Schimpf und Hohn verachtend, hat Parhamer durch seine 
Missionsreisen Uberall gute FrUchte zur Reife gebracht, an 
vielen Orten nachhaltige Erfolge zurtickgelassen ; der rtih- 
rende Gesang »Heilig, heilig*, den er beim Volke in Cbung 
brachte, ist heute noch ein lebendiges Denkmal derselben.« 
(Ost. Schulbote 1857, Nr. 5).' 

.Očividno je njegovo misijonarjenje v letu 1754. pobu- 
dilo sekovskega škofa, da je naslednjega leta pokrenil izdajo 
Parhameijevega katekizma in ga velel tudi posloveniti. 



* Parhamer je bil rojen 1. t715.v Schwanenstadtu na Gomjehi 
Avstrijskem; 1. 1734. je bil v Trenčinu sprejet v jezuitski red, končal 
svoje Študije v Banjski Bistrici, Trnovi in v Gradcu ter zajedno pouče- 
val v teh ihestih (razen tega je uCiteljcval tudi v (pač Stolnem] Belgradu 



^dby Google 



18 časopis 13 zgodovino in narodopisje. 



Parhametjev nastop pa je učinkoval tudi na Kranj- 
skem in Koroškem. 

Na Kranjskem seje razvila bratovščina nekoliko kasneje, 
a zato očividno jako bujno. »Lansku lejtu 1760. je ta Bra- 
toushina na Dolenski Strani Krajnske deshele, letos pak 1761. 
.na Gorenskim s' velikim velTeliam... tolkain rasti inu gori 
jemati sazhela, de fo fe zeile Fare inu Gmeine s' velikim 
aifram v' to Bratoushino sapiffat puftile.« Katekizem, ki je bil 
plod novega verskega pokreta na Kranjskem in v kojega uvodu 
je citati pravkar navedene besede, je v desetih letih doživel 
pet izdaj. Se 1, 1773. je poročal dolenjski okrožni glavar: 
»Kdor ve, kako se poučuje nekaj let sem (v Dolenjskem 
arhidiakonatu) mladina in tudi odrasli ljudje v verskih resni- 
cah, mora naravnost reči, da se v tem oziru ni moglo več 
storiti (>dafi man es nicht weitertreiben k&nnec — Apih v 
Let. Mat. Slov. 1894, 278). 

Za Koroško je izSel v Celovcu I. 1762. »Catechismus. 
Tu je bukvize Tega fprafhuvanjai.' Tu je uvaievati misijo- 
narstvo jezuita Gutsmanna. 

Ko se je 1. 1755, sekovski škof Leopold Emest grof 
Firmiaa obrnil do cesarice Marije Terezije, naj bi smel uvesti mi- 
sijone tudi v Štajersko, je cesarica ugodila njegovi želji in povrh 
še izjavila željo, da bi se isto storilo tudi v sosednih deže- 
lah, tako na Koroškem in Ogrskem; iz cesarske blagajne je 
določila večjo svoto za »potujoče svečenike« (Sendpriester), 
ki bi hoteli prepotovati one dežele. (Helfert, I. 42). In Guts- 



in Jagru [Erlau]j. Od 1, 1747.— 1759. traja njegovo delo za BratovEčioo 
krSč. nauka. L. 1759. pa je bil imenovan Bovuditeljem sirbtiSčnice lauf 
dem Rent)wege< na Dunaju, kjer je uvedel za mladež prave vojafke 
manevre. Kot izpovednik cesarja Franca je imel zveze v najviijili dror- 
nih krogih. 

• AH se nahaja knjižica v Oblakovi ostalini? — V^ varaidinski 
kapucinski knjižnici sem si zabeležil celovško izdajo iz 1. 1761.; gotovo 
se nisem zmotil v letnici, zakaj tudi ostali naslov varaždinskegs primerka 
'se v malenkostih razločuje od tistega, ki ga navaja Oblak o izdaji iz 1. 1762' 



.y Google 



Početki Staj ersko-slo venske književnosti v 18. stoletju. 19 



mann je bil izza 1. 1760. tak >missionarius vagus per Carin- 
thiamc, torej po stanu in delovanju Parhamerju enak. 

Posnetek : Pokret Bratovščine krščanskega nauka je ' 
prinesel Štajerski, Kranjski in Koroški, vsaki deželi poseben 
prevod Parhamerjevega katekizma. Prevodi so vzporedni 
n se na pr, celovška izdaja ne more v eno vrsto devati z- 
ljubljanskimi izdajami (kakor je to storil Oblak v »Ljublj. Zv.« 
1887, 692 in Glaser, I. 175). 

§ 4. Avtor knjige. 

Gre nam seveda le za prevoditelja. 

Prevoditelj ni nikjer imenovan niti se da dognati, je li 
vse tri izdaje oskrbel eden ter isti pisatelj. 

Domovina pisateljeva v Širšem pomenu besede ni 
dvomna. Bil je iz Slovenskih goric doma. Tu nam pomaga 
zgodovinsko vprašanje, kateri kraji so že I. 1 758. spadali pod 
sekovsko skotijo, in pa jezik. 

Ono zgodovinsko vprašanje pride radi tega v poštev, 
ker je prevoditelj delal po nalogu sekovskega ordinarij^ta, 
ki je želel, »da fze vfzem farmoftrom, i vuchemtelom edna 
obchinska knificza napre da, kara fze v czelo naffo skofio, 
ino gde fzmo mi namefztniki shofofszki, mora vpelati, ino 
fze vfzi duff-fzkerbiteli po tifzteh imajo ravnati.' 

»Gde fzmo mi namefztniki shofofszki!* To je toliko 
kakor ; Kjer smo mi (šb of sekovski namreč) generalni vikarij 
kake druge škofije. 

Pred 1. 1786., torej v dobi, ko so izhajali naši katekizmi, 
ni nobena slovenska župnija spadala direktno pod sekov- 
sko Škofijo, pač pa je bil sekovski Škof generalni vikar 
salzburškega nadškofa za mnogo slovenskih župnij, ki so vse 
spadale pod arhidiakonat Strafigang. Pod ta arhidiakonat 
odnosno pod generalni vikarijat sekovskega škofa so spadale 
poleg nemškega distrikta Rein te-le čisto ali na pol sloven- 



.y Google 



20 Časopis la zgodovino in narodopisje, 

ske dekanije: dekanija Lipnica, distrikt mariborski, dekanija 
Ptuj, distrikt nemškega reda (Velika Nedelja), dekanija 
Radgona. V distriktu mariborskem so bile te-le 
župnije: Mestna župnija mariborska, Sv. Peter pod Maribo- 
rom, Sv. Martin v Kamnici, Sv, Marjeta v Selnici. V d e k a- 
niji ptujski: mestna župnija Sv, Jurija, Sv. Andraž, Sv. 
Oibald, Sv. Marjeta pri Ptuju, Sv. Lovrenc v Slov. goricah. 
Sv. Rupert, Sv.Vrban. V distriktu velikonedeljskem: 
Velika Nedelja, Ormož, Središče, Sv. Nikolaj. V dekaniji 
radgonski: mestna župnija, Apače, Sv. Križ pri Ljutomeru, 
Ljutomer, Mala Nedelja, Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Anton v 
Slov, goricah. Sv. Benedikt, Negova ; vikarijata sta bila Sv. 
Peter pri Radgoni in Kapela. V dekaniji Lipnici: Ja- 
renina. Sv. Lenart v Slov. goricah, Svičina, Luče, Sv. Peter 
in Pavel v Gamlici (in nekaj nemških Župnij). (iBestandtheile 
und Eintheilung der heutigen DiOcese Sekau vor circa 
hundert Jahren«, dodatek Šematizmu sekovske škofije za 
1. 1873; tudi Simonič-Meškova knjiga »Dr. Gr. Plohel 12—17.1 
More se torej reči: sekovski škof je bil generalni vikar 
salzburškega nadškofa po vseh Slovenskih goricah od Mari- 
bora do Ljutomera in Središča (na levem bregu Drave!) 
Za Slovenske gorice je po takem bila pisana 
naša knjiga in v njih je bil doma brezdvomno 
tudi nje sestavlj atelj. 



V jožefinski dobi, ko je izšel »normalni katekizem«, je 
dakako Parhamerjev Kanizij zapadel pozabljivosti in se sploh 
do pred par leti ni znalo za nobeno teh knjig, a še sedaj 
je znan le po en primerek vsake izdaje. 

Samo pri enem starih slovenskih slgvničarjev, nahajam 
naš katekizem omenjen, in to je Š m i go c (• Windische 
Sprachlehre*, predgovor pisan 30. jul. 1811). Na strani 11. v 
opQrol»)jfla strani 20. v opombi, ki sega na str. 21., omenja 



.y Google 



Smigoc izrecno iKnishizo spitavanja t6h pet glavnih fhtukov, 
welches die dritte Auflage erlebte«, ter citira iz nje par stav- 
kov; tudi jezik in pravopis teh citatov kažeta, da misli Smigoc 
na tretjo izdajo, na izdajo iz leta 1777.' Druga opomba 
se tiče instrumentala na -oj, prva pa glasu -m, češ: »Den 
Dativ h6rt man sowohI in u (welches u denn allzeit als ein 
franzbsisches u [U] lautet) als auch in i, und diese letzte 
Form ist bey Luttenberg und Pettau gebrauchlicher ; daher 
sich der Verfasser des BUchleins, betitelt: Knishiza . . . 
durchaus der letzteren Form bedient.'* S temi besedami nam je 
Smigoc pač nekako namignil, daj je bil pisatelj iz Iju- 
to mersko-ptujsk ih krajev doma, a kaj novega, 
določnega s tem nismo zvedeli. V opombi, ki sega 
s strani 31, Smigočeve slovnice na str, 32., ponavlja slovničar 
citat s strani 11. ter dodaja: »Das BUchlein, welches dies ent- 
halt, ist von einem FreundimMarburger Kreisegeschrieben.« 
Tudi s tem krajevno nismo na boljšem, a za čas je 
važna opazka »von einem Freund im Marburger Kreise*. 
Te besede je pač tolmačiti v pomenu: »Šmigočev prijatelj*, 
torej bi še pisec katekizma iz 1. 1777. živel v 1. 181 1 ; 1. 1777. 
bi si ga morali misliti najmanj že posvečenega, mladega du- 
hovnika, vsaj 25 let starega, torej bi bil leta 1811. že kakih 
60—65 let star. Je-li pa mogoče, da bi 1. 1811, še živel mož, 
ki je oskrbel izdajo iz 1. 1758.? Ta bi bil 1. 1811. že kakih 
80—85 let star; bi ga Smigoc mogel še imenovati svojega 
prijatelja? Iz tega bi sledilo, da je pač izdajo iz 1. 1777. 
oskrbel že nekdo drug, ne tisti, ki je imel opraviti s prvo 
izdajo (1758) in eventuelno z drugo.* 



> Na str. 11. Smigočeve lilovnice navedena citata se nahajata oa 
str. 101. Katekizma iz 1, 1777., citat na str. 20./21. Šmigočcve slovnice 
je na strani 74. te izdaje Katekizma. 

> Seveda se mi vsiljuje tudi ta-le misel: Kaj pa, ko bi Smigoc 
pozabivSi izpustil besede: t(von einem Freund) der sloweniscben 



.yGoo^lc 



časopis la zgodovino in narodopisje. 



Z jezikovnega stališča bi za izdajo iz 1. 1 758. bila po- 
membna ta-le znaka: nai prea (poleg: napre, negda pred, 
parkrat : pervle), hice = vice. 

Za drugi dve izdaji pride instrumentalna koričnica -oj 
v poštev, ki se Čuje pri Sv. Urbanu in jo ima Volkmer, ki 
pa je Danjko nima. 

Za tretjo izdajo je važen refleks jata : Ž = « in za vse 
tri izdaje 1 =: o. 

Vsi ti znaki mi kažejo na južni in zapadni del Slov, 
goric (ptujski okraj). 

Enkrat nahajam v izdaji iz 1. 1777. deležnik reka: to bi 
mogli imeti za tiskovno pomoto, ko bi v >Knjižici pobožnosti*, 
ki je izšla istega leta in ima isti značaj, ne našli več takih 
oblik: reka, luba, moga, polova, dopernesa, prisha, pepea; 
iz tega smemo sklepati, da so se piscu vsiljevale oblike na 
■a, dasi je praviloma hotel pisati -o. Po takem bi (vsaj pri 
tretji izdaji) smeli misliti na moža, ki je z doma govoril -a. 

Na misel mi tu prihaja dr. Gregor Plobel iz Ivanj- 
kovec pri Svetinjah doma. 

Gregor Plohel je bil vešč »slovenskega, kranjskega in 
hrvaškega* jezika, kakor vemo iz njegovega lastnega poro- 
čila iz leta 1793., in je po vsej priliki slovel baš po zgovor- 
nosti v narodnem jeziku.' Od I. 1757. — 1758. je bil kaplan 
pri Sv. Marjeti niže Ptuja ter pridige sam opravljal, >ker 
župnik jezika ni bil tako zmožen«; potem pa je prišel za 
kaplana v Ptuj (do 1766) in za kormeštra (do 1769), dokler 
ni postal naslednik nadžupniku grofu Inzaghiju, ki ga je bil 
sam priporočil. 

Sprache?* — Za avtorstvo nič ne odloCujejo besede Krempljeve 
(Dogod. 212): iKadar je Marija Terezija bratovSčino kerSCanskega na- 
vuka vpelala, je slovenske Katekizmuie vu večih ^vorstvah dala na 
svetlo priti, keri so 2' kratkim podvučenjom slovenskega branja se za- 
čeli.. (Prim. ib. str. 251.) 

' MeSko-SimoniČ, Dr. Gregor Joief Plohel (V Beču 1888, str. 6. 
in 18., 19.). 



.y Google 



Bil je Plohel očividno ljubljenec Inzaghijev; sekovski 
škof Leopold Ernest Firmian ga je posvetil I, 1753; na to 
se je par let v Gradcu pripravlj£d za doktorat, ki ga je do- 
segel 1. 1757. 

Kaj je verjetneje, nego da so v Gradcu mlademu dok- 
torandu ali doktorju poverili poslovenitev Parhamerjevega 
katekizma? 

Plohel je takoj spočetka v Ptuju tri leta (1758 do 
1761) vodil razne bratovščine in pobožne družbe, pozneje - 
kot dekan svojim cerkvam v Rimu izprosil razne odpustke, 
vodil procesije itd.' 

Posebe je ptujska bratovščina presvetega reš- 
njega telesa dne 6. junija 1777 za vse dni v osmini ver- 
nih duš in za vsak torek v tednu dobila pravico privile- 
giranega oltarja. In ta letnica se ujema s »Knjižico pobož- 
nosti presvetega oltarskega sakramenta za hasek vseh bratov 
in sester tote bratovščine«. Če smemo Plohelna v ožjo zvezo 
spraviti s to Knjižico pobožnosti, je s tem tudi utrjeno naše 
stališče pri ustanovitvi pisatelja katekizma iz 1. 1777.; zakaj 
jezik je isti v obeh knjigah. 

Plohelna je zavičaj, Šolanje in pozorišče njegovega 
delovanja vleklo na hrvatsko stran; iz tega nam je značaj 
knjižic umljiv. 

Da je cerkvena oblast izmed svojih slovenskih krajev 
mislila najprej na ptujsko dekaiiijo, je umljivo ; bila je ta-le po 
dostojanstvu prva med Muro in Dravo, saj je postala 1. 1786. 
okrožna dekanija. Nadalje je zavzemal od 1731 — 1768 to 
mesto mož, ki je že po svojem rodu moral v Gradcu repre- 
zentirati spodnji del škofije, Franc Ignacij grof Inzaghi {iz 
rodovine, koje jedna grana je izza 17. veka v Štajerski igrala 
odlično ulogo). Tudi se je literarna tradicija z Volkmerjem 
nadaljevala baš v ptujski dekaniji. 

■ Slekovec, Škofija in nadduhovnija v Ptuji, str. 155, 159-t60. 



.y Google 



24 Časopis za if[odovino in narodopisje. 

Volkmerja pa ločijo od naših knjižic te posebnosti: 
Volkmer ima deležnike na -a (na str. 20. Pajekove izdaje je 
radi rime sejo [= sejal]) in pa dosledno u (ne li); pač pa 
ima: pejti, s kosoj. 

§ 5. Hr vatsko-kajka vski in kranjski knjižni 
jezik v Slovenskih goricah. 

Pisatelj prve izdaje se. je odločno oklenil kajkavščine 
in to najbrž iz več razlogov; prvič je narečje Slov, gijric v 
naravni in bližnji zvezi s kajkavsko govorico, lii jo je go- 
tovo poznal iz dobe Šolanja na Hrvatskem ; drugič pa je 
tu valjda odločevala tudi vsa kulturna tradicija. 

Slovenski Majer, ležeč ob meji našega jezikovnega 
ozemlja in pogrešajoč vsako jezikovno - kulturno središče 
(večje mesto!), se je naravnost moral nasloniti ali na Hr\at- 
sko ali na Kranjsko. Jugozapadni del je kulturno spadal k 
Kranjski, severoiztočni pa k Hrvatski. 

Trubarjev slov. protestantski pokret očividno ni dose- 
gel Slovenskih goric' Na drugi strani pa so nadloge turških 



' G. Robert KoSar, učitelj na Runču pri Veliki Nedelji, je lani v 
kmetski biSi župnije Sv. Tomaža zasledil en primerek Dalmatinove bib- 
lije. Knjiga je prišla baje tja od Sv. Križa na Murskem polju. Vendar 
ta najdba ne more ovreči gornje trditve; knjiga prvotno sigurno ni bila 
last kmetske hiSe; zakaj na par mestih nahajam latinske rokopisne 
beležke in to je znak, da je knjigo nekdaj rabil kak duhovnik, ki je bil 
Bog ve od kod doma in jo je prinesel a seboj v one kraje — tekom 17. ah 18. 
Stoletja; pozneje je pri£la iz župniSČa po kakem slučaju v kmetskohiSo. 

V predgovoru KUzmiCevemu .»Novemu zakonuc (1771) govori pisec 
predgovora TorkoS o raznih slovanskih prevodih sv. pisma, tako o lužiSko- 
srbskih {1670, odnosno 1693 in 1706, 1728), o Dalmatinovem prevodu (Češ, 
prevedel je sv. pismo, izvelikim, kak prdvi trlldom . . . in folio<: KUzmif- 
TorkoS sta torej poznala knjigo samo, ne le po kakih izvestjih, prav 
tako tudi Bohoričevo slovnico, ki ji citirata uvod) in o glagolskem 
Novem zakonu iz 1. 1562. in 1563. (>z Glagolfzkimi i Czyruliskuni pifzkmi. 
kak nafi esemplžrje ki'zejo, in 4 to«), Toda že radi \-zporejanja slov.- 



.y Google 



, Google 



PoCetki Štajersko slovenske-književnosti v 18. stoletju. 27 

* Kristjanskim resnicam« (1770), pravi Gutsmann, naj se ij 
rabi za mehčanje, n. pr. ogi»y = oginj. To se je zlagalo s 
kajkavslnm pravopisom, kakoršen je bil v prvih dveh Izda- 
jah Staj. Parhamerjevega katekizm"a. (Po" vsej priliki je v tem 
oziru kajk.-štajerski zgled vplival na Gutsmanna.) 

Vez Štajerske šolsko-cerkvene književnosti s književ- 
nostjo kajkavsko-hrvatsko se je morala zrahljati, Cim je tere- 
zijanska država 1. 1774. s posebnim zakonom uredila svoje 
Šolstvo za »dedne dežele*, a 1. 1777. iRatione educationis« 
za Ogrsko-Hrvatsko. 

Takrat je država začela centralizovati šolstvoj; za njo 
so se povele d^kako šolske komisije poedinih provincij; prej 
je mogla na pr. sekovska škofija v svojih slov. predelih uva- 
jati katekizem, ki bi se jim bolj prilegal, a odslej se Jfe pri 
prenaredbi knjig trebalo ozirati na politično pokrajino, 
na pr. na ves Slovenski Štajer; iz te koncentracijske težnje 
je nastal oni jožefinski katekizem, ki sem o njem razpravljal 
v prvem letniku »Časopisa«. 

A to ujedinjenje se ni izvršilo tako gladko. Centrali- 
stična vlada je morala tako rekoč po sili jediniti; misUla 
je, da »Kranjci in Štajerci menda razumejo slovenski (krai- 
nerische) jezik*! Drugega mnenja je dakako bil sekovski 
škof, češ, da je slovenski jezik ne samo od kranjskega 
jezika, ampak tudi sam na sebi v slovenskih dekanijah sek. 
škofije tako različen, da je moral preskrbeti tisti novi pre- 
vod Parhamerjevega katekizma. Zato je dal sekovski škof 
Herbersteinov kranjski prevod jožefinskega katekizma žup- 
nikoma na Ptuju in v Cmureku kot slovenščini posebno 
veščima v presojo, a ta dva sta soglasno poročala, da se 
kranjski katekizem čisto nič ne glasi po staj. -slovenskem na- 
rečju in da rabi mnogo popolnoma nerazumljivih in nenavadnih 
izrazov... (Let.Mat. Slov. 1895, 179. — V Cmureku je bil ta- 
kratžupnik dr. Jakob Kampust, Ljutomerčan, v Ptuju pa Plohel.). 



..Google 



20 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

Prvi poizkusi centralizacije so -prinesli rezultate, ki so 
bili bolj negativni za zajednico s Hrvatsko, nego pozitivni 
za združitev s Kranjsko. Domača, lokalna govorica se je s 
tem okoristila ter se uvajala v knjigo (Volkmer, Danjko). 

Vezi s Kranjsko so do Murka (1829) bile slabe, paC pa 
so trajale tradicije hrvatske po Jaklinu, Modrinjaku in dr. tja 
do Stanka Vraza in ilirske dobe. In to je kulturni omen: 
Vrazova domovina ni samo po legi in jeziku navezana na 
Hrvatsko, ampak je delila z njo tudi kulturno življenje. 



Dodcttek. 

A. 

Najstarej ši {o h ran j eni) »Abecednik« iz 

IS.stoIetja? 

L. 1765. je Pohlin izdal svojo »Abecediko«, a knjižica 
je dosle popolnoma neznana. 

Najstarejši mi znani »plateltof* je plateltof iz 1. 1784. (»O 
pouku slov. jezika* str. 8). 

Pač pa so bila nabožnim knjigam iz prejšnjih desetletij 
18. veka pred nabožnim besedilom dodana navodila za 
aitanje. 

Paglovec je skrbel za to, da bi se ljudstvo učilo citati. 
Svojemu »Zvestemu tovaršu« iz 1. 1742. je dodal »Tablo teh 
puštabou, ino vižo se navučiti Crainsku, ali Slovensku brati* 
in sicer na zadnji strani naslovnega lista (»O pouku slov. 
jezikac, str. 117), takisto v drugi izdaji te knjige iz 1. 1745. 
(»Izvestja Muz. društva za Kranjsko XIV. 77/78); nekoliko 
obžirnejšo »tablo* in »vižo* ima očividno tretja izdaja iz 
1. 1767 (Izvestja XIV, 199—201); poznejši ponatisk nima vet 
table, najbrž zato ne, ker je med tem izšla Pohlinova »Abe- 
cedika*, pozneje razni »plateltofi* kot posebne knjižice in je 
Šola nadomeščala privatno učenje. 



.y Google 



Početki Štajersko- si o venske književnosti v 18. stoletju. ■ 29 

Tudi PaglovČev »Tomaž Kempenžart (prva izdaja 1 745) 
je imela 6 strani obsežen »Abecednik« (»O pouku slov. je- 
zika«, 102-103, .Izvestja. XIV. 79). 

Abecedno navodilo v koroškem katekizmu iz 1. 1762, 
obsega 4 strani. 

S »tablo* prvih dveh izdaj »Zvestega tovarša* je pri- 
merjati navodilo za Citanje v prvi izdaji našega katekizma 
1758, s tablo »Zvestega tovarša« iz 1. 1767. pa 4 strani ob- 
segajoče »Visho brat fe vuzhiti* v celovškem katekizmu naše 
bratovščine iz I. 1762. - 



Primerek »Knjižice spitavanja« iz 1. 1777., ki se nahaja 
v Ijublj. lic. knjižnici in je prišel v njo s Kopitarjevo knjiž- 
nico, je vezana knjižica; ko jo odpreš, se začudiš, da naslov 
• Knishiza spitavanva* ni v začetku knjige, marveč da je 
pred naslovnim listom 16 strani obsežen abecednik. ' 

Mislim, da je bil ta abecednik posebna 
k n j i g a in da si jo je Kopitar dal - samo s katekizmom 
vkup vezati, 

Evo, kar mi utemeljuje to misel r 
1. Abecednik obsega prav eno tiskano polo v osmerki 

{8 listov), dočim je katekizem sam v dvanajsterki (12 

listov 1 pola); 
, 2. abecednik nima paginacije, dočim je katekizem paginovan; 

3. abecednik se nahaja pred naslovom »Knishiza spita- 
vanya itd.*, dočim je navodilo za čitanje v izdaji iz 
f. 1 758. za naslovom (na zadnji strani naslovnega lista) 
in prav tako »Visha brat se vuzhiti« v koroškem kate- 
kizmu iz I. 1762.; (na katero izdajo je mislil Krempelj 
v gori citiranih besedah?); 

4. papir je v abecedniku očividno boljši in ^rke večje; ^ 

5. abecednik je preobširen, nego da bi ga bilo smatrati 
zgolj za uvod v katekizem; . 



..Google 



30 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

(Dosedaj navedeni razlogi involvujejo samo ločitev abe- 
cednika od katekizma; v sledečem pa se morebiti tudi malo 
pozitivneje pojasni njuno razmerje.) 

6. jezik vobče ne daje opore za ločitev, pač pa pravopis: 
v abecedniku ni hikjer, niti med zlogi niti v »redu 
čerčke zbirati ino besede delati« glasu ii, le v desetih 
božjih zapovedih, ki so tudi med tem čtivom, je enkrat 
lOzice, a skoro nato : luzkega ; — nadalje, sta v abeced- 
niku znaka ,S in ,Sh, v katekizmu ju ni; to kaže, da 
je abecednik sestavljen pod vplivom tiste pravopisne 
struje, ki jo je zastopal Gutsmann v jezikoslovnih pri- 
pombah svojim »Kristjanskim resnicam« iz I. 1770. io 
pozneje 1777. v slovnici; ako si mislimo, da je abe- 
cednik od drugega pisatelja nego katekizem (1777), 
potem se o njem samo da reči, da je iz dobe po letu 
1770. in radi y po pomnoženih Gutsmannovih »Anmer- 
kungeiii ; ako pa je od istega pisatelja, potem ga morama 
smatrati mlajšim od katekizma (torej pol. 1777); 
sicer je tudi pravopis v abecedniku nekoliko bolj ure- 
jen; evo primerjave: 

iKnishiza spitavanja< : ' abecednik 

(1777, po prvih 16 straneh) 

glas B : f (samo dve izjemi: pismi, skos) f (na koncu s) 
fh in sh fh in sh 

f (običajno), s (manjkrat) s (vendar: jafvez) 

sh (malo izjem) sh 

y := nj >yestquasi aspiratio« 

(iiyfgotega). 

' S (Knjižico spitavanjai (1777) se zlaga v pravopisu iKnjiiica 
poboinostit tz istega leta; tudi v njej je njr ^ nj, dalje: 
za glas H^' je znak / ali » (fem, Ii, fam, flabolt, ferze, vfe — skos 
resnishno, misli); 
„1" fh ali večkrat ih (rhe, povekfbana, narhih, fveteirha 

— dushe, nashoi, Tadovolshina, poboishana); 



.y Google 



Početki štajersko -si o venske književnosti v 18. stoletju. 3t 



Za primerjavo jezika more dobro služiti čtivo, ki sledi 
v abecedniku za Črkami in zlogi kot vaja v Citanju; to so 
molitve: oCe naš, vera, sedem sv. zakramentov, deset božjih 
in pet cerkvenih zapovedi; vse to se nahaja kajpada tudi v 
>Knishizi spitavanjac in sicer dvakrat, enkrat v katekizmu 
samem, enkrat pozneje v razlagi ; v malenkostih se razločuje 
besedilo molitev v abecedniku od molitev v »Knishizi«, a ker 
si besedilo molitev niti v tej-le sami ni enako, ne moremo 
iz tega izvajati nikakih zaključkov. 

Abecednik ima na prvi strani veliko in malo tiskano 
latinsko abecedo, nadalje malo pisano latinsko abecedo in 
pa imena črk; nazadnje: >5h fh st H y est quasi aspiratio«. 
-;- Od druge do 11. strani je vsaka stran razpolovljena; nad 
Črto so zlogi, kakor: ba, be, bi, bo, bu, zraven ab, eb, ib, 
ob, ub itd. za vsak glas; pod črto so besede za vajo čitanja 
zlogov, na pr.: Bar ba ra, Be fed nik, Bi fter itd. — Od 
12, do 16. strani je jRed zherzhke sbirati, ino befede delatif 
in v ta namen so uporabljene molitve : očenaš, vera, sedem sv. 
zakramentov, deset božjih in pet cerkvenih zapovedi (besede 
so ločene z vejico). 

Po tem svojem ustroju spada naS abecednik med prvo 
vrsto abecednikov Felbigerjeve dobe (na pr. kranjski pla- 
leltofi iz 1. 1789., 1798. in 1813.), kakor sem jih označil v 
spisu »O pouku slovenskega jezika« str. B. — 9. in 24.-25. 

Ker nam Pohlinov abecednik ni ohranjen, smemo reči, 
da je to za Trubarjem najstarejši znani obširnejši 
slovenski abecednik. Zajedno je reči, da so besede dobro 
vzete iz obzorja ljudstva, kateremu je knjiga namenjena. 

za glas ,^' je znak / tudi « (rvelizhar, narozhi, fnash, Tapaveish, vreo — 
sdershiah, svelizhar); 
,^" fh in »A (krirhi, Thelish, fbaluvanjre — faslushenye 



boshanski, krishno. 



.y Google 



32 časopis za zgodovino in naroik^isje. 



Pod zlogi so za vajo navedene poedine besede in iz- 
med njih izticam: Befednik, Fiolica, Foringash, Furati, Gu- 
mila, Hamiza, Herganya, Hrovatinka, Jafvez, Jiloviza, Krugla, 
Lublana, Pavuzhina, Remenilo, Rukaviza, ,Sonze, Satilek, 
Shoiza (tudi v Volkmerju!) Turzhrja, Vaivoda, 

Izmed teh so Pamizhina, Rukaviza, Satilek znak kajkav- 
ščine in v primeri z maloštevilnimi sledovi kajkavščine v 
Knjižici sami je to precej mnogo. 



Kakor je bilo povedano že gori v začetku te razprave, 
ima katekizem iz 1. 1777. v primerku Ijublj. licejske knjižnice 
na koncu »Pripravlanye k enoi srezhnoi ftnertit, ki ga v 
prejšnjih izdajah ni in ki obsega štiri liste. 

Listi niso več paginovani ; z zadnjo paginovano stranjo 
(168.) se končuje baš 13. tiskana pola (G), torej so naši listi 
komad nove pole, a nimajo običajnih znakov (moralo bi biti 
H) marveč *, %, *g in še en list brez znaka. Nad tekstom 
ima prejšnji del knjige okraske, na teh listih jih ni. 

Na koncu strani 168. so besede; »Vfe Bogi na neivekfho 
zhaft ino hvalo«, ki so v drugih izdajah na koncu knjige. 
Torej se vidijo naši listi tudi v tem oziru kot dodatek. 

Na zadnjem listu je opomba: Pritifkana v' Gratzi pri 
Widmanftatter. Erb.; tega v drugih izdajah na koncu ni. Zdi 
se torej, da so ti Usti izšli posebe. 

V smislu pričujoče razprave bi bile dosle naši biblio- 
grafiji ostale neznane te-le knjige: 

1. >Knishiza spitavanya. . . tretjo krat viin dana« 1777. 
(Naknadno v Sim. .Bibl.< I. 615.) 

2. »Knišhiza poboshnosti. . . 1777.* 

3. Abecednik po vsej priliki nekoliko po 1. 1777. 
■■ (4. »Pripravljanje k-enoi srezhnoi fmerti«, 1777?) 



.y Google 



»Muze« In »muzanje«. 

Donesek k zgodovini domače obrti in narodne nofie. 
Priobčil F. Kovafilč. 

I^^dor primerja slovensko ljudst\'0 na Štajarskem s sosed- 
^^ nimi Madžari in Hrvati ali pa na severu s Cehi, za- 
pazi, da je naše ljudstvo pod vplivom novodobne 
omike in industrije zadnjih 50 let primeroma zelo naglo spre- 
menilo svoje običaje in nošo. Ta nagla izprememba je za- 
pustila očtvidne sledove v ljudski psihologiji, v politiki in v 
narodnem življenju. Novejši zarod ne bo imel kmalu niti pojma 
o življenju in običajih svojih dedov v prvi polovici 19. sto- 
letja. Noše in razne šege so že izginile, sedaj gineva že 
tudi spomin na nje. Slovenskim narodopiscem bije že enajsta 
ura, da še otmejo pozabljivosti to in ono. 

Z naslednjimi vrstami hočem rešiti košček zgodovine 
naše domače obrti, čitatelje pa opozoriti, da naj skrbno zbi- 
rajo take in slične drobtinice. Oni, ki žive med narodom, še 
dan na dan mnogokaj gledajo, pa ne vidijo in ne domislijo 
se, kako važne so za zgodovino in narodopisje take vsak- 
danje in navidezne malenkostne reči. 

V nekem pogovoru me je slučajno opozoril prijatelj, 
kako so krog Poličan nekdaj prirejali domačo obleko. To 
je seveda že zdavna prenehalo, a ohranil se je Še živ spo- 
min na one čase. Po prijateljskem posredovanju je gdčna. 
Marija Bohak v Lušečki vasi pri Poličanah prav vešče 
opisala to proceduro in opis priposlala >Zgodovinskemu 
društvu«. Naslednje vrstice se tesno oklepajo tega popisa. 



^dby Google 



34 (l^sopis za zfjodovino in narodopisje. 



Vsa obleka je bila iz debelega domačega platna, taku- 
zvanega hodnika, barvali (»muzali«) so si jo sami v >mužah>. 
Poiskali so primeren prostor, najrajši v močvirnatem kraju, 
blizu kakega izvirka in le v črni zemlji, druga ni veljala. 
Blizu so morale rasti jelše, in če so stale kje tri skupaj, je 
bil to najpripravnejši prostor za »muzo«. Na takem pro- 
storu je dotični posestnik izkopat kak meter globoko, enako 
dolgo pa precej široko jamo. Ker močvirnate kraje ondotnu 
judstvo imenuje •mužaste«,je tudi te jame imenovalo >muiei. 
V novoizkopano jamo so napeljali nekoliko vode, potem pa 
nasuli v njo Črne prsti in dobro premešali v blato. Potem 
so nabrali hrastove skorje in treščic, svežih orehovih lupin 
(po ondotnem nazivu »klinge*), »knopra« (die Knopper, je- 
zice) in jelševih )abrankov« ter vse to pomešali v blato in 
tamo pokrili. Čez nekaj mesecev, ko je vse to nekoliko pre- 
prhnelo in se še večkrat premešalo, je bila ^tmuža« pripravna 
za »muzanje«. Boljša je bila stara »muzat, čim starejša, tem 
boljša je bila. Kdor pa si je moral napraviti novo, storil je 
fo v jeseni, da se je čez zimo »mužac lahko pripravila. P<i 
zimi se je pridno trlo, prelo, tkalo in šivalo, spomladi in pn 
leti pa se je »muzalo«, ker se je ta čas obleka lažje sušila. 
>Mužalo« se je pa tako-le: 

Dotična obleka se je položila v »škaf*; nato so vlili iz 
velikega lonca na obleko vrelo vodo, v kateri se je dve 
ali tri ure kuhal »knoper«, in izsuli tudi «knoper» na njo. 
Ko se je voda shladila, obleka dobro premešala in vsaka 
guba dobro pobarvala, pustili so jo še v »knoprovi« vodi 
kake pol ure, potem pa so jo obesili na solnce, da se je 
posušila. Znovič se je voda pristavila k ognju in pustila 
prevreti. Ko je bila obleka suha, čmkasta je že postala p<» 
prvem polivanju, — so jo zopet polili, potem pa posušili in 
tako še tretjikrat. Po tretjem polivanju se je pa vse skupaj 
neslo k imuži«. »Knoprovo« vodo so izlili v *mužot in pre- 



^dby Google 



*Muže< in >mužanje(. 35 



mešali z blatom ; to so potem razgrnili in vanj položili ob- 
leko, jo lepo razprostrli, da je v vsako gubico prišla 
barva, potem so jo pa dobro zagrnili z blatom. Če je bilo 
več obleke, se je na prvo plast položila druga itd. Cez noč 
je ostala obleka v muzi, drugo jutro se je s čisto vodo oče- 
dila, polila s knoprovo vodo in pustila sušiti. Zvečer so jo 
zopet položili v muzo, kjer so jo potem pustili ležati tri do 
štiri dni. Vsak dan so jo po enkrat splahnili s Čisto vodo, 
da se je videlo, je li že zadosti črna. Navadno je bila tretji 
večer že zadosti barvana. Čim dalje se je »mužalat, tem 
lepša je bila, postala je po daljnem »mužanjuc svetlo-čma. 

V imuže« so devali naslednjo obleko: moške »bregeše«, 
»lajblce« in »firtuhe«, ženske »tihlne«, >kočomajke<, ijankei 
in »kujhenšekei?; pa tudi »plahte« in »krušence* so si ne- 
katere ženske >pomužale«, češ, ni treba potem tako pogo 
Htoma prati {!). 

Največ se je pobarvalo »bregeš*, ki so se morale lepo 
svetiti in če so se vsied sedenja nekoliko oglodale, so mo- 
rale zopet v muzo. »Bregeše« so zastopale sedanje hlače 
(niso torej zamenjati z »bregušami« na Murskem polju). Se- 
gale so le do kolen in imele na koncu hlačnice štiri prste 
široko prerezo. Ob zgornji prerezi je bila prišita »pulka«, 
precej velik, štirivoglat kos hodnika; nanj so bile pripete 
»ručet, katere so zadej pripenjali z gumbom, ki je bil tudi iz 
platna sešit. Take so se imenovale »bregeše na pulko« ali 
»na firtuht, imeli so jih namreč tudi brez »pulk« in pri teh 
so bile »ruče* prišite za pas. 

Stari očanci so bili ponosni na te »bregeše*, in ko je 
prišla nova moda »cajgastih* in »štofnatihi hlač, so stari 
možaki ostali zvesti svojim »bregešam*. Bile. so pa »bre- 
geše* zelo trpežne, kakor sploh vsa hodna obleka, a kdor 
jo je nosil, se je moral premagovati, zakaj gotovo ni bilo 
prijetno nositi za kožo ostro hodno srajco in enake »gate«. 



..Google 



časopis za zgodovino in narodopisje. 



povrh »bregeše«, potem »firtuht in Cesto še »lajbelc« (kratka 
suknja, ne telovnik). Kogar je dež ujel v tej obleki, se je ko- 
maj gibal, tako težka in trda je postala. Pri delu si je včasi 
kdo do krvi ogulil kožo s trdo hodno srajco. A za život je 
bilo to zdravo, posebno za delavne ljudi, ki se redko pre- 
oblačijo in kopajo. 

Beliti (»plehatic) hodnika niso marali, da bi postal meh- 
kejši, ker bi se potem prehitro raztrgal. Ce je po dolgi rabi 
hodna srajca postala tanjša in mehkejša, se je odložila za 
nedelje — >k meši«. 

Ženske so pa imele iz hodnika celo obleko: srajco, 
fkočomajko« (jopico), ijanko« in >kujhenšek<. — Vsi ti ve- 
činoma tuji izrazi kažejo, da ti deli obleke niso pradomaCi, 
ampak so se razvili pod nemškim vplivom, saj še celo srajco 
(srakco) izvajajo iz germanščine ali latinščine, češ, da je 
prišla iz juga (dr. Murko).' Bolj domača utegne biti panon- 
ska in kajkavsko-hrvaška »robača«. »Kujhenšek* (pri Ple- 
teršniku kuhinjščak ^ Kiichenvortuch) je bil silno širok pred- 
pasnik z >ručami<. Rabile so ga ženske mesto koša ter no- 
sile v njem z njive zelenjad za svinje, pač sploh potrebne 
reči za kuhinjo, odtod tudi ime. Stare ženice se hvalijo, da 
so nesle v takem predpasniku več, kakor sedaj dekla trikrat 
v košari. Tudi iplahtec so rabile mesto košev, v njih so 
nosile listje iz šume, če Je pa deževalo, so služile mesto 
dežnika. 

»Krušence* so devale na košarice, ko so kruh mesUe 
in ž njimi pokrivale testeni hleb. Nosile so jih pa tudi 
na glavi. 

Posebno skrb so imele ženske za ijanke« ob sobotah 
popoldne, da so si jih pripravile za nedeljo. Cela >janka> 
od pasa navzdol se je morala lepo zložiti v gube in djati 

' J. Peisker, Die Klteren Beziehungen der Slawen zu Turkotataren 
uod Germanen str. 64. 



.y Google 



>Muže( in imužanje.« 37 

pod težo, da se je v nedeljo >lepše držala>. Za težo so pa 
rabile najrajši železne zagvozde, in možje so se cesto 
jezili ob sobotah popoldne nad ž*^skami, ker so jim vse 
za^ozde znosile na »janket, da so morali brez zagvozd 
cepati drva. 

>Mužale< so navadno le ženske in pri tem so se več- 
krat po svoji navadi sprle. Če so prinesle istočasno obleko 
od več strani, se je gotovo vnel prepir, ker je vsaka hotela 
imeti svojo obleko bolj na vrhu, zakaj od spodaj jo je bilo 
težko izvl*Č). Pripetilo se je večkrat, da je bila muža Že 
polna obleke, ko je prišla s svojo robo domača gospodinja; 
kratkomalo je pometala iz jame tujo obleko in vložila svojo. 
Boj z jeziki je bil pri tem seveda neizogiben. Eno in isto 
>mužo« je namreč rabilo po več hiš in celo vasi, zakaj pro- 
stor za >mužOf ni bil povsod primeren, vrhutega so bile 
stare in večkrat rabljene muze veliko boljše, V okolici poli- 
Čanski je bila zlasti na glasu »Strmska muža«, kjer so smele 
muzati Stanoščanke, RazkoŠčanke, Dolšečanke in LušeČanke. 
Slednjim je pa lastnik muze, Strmčan, pozneje prepovedal 
muzanje, ker je nekdC opazil, da so iz muze blato domov 
nosile, da bi doma muzale in si .tako prihranile precej dolgo 
hojo. Ker tedaj »pod Strmec* LuŠečanke niso smele več, v 
Razgorje in Creto pa je bilo predaleč, morala si je LušeČka 
vas omisliti novo muzo, ki pa ni bila dolgo v rabi, ker je 
kmalu potem muzanje prenehalo in so jamo zasuli. Poleg 
strmske so bile še na glasu RazgorSka, Čretna in Pušna 
muža. Nekatere muze so bile v rabi že od pamtiveka, morda 
več sto let. Ker je mokrota prodirala navzdol, je muža po- 
stajala vedno globlja, blato pa vedno bolj črno in zato tudi 
vedno bolj rabno. Strmska muža n. pr. je bila bojda tako 
globoka, - da se z najdaljšo »ostrvjo« ni doseglo do dna. 
Gorje, če bi kdo notri padel; potegnilo bi ga, Bog ve, kaj 
— v globočino — Bog ve, kam. Nekoč je bojda padel v 



.y Google 



časopis za sgodovlno in narodopisje. 



strmsko mužo vol, in niso ga videli več. Sled te starodavne 
in skrivnostne muze se vidi še dandanes. 

Ljudska domišljija je tudi te prozaične jame ovila z 
vencem poezije, ki nam da zreti globoko v ljudsko dušo, 
kako narod časovne razmere in spremembe ve okititi z 
bršljanom mične pripovedke. 

Stara »Prtinčevkat Še ve pripovedovati kot »čisto res- 
nico«, da je nekdaj v starih Časih bilo muzanje mnogo lažje 
in uspešneje kakor pozneje, zakaj pomagale so pri muzanju 
•divje žene« (gozdne vile). Živele so v >Belunječi« na Boču 
in prinašale pogosto v mužo raznovrstna zelišča, katera so 
le one poznale in drug nihče. Obleka, barvana v taki muzi, se 
je posebno lesketala in ni nikoli zgubila barve. Ni bilo treba 
dolgo muzati — le en dan je zadoščeval, in človek, ki je 
nosil takšno obleko, bil je obvarovan vsakršne nesreče. 
Ljudje so bili divjim ženam zelo hvaležni in v znak zahvale 
50 nastavljali k muzam mleka, ki je bilo divjim ženam po- 
sebno ljuba pijača. 

V ondotni okolici so zahajale vile le k Strmski muzi, 
ki je bila med tremi jelšami in ojjoli je rastlo vse polno 
lepih, vitkih jelš, ki so divjim ženam najljubša drevesa. Vse- 
skozi pošten človek je tud! lahko videl divje žene. V mraku 
ali v mesečni noči jcmorai iti vrh grička nad mužo in videl 
jih je, kako so »rajale* pod jelšjem. 

A prijateljstvo teh dobrih žen ni trajalo vedno. Ko so 
se ženske začele pri muzah prepirati in psovati, so jim obrnile 
vile hrbet in nihče jih ni več videl blizu muze. Odslej ni 
bila več mužana obleka tako svetla, in do muze je dobil 
oblast hudobni duh. Cesto so našle ženske zjutraj obleko 
razmetano okoli muze, raztreseno po jelšah ali povaljano v 
bližnjem potoku, večkrat je obleka celo izginila, — hudobci 
so jo odnesli, Bog ve, kam. Le Če so zvečer napravile krif 
čez mužo, se ni nič zgodilo, a pozneje tudi križ ni več po- 



.y Google 



>Muie( in >mužanje<E. 39 

magal in muze so morale prenehati. Možje so se pa jezili 
nad ženami, češ, da so one krive, da ima sedaj hudobni duh 
oblast nad mulami. 

Pred kakimi 60 leti se je nastanil v Slov. Bistrici bar- 
var, ki je znal ljudstvo privabiti, daje k njemu nosilo obleko 
na barvanje. Dopovedoval je ljudem, koliko časa, dela in 
truda si bodo prihranili, če opuste muzanje; pri nJem bar- 
vana obleka bo tudi lepša, trpežnejša itd. Na razpolago je 
imel vzorce vsakovrstnih cvetlic, katere je vtisnil v barvano 
platno, kar je zlasti ženskam zelo ugajalo. In začele so opu- 
ščati muzanje. 

Ni bilo dolgo, pa je tudi bistriškemu barvarju začel 
pojemati zaslužek. Kakor bi iz zemlje vzrastli, so se po va- 
seh nastanili trgovci, ki so imeli v prodajalnicah vsakovrst- 
nega blaga, kateremu se je borni hodnik moral umakniti. 
Ženske niso več marale nositi na glavi »krušenc« in hodni- 
kovih prtov, ampak dobile so za dober denar pri trgovcu 
finih robcev — naravnost iz nemških, francoskih, angleških 
tovarn. 

Pri moškem spolu pa je nadomestil hodnik mehki 
sbarantin*,' iz katerega so si dali napraviti kratke suknjiče 
Kmalu je prišel hodnik ob vso veljavo, »barantinu« pa se je 
odkazalo častno mesto celo v narodni pesmi: 

Mi 'mamo lajblce z barantina, 

Deklinče, daj nam rožmarina! 

Pa ktera nam ga hoče dat. 

Mora prav friSko gori vstat! 

(Fantovska podoknica.) 



' Barantin, nemško-Staj. v starih inventarjih Ferandio in Fe- 
rentin, -Name eines Kleiderstoffes im IT.Jahrh.' (Unger-Khuli 220) 
poljski ferendyna, ital. ferrandina, frc. ferrandin m. in ferran- 
<line f,, 'vrsta svilenega blaga'; to blago je baje tako nazvano po 
nekem lyonskem tkalcu z imenom Ferrandin, K. Štrekelj. 



.y Google 



40 Časopis la zgodovino in narodopisje. 

Ko se je opustil stari hodnik in je prenehalo >mužanje<. 
je tudi lan odrekel (isfrankeral se jec, pravijo ljudje). Nekdaj 
je rastel do metra visoko, bil je lepo vlačen, predivo pa 
mehko in svetlo, dočim sedaj zraste redko za polovico nek- 
danje visokosti, ne dozori prav, se ne da lepo treti in pre- 
divo je slabo. 

Osemdesetletni MatijCe se še rad spominja starih časov 
hodnika in muž, češ: >Nosili smo nekdaj mužan hodni 
>gvant< in pili dobro vince — lepo po pameti, čeravno ga 
je bil poln vsak čeber, novi rod pa je opustil muzanje in 
hodnik, pa se je udal pijančevanju, in vse gre rakovo poti 
Tudi staremu občinskemu beraču se toži po hodniku in 
muzah, ker si je nekdaj s šivanjem zaslužil marsikatero dvaj- 
setico, češ, ko bi še le lan zopet >gratalf, pa bi tudi muŽe 
zopet oživele in zanj bi se vrnili boljši časi. 

Žal, da je mnogo trpke resnice v tem ljudskem modro- 
vanju. Izginile so muze, zahiral je lan, zastavil se je kolovrat 
marljivim predicam, a s tem je izginil tudi iz kmetske hiše 
dobršen kos poezije in srečne zadovoljnosti. 

Narodopisen, ki zbira ostanke minulih narodnih šeg in 
noš, se nehote vsiljujejo besede pesnikove: 

Časi beže naprej in naprej . . . 
Bilo je, kot bi nikdar ne bilo 
in nikdar ne bode poslej. 

(A. Medved, Poezije 15.) 



.y Google 



Razlag:a nekterih krajevnih Imen po slovenskenn 
Štajerju. I. 

Spisal dr. Karel ŠtrekelJ- 

Krajevna imena se v tujih ustih" spreminjajo tako. da 
jim pozni rodovi ne morejo več najti prvotnega glasu in 
in pomena. Pa ne samo tujci, ampak tudi domačini dajejo 
premnogokrat iz raznih vzrokov imenom, ki so jih sprejeli 
od očetov, tako vnanjo obliko, da živ krst ne more več 
določiti, kako se je kdaj govorilo, in kaj je to ali drugo ime 
pomenjalo v resnici. Na nastopnih listih podajem nekaj 
blaga, ki sem mu skušal nekdanjo obliko določiti po listin- 
skih izpiskih v Zahnovem »Ortsnamenhuch der Steiermark 
im Mittelalter*, oziraje se kolikor moči na imena drugih 
Slovanov, Velika večina razloženih imen je narejena iz osebnih 
imen. Z določbo teh sem skušal obogatiti poznavanje našega 
staroslovenskega imenoslovja. Bravec bo iz mojega pisanja 
spoznal, da naši prednjiki niso bili v tem oziru niti v naši 
domovini veči reveži od drugih Slovanov, ampak da je njih 
imena treba očistiti samo poznejših peg, pa se nam precej 
pokažejo v pravem starem blesku. 

Nekterikrat vidimo, da so bili Slovenci od Nemcev 
tako odvisni, da so sprejeli celo od njih spačeno ime in 
je postavili na mesto domačega, ktero so potem docela 
pozabili. 

Ker. so nektera imena le vsled enega, dvoje ali troje 
glasov postala neumljiva, mislim, da bi jim nič ne škodilo, 



^dby Google 



42 Časopis za zgodovino in narodopisje. 



ko bi jim vrnili umljivost ter jih začeli tudi zopet pisati, 
kakor so jih govorili prednjiki. 

V tem spisu omenjena slovenska imena krajev, kjer 
žive dandanes Nemci, so tiskana z debelo kurzivo; zgodilo 
se je to zategadelj, da mi jih ne bo več treba omenjati v 
razpravi o slovenskih krajevnih imenih po nemškem Štajerju. 



1. Arlica. 

Arlica se imenuje središče Pohorja. Slovenski pisatelji 
bi bili že z ozirom na nemško prelogo Arlberg morali pi- 
sati prav Orlica. Zapeljal jih je v pisavo Arlica pohorski iz- 
govor, kteremu moramo zahvaliti tudi Veliko kapo namesto 
Velike kope. Listine, v kterih bi nas sicer u za slovenski 
I) ne smel iznenaditi, pišejo vendar našo besedo tudi z o: 
1436 an der Orbitcz! (pisna napaka), 1450 auf der Orlas! 
1460 Orlicz, an der Arliczen, 1463 zu der Erlicz, 1468 auf 
der Orlass!, an der Orlicz, an der Arhcz. Ime je torej isto. 
kakor ime gorovja v kotu med Sotlo in Savo, ki se navadno 
piše prav. 

Orlic je na Štajerskem še več. Zovejo se nemški: 

a) Orleas, severovzhodno od S. Petra nad Ljubnim (Leobem 
pri Brezinji (Friesing), omenjena L 1437. 

b) Orlets, krajina severozahodno od Amolža (AmfeU) 
pri S. Johannu i. Sackauthal: 1480 die Arlicz. 

c) Oiiize, vinski svet pri Lembahu, leta 1480 in der 
Arlitschen. 

d) Arlicz, selišče na severozapadu od Gornjega grada: in 
der Arlicz (1424) = Knebeljščak v Orlici. 

e) Mflsberg der, južno od Jelnika (Irdninga) pri izliMi 
potoka Donnersbach: 1272 mons Oris in valle Anasi, 
XIIl/2 Oerls, 1395 am Oris, 1434 Orels, 1450 der 
Erlsperg. Preglas je nastopil vsled nastopnega i; s na 



.y Google 



Razlaga nekterih krajevnih imen po slovenskem Štajerju. I. 43 

koncu besed za slovenski c ni v nemščini nič nena- 
vadnega. 

2. Barislovci. 

Barislovci so vas na ptujskem polju pri Tmovcih ter se ime- 
nujejo nemški Barislofzen. V listinah nahajamo te oblike: 1207 
Brizlausdorf, 1 265 Warissen, 1 357 Prizlaus, 1 450 Werislabetsch, 
na karti generalnega štaba 1820 Warisen, 1. 1870. pa Variš! (tako 
piSetudiOrtsrepertorium statistične osrednje komisije iz 1. 1872); 
Schmutz (Hist, topogr. Lexicon 1823) pa ima Warisell. Konč- 
nica -seli, -si je skrčena iz končnice slovenskih osebnih imen 
na slav; primerjaj Ijaaseiadorf, prej Lazlausdorf (1 1 39), Lauz- 
lavstorf (1145), Ladazlawistorf (1147) iz Vladislav-storf. Prvi 
del besede pak je beri-, ki se je čisto ohranil še v obliki 
VVerislabetsch, nekaj pokvarjeno pa v obliki Warisseni vse 
ime se je torej glasilo Berialav s povdarkom na predzadnjem 
zlogu, vsled česar se ni staremu piscu listin zdel prvi vokal 
dovolj jasen ter ga je vsled tega tudi izpustil ali pa prebmil 
v rt. Ta naglas je bil tudi vzrok, da se je v poznejši dobi 
zlog slav- premeni! v -slov-. Ime Berislae je v Srbih zelo 
razširjeno ; narejeno pa je iz bhrati, bera 'nehmen, wegnehmen'. 
Istega korena je tudi krajno ime sela Berk6vei (Werkofzen) 
pri Bolehnečicih, izpeljano od Ber^iko. Da bi bilo ime Bari- 
slaoci nastalo iz brislja 'stolzes, aufgeputztes M^dchen', kakor 
misli Žunkovič (Die Ortsnamen des oberen Pettauerfeldes 32), 
je neosnovana domneva. 

3. Boletina, Bolečka ves. 

Boletina je selo v šmarskem sodnem okraju v krajni 
občini, ponikovskt. V starih listinah se imenuje nemški: 
o. 1490 Wolenstein, Woletein. Pri Sv. Mariji na Ptujski gori 
je vas, ki se nemški imenuje Wo!etendorf, slovenski Boteika 
tes, v starih listinah pa: 1440 WoUitschendorf, Wulitschen- 



.y Google 



44 Časopis za zgodovino in narodopisje. 

dorf, Wolitschendorf, 1441 Wolleczendorf. Besedo je izvajati 
od osebnega iinena Bol'<;ta m. od 6o/'b (veC); to ime tiči tudi 
v češkem krajnem imenu Boletice, in nahajamo je tudi v 
srbščini kot osebno ime Boljeta. Sinonim je z imenom Bolje- 
slav. S končnico -j-b, -ja je iz Boljeta izvedeno Bolječ, Bolječa, 
kar tiči v Wolleczendorf. Iz Bolječa (se. vas) je s sufiksom b-^^H 
izpeljano dalje Bolečka ves. Izhajati pak smemo namesto od 
bolb tudi od bol-b, ker imamo v Srbiji selo Boleč (gen. Bolčča) 
in rečitjo Bolečica (z l-om, ne f-em). 

4. Braslovče. 

Braslovče So trg v sodnem okraju vranskem. Nemci 
ga imenujejo Fraslau, v starih listinah pa se nahajajo te-le 
oblike: 1140 Frazlov, 1173 Vrascalvs! 1237 Fraslaw, 1262 
Vrazlautz, 1278 Vrazlaus, 1319 Wraetzlau, 1323 Wrazlau. 
1328 Vrazla, 1330 Vra.sla, 1335 Wrazlau, 1348 Braetzlae, 
1352 Vrazzla, 1444 Fraslaw, 1467 Fraslach itd. Da tiči v 
drugem zlogu nemSke besede naš slan, je jasno; negotovo 
pa je, kaj obsega prvi zlog. Misliti bi se dalo najprej na 
vrati-, kar nahajamo v osebnem imenu Vratislav, od kte- 
rega izvaja Miklošič {Personennamen 47) slovenske Vrati- 
slavce (menda tiste, ki jih pod Wratislafzen navaja Schmutz 
(>eine Gegend im Bzk. Malleck, im Flilchenmali mit der 
Gem. Godemerzen vermessen*); se-li res govori taku? 
Schmutz navaja tudi Wratislowetzberg »eine Weingebirgs- 
gegend, Vi Stunde v. St. Lorenzen, 1 Vj Stunde v. Domsu, 
2V( Std. vom Pettaut). Pri Polenščaku ležeča vas, ki jo piše 
Ortsrepertorium Bratislovetz (Bratislavci), se zove v listinah: 
1286 Bratuzlausdorf in Bratizlausdorf, 1322 Bratizlastorf, 
1597 Bischolfsdorf oder Wrati5lawitz. Ker se okoli 1. 1300. 
piše za slovenski v le tv, za A pa i, j) ali te, se ml zdi, da 
tiči v tej zadnji besedi Braiislav, ime, ki je izpričano pri 
Srbih v XIV. stoletju (Rječnik I. 604) poleg Brato^M, na 



.y Google 



Razlaga nekterih krajevnih imen po slovenskem Štajerju. I. 45 



ktero kaie zguraj omenjena oblika Bratuzlausdorf. Enake 
dublete imamo tudi sicer : Radoslav - Radislav, Jaroslav ~ 
Jarislav, Svetoslav - Svetislav, Vitoslav - Vitislav itd. Ako 
pomislimo mimo tega, da je mogel namesto vokala o, i pred 
končnicama -alao-b in -merb nastopiti celo polyokal t, b, ki 
je potem kajpada'izpadel (Bratomfin., Bratimčn,, Brat-bmžn, ; 
SpytbSlavTi [p. Spyčslaw] ; p. Wislaw iz Vit^slav■b - Vitoslav-b, 
Vitislav ; č. Drslav iz DrŽbslavi, - Driislav, p. Dzierstaw - 
Dzieržy&taw; p. Krzeslaw iz Krzesislaw; č. Proslav iz Prosti- 
slav itd.), potem nas nič ne ovira, da smemo tudi za FrasUtu 
izhajati od slovenskega imena Braslav, kakor se je zval neki 
Pannoniae dux : rex Amulfus in Hengistfeldon cum Brazlavone 
duce colloquium habuit (Mon. Germ. Ann. I. 408). 

Miklošič izvaja to zadnje ime sicer iz ber, brati, toda 
težkoče, ki se stavijo njegovi razlagi, so velike, odkar vemo, 
da se glasi staroslov. inlinitiv v resnici bbrati in ne brati. 
ČeSki Zbraslav bi se moral namreč potem glasiti *Sebraslav ; 
tudi ni mogoče spraviti ž njim v zvezo poljskega imena 
Zbros^aw. Pomisliti je dalje, da se od nedoločnika glagolov 
V. vrste ne izvaja nobeno ime na -slav. Najverjetnejša je 
torej razlaga imena Braslav iz Brat-\,slav%. Iz tega se je lehko 
razvilo potem nemško ime tega kraja, ker v stari dobi (900 
do 1200 približno) prehaja naš b v nemški /, česar ne mo- 
remo trditi o v, kateri ostane w ali postane 6'; potemtakem 
bi tudi Vrat-hdav (p. Wroctaw — Breslau) ne mogel dati 
oblike nemškega imena. 

Nektere zgoraj naštete oblike (Vrazlautz,. Vrazlaus) 
kažejo pa že tudi nadaljno pot, ki vodi k Braslovčam : mo- 
goče je namreč, da tiči v njih slovenski Braslanec, na kte- 
rega je pozneje pristopil še sutiks -jan, kar je potem dalo 
v množini nom. Braslavčane, dat. Bivslavčam, lok. DrastavČah 



' če se kje sa slov. o bere nemSki f tudi v poznejši dobi, se je 
zgodilo to le vsled narodne etimologije: tako se za VuU; (Votik), krajino 



.y Google 



46 časopis za. zgodovino in narodopisje. 

itd.; k tem padežem se je naredil potem nov nom. pl. Bm- 
:da>xe. Ker pa je bil povdarek vedno na prvem zlogu, je 
nepovdarjeni a pred naslednjim v moral {ireiti po našem 
novejšem glasoslovju v o, Š Čimer dobimo današnjo obliki> 
Braslovce. Če si vse to zapomnimo, nam torej kajkavsko selo 
v podžupaniji zagrebški, zvano Braslovje (Br3s]ovlje), n, sinp., 
ne bo več ipostaha tamna* (RjeČnik I. 593): to ni namreč 
nič drugega, kakor Braslavovo se. selo. 

Z imenom Braslao je pač v zvezi tudi kraj, ki se v 
listini iz 1, 1 380 zove in dem Wruzzla*re in ki ga stavi Zahn 
na severozapad od Celja k Lembergu. 

5. Bratonečice, Bratonečlci. 

Bratonečici so vas in krajna občina v ormoškem sod- 
nem okraju. Slovenski pišejo tudi liialaneHci in Vt-atom-ir. 
nemški se zove vas danes Wrato}ielsc}iitwh, pri Schmulzu 
Wratoneschitz. V starejših listinah pred 1500 se kraj mendn 
ne imenuje, ker Brathoscha (1500) ne spada morda k na- 
šemu imenu. Braloiieari je pokvarjeno iz BratoiieŽiči, to je 
kraj, kjer ima svoje ljudi in domovanje Bratoneg, Srbom 
dobro znano ime, izpeljano od brai-b in ne^a 'mož, ki skrbi 
za. brata'. Iz BratoueSiči je nastalo vsled asimilacije soglasnika 
ž k nastopnemu č najprej BratoiiectSi, kar se je ohranilo tuili 
v nemškem imenu ; pozneje pa je začela delovati analogija 
po mnogih drugih tvorbah na ice, ker se je beseda mnogo- 
krat rabila v tožilniku: 'v Bratonečice' se je torej najprej 
premenilo 'v Bratonečice', zatem je c nastopil tudi v drugih 
padežih. 

6. Bučečovci. 

BuČečovci so krajna občina v sodnem okraju ljuto- 
merskem pri Sv. Križu. Nemški se zovejo danes WudiscbofzeD, 

pod Selnično med Selnico na Savi in Planino, bere v listinah 1490 
Volckenstain, okoli 1590 pa že Falkenstein. 



.y Google 



Razlaga nekCerih krajevnih imen po slovenskem Štajerju 



I. 47 



v starejših listinah pa se pišejo: 1445 Woltschicz, 1480 
WoItschetzophczen, 1500 Wolczizophen. Ker je v tej dobi 
nemški ir naš b in naš v, ker bi se dalje stari otb (Bolbko) 
ne spremenil pozneje v u, zato je jasno, da je našo besedo 
razlagati le iz volk (vl-bk-b): VoUHevci od Volčič. V obliki Bit- 
Čečorci se naslanja b na dolenještajerski nemški izgovor na- 
šega v kot b (prim. bermer bajn trinkn), e pa je vsled prvotne 
nepovdarjenosti postal iz i. Tu vidimo torej vpliv nemškega 
jezika, oziroma izgovora, na domače izgovarjanje! V zdanji 
nemški obliki je d—sch nastal po dissimilaciji iz tsch-tsCh 
v t-tsch, d-sch. 

7. Čagona, Čakova, Čača ves, Čanje. - 

Cagona je vas med Sv. Ruprtom, Sv. Antonom in 
Drbetnico (Trebetnico) v sodnem okraju Šentlenardskem. 
Nemški se imenuje danes Tschaga, v starejših listinah 130C1 
Schagew, 1299 Schagaw, Tschagaw, 1425 Ober Žaga, Ober- 
schagew, 1343 Tschagaw, 1445 Cschagaw. Schmutz imenuje 
to vas slovenski tudi Tschagova; toda to ime se daje sicer 
v nemškem jeziku vasi pri Sv. Juriju na ŠČavnici, katera se